121. MU
i UdJOBi, t torek 29. nun 1123.
Leto LOl.
Uhaja «•«       WH«e, *■■■«—■! MđaiJ« la praktika.
li t do 9 patit vrat i 1 D, od 10—15 pa« vrat i 1 D 50 p, večji inaesatt petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb* beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej.     Inseratnl davek poseDej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prflo?i znamka za odgovor.
9»ravnlftfvo „81ot. Karoda" m „Haradaa tiskara«" SnaHera
ulica št 5, pritlično. — Telafeai *t. 304.
Uredclttve -Slov. 3are*a" Kaaflava vile a       1 L stađatropfo
Telaton stav. 94. »opis* sprejema la podpisan* ia zadoatao jMrtmu« Rokopisov ae no vrota. ~V9
Posamezne Stevlike:
v Jugoslaviji *•© dni po Oln Inozemstvu navadno dni Din 1, nodollo OJn 1*25
PoStnlna pSaSana v gotovini«
»Slovenski Narod* velja:			V taoztvstft
	v Ljubljani	po potu	
3     m        • • 1 *	Din 120-— . 60-t 30-— 9 10—	Din 144-— , 72*— . 36-— . 12—	Din 216-— .   108-— . 54— . 18—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na} pošljejo v prvič naročnino vedno   ©5^" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozira«.
V dobri smeri.
Z dosedanjim delom v narodni skupščini smo lahko zadovoljni. V soboto so se zaključile velike debate o novi vladni notranji politiki. Gosp. Ljuba Jovanovfe je prevzel stalno predsedništvo. V sredo pa otvori kralj s prestolnim govorom ▼ svečani seji novo skupščinsko zasedanje.
Zadovoljni smo lahko s to debato, pravimo. V vsakem oziru! Sv. Pribiče-vlć je podal takorekoč zgodovinsko izjavo: »Mogu slobodno pred svima tvrditi, da nitko od nas ne traži, da se vodi politika nasilja, nego politika striktne i skrupulozne primjene zakona«. Ljuba Jovanović pa ia isto misel izrazil z zagotovilom, da bo nadaljeval z delom pri vsakem bratskem poslu, ki bo vodil k splošni blaginji. Kadar se po dvemesečni debati, časopisni hi skupščinski, prizna za notranjo politiko pot svobodoljubnega dcmokratlzma in striktnega uporabljanja zakonov proti vsakomur, tudi proti Radiću in njegovim zaveznikom, pomeni to, da se uvideva veliko pomir-jenje, kt jo je v notranjosti države izzvala nova, trezna in nič žugajoča politika radikalne vlade.
Toda tudi v drugem pogleda je debata razčistila situacijo. Sam predsednik vlade, stari Paš#5, je Jasno preciziral stališče radikalne vlade In stranke do pregovorov z opozicijonafalm blokom. Ta Izjava Je zopet tako točna m nedvoumna, da pomeni ublažitev parlamentarne situacije pred nastopom stvarnega in težkega zakonodajnega dela v novi narodni skupščini. Izzvan po Sv. Pribičeviču zaradi takozvanega »Markovega protokola« in stikov vlade z ra-dičevci je Pašfć odgovoril z redko lojalnostjo in točnostjo: »Mi, gospodo, stojimo na vidovdanskom ustavu. Kada su došli k meni delegati, kazali su, da su poslati od g. Radića, pa sa izrekli meni Želju, da žele, da se sporazumiju sa Srbima 1 da prestanu svađje ! nesuglasice. Ja sam onda kazao: »Vrlo rado, samo to je malo teže, kad m! stojimo na vidovdanskom ustavti, a vi biste htjeli, da ga menjamo skroz, aH ako je dobre volje kod jednih i kod drugih, posle podužega vremena može se posrfci neki sporazum, ali prije nego što Ču ući u taj sporazum, ja želim, da znam, što vi gospodo želite, da promenite v vidovdanskom ustavu, jer to ie glavno, o tome zavisi, da li čemo moći uići u to pitanje ili ne, jer se ne može ući u to pitanje a ne znati, čemu se ide i gdje Će biti kraj. Mi vas molimo, recite vi što želite, da se premeni. Gospoda nisu to kazala. Gospoda su kazala, da žele to, da žele ovo. ali nisu kazala Čisto jasno što žele, da se u ustavu promeni i ja sam kazao onda: Kada ne možete sada unapried kazati, ja sam star čovjek, pa ne mogu da ulazim u nekakve promene, u nekakve pregovore, dokle ne znam pravi cilj pregovora.« I na tom je ostalo.
S temi stavki jc Pašić razgrnil zadnje osnove nove radikalske notranje politike. Izvajati vidovdansko ustavo dotlej, dokler ne bodo prilike dokazale njene slabosti, vstrajati na točnem izvrševanju državljanskih dolžnosti tudi od strani opozicijonalnega prebivalstva, biti pa vedno pripravljeni ugoditi željam zagrebškega bloka, kadar bodo razvili točne programe in nedvoumna, pametna in praktična stremljenja.
Mislimo, da bo in-Ji demokratska stranka zadovoljna s to novo taktiko. Kajti bistveno vprašanje pri teli in sličnih zadevah Je notranja konsolidacija in mi smo mnenja, da so za destruktivne elemente veliko nevarnejše metode pomirljive dcmokraciie. kakor pa nebrzdani izbruhi patrijotične zaslepljenosti, ki bi hotela ugonobiti z nasilnimi koraki sedanjo hrvatsko in klerikalno opozicijo.
O eni in drugi velja neizpodbitno, da ne vemo, kaj pravzaprav hoče. V stvareh revizije ustave je treba točnega znanja, jasnih ciljev, kratkomalo para-grafiranih zahtev. Takih naša opozicija nima. Pustimo ji čas, da jih sesiavi!
S konstitucijo stalnega predsednl-Stva narodne skupščine se začne redno
parlamentarno delo. Oseba novoizvoljenega predsednika nam daje jamstvo, da se bo delo narodne skupščine gibalo strogo v okviru zakona in interesa države. Poizkusimo v notranji politiki s koalicijo dela! Mi Slovenci smo s celokupnim jugoslovenskim uradništvom in z invalidi na taki koaliciji največ interesiram v gospodarskem in kulturnem oziru. Naše državne finance je treba urediti in vso gospodarsko politiko usmeriti v stalni pravec.
Iz Zagreba nam spričo tega preobrata naše notranje politike v pomirljivo, konkretno in zakonodajno smer prihaja vest, da se Radić posvetuje z uni-
verzitetnimi profesorji o državnopravni stilizaciji svojega programa in svojih zahtev. Tudi je v nekem sobotnem pome nk u z zagrebškim novinarjem razložil celo kopico konkretnih žalitev gospodarskega, agrarnega in finančnega značaja, katere bo stavil radikalni vladi. Na koncu je dodal še stavek: Ako se ne sporazumijemo sa radikaliraa, upotrebit čemo centralizam, da dodjemo u većinu i — na vladu.
Ker so radikale! privedli tako daleč, da se opoziciji skomina po vladi, smo lahko zadovoljni z dosedanjim razpletom nerodnega ir.lda volitev 18. ni ar ca.
Pismo iz Poljske.
Po kratkem premora, nastalem vsled majniskili proslav, se je spet započeto v Varšavi parlamentarno delo. Ze del j časa trajajoča pogajanja med strankami, da se stvori v »Sejmu« močna poljska večina, so se pr bližala svojemu zaključku in dnevniki že prinašajo načrt sestave nove viade s poslancem Witosom na čelu.
Po volitvah koncem prošlega leta so se zjedinile poljske socialistične stranke z narodnimi manjšinami in postavile one vlado, kljub temu, da so bile poljske narodne stranke po številu poslancev mnogo močnejše. Vzrok temu je bila nesloga narodnih strank, ki so prepustile krmilo države raje socijalistom, Zidom in drugim narodnostim, kot pa da bi odstopile od svojih zgolj strankarskih in osebnih interesov ter se združile v ©notno patrijetieno fronto. Šele, ko so se pokazale posledice njih nesloge, so se pričele v prešlem mesecu zbliževati: 69 glasov breječi klub poljske ljudske stranke in 164 poslancev obsegajoča desnica. Akcija je do-vedla do zaželi enega uspeha: načrt programa nove parlamentarne večine je že gotov in treba ga je samo še podpisati od posameznih strank, kar se bo v najkrajšem času zgodilo. Od strank desnice je že poveril klub »krščanske demokracije« svoje predsedstvo, da podpiše sporazum, dočim je »krščansko - narodni« klub podpis odrekel, vendar s pripombo, da bo podpiral poljsko veČino, čeprav ne vstopi v vlado. V »ljudsko - narodnih zvezi vlada popolno soglasje za priključitev, tud* v po-i-ski ljudski stranki »Piast« je prišlo po daljšem obotavljanju do iste odločitve, samo poljska ljudska stranka »Wyzwo-lenie« je odrekla svoje sodelovanje. Pogajajoči se klubi so se Že tudi sporazumeli glede nove vlade, v kateri naj bi zasedli glavne portfelje nasledni politiki: predsedništvo Witrjs,, notranje posle Kiernik, zunanje Sevd, prosveto GJabinski, finance Grabski in vojno general Szeptvcki. Vendar znajo v gornji kombinaciji nastopiti še znatne spremembe v slučaju razširjenja dosedanje parlamentarne podlage zasnovanega kabineta. Pričakuje se namreč še priključitev narodne delavske stranke in cvcntueino tudi »krščansko narodne« partije, ki je takoj pripravljena na sodelovanje, ako se odreče »Piast* ministrstvu notranjih del.
Doeim je notranje politični položaj na ta način razčisten in konsolidiran, sta ostali v zunanji politiki Poljske še dve sporni točki, ki se že skozi leta neprestano pojavljata in ju še do danes ni bilo mogoče odstraniti. Prva je vprašanje slovaške Javorine. Mirovna konferenca je leta 1919. odredila, da se ima v Tešinskem. Spiškem in Orav-skem okraju izvršiti plebiscit, vendar je leto pozneje priznal vrhovni svet večji dej teh krajev Češko - Slovaški republiki. Pri tem pa se ni omenilo Javorine, katere pripadnost je ostala še do danes odprto vprašanje in naj bi se rešilo potom direktnega sporazuma izmed Češke in Poljske. Ves ta čas do danes se je zadeva zavlačevala. Vsi poljski zunanji ministri ao vodih tetak
V Varšavi, 30. maja
g "plenaticni boj z dr. Hcncšem. ki se je izrazil, da si ;Ieli Cc^ka prijateljskih zvez s Poljsko, vendar ne more pripustiti, da bi se to doseglo na račun kakih teritorijalnih nopnstitev. Tako jo obstala zadeva Javorine na mrtvi točki in šele v zadnjem zasedanju poljske komisije za zunanje zadeve se je sprejela rezolucija, ki zahteva od vlade takojšnjo rešitev že tako dolgo zavlače-vanega javorinskejra vprašanja.
Tudi v zadevi svobodnega mesta Gdanska (Danzig), ki je druga sedanja najaktualnejša tceka poljske zunanje politike — se jc sprejela v isti parlamentarni kenrsiji ostra rezolucija, zahtevajoča od vlade, da izsili od senata mesta Gdrfnska točno izpolnjevanje obveznosti napram Poljski. Po vcrsaillski mirovni pogodbi jc bila sicer priznana Gdanska suverenost svobodnega mesta, vendar v gotovi odvisnost; od Poljske republike, kateri naj bi služil Gdansk kot slavno izvozno in uvozno pristanišče. Tako ima Poljska repren-zcnt'rati Gdansk v zunanji polit ni, dalje ji pripadajo gotove pravice, kar se tiče pristanišča, carine in pa poljskih državljanov na teritoriju svobodnega mesta. Tudi železnice na ozemlju Gdanska upravlja Poliska. Toda senat mesta Gdansk ni izpolnjeval svojih obveznosti, tako da ni imela Poljska od pristanišča nikakih koristi, marveč samo ogromne izdatke. Po mirovni pogodbi veljajo poljski carinski predpisi tudi za GdaJnsk, česar se pa senat ni drzni in se je celo branil sprejemati Po-linke v carinsko službo. Končno imajo poljski državljani na svobodnem ozemlju vsa prava domačinov, izvzemši politična. A gdanska vlada ie ravnala z njimi vedno še slabše kot pa z ino-zemci. Vse fo je vzbudilo toliko ogorčenje v poljskem »Sejmu<% da je slednji zapreti! v s^rho dosege svojih pravic z uvedbo nasilnih sredstev, kot hi bilo: obiranje prehoda skozi koridor in njetra kontrola, prenoved ustanavljanja podružnic Kdansk:m podjetjem na poljskem ozemlju itd. Te pretnje bodo najbrže iztreznile gdanske pridobitne kroge, ki še do sedaj niso uvideli, da celo njih blagostanje zavisi samo od poljskega prevoza preko njih ozemlja.
V gospodarskem pogledu nahaja se Poljska po izjavi finančnega ministra Grabskcga napram tukajšnjemu tisku na potu k zboljšanju razmer. Najlepši dokaz za to je državni dolg pri poljski deželni posojilni blagajni. V mesecu februarju je znašalo zadolženje države 285 milijard mark, v marcu 667 milijard, v aprilu 409 milijard, ▼ prvi polovici maja pa ne samo, da se ni višina zadolženja nič povečala, ampak še celo zmanjšala za 19 in pol milijarde. Seveda se krijejo vsi ti dolgovi z emisijami novih bankovcev, kar naravno vpliva na kurs marke. Toda drŽava je prisiljena si neprestano najemati posojila, ker še nI urejeno vprašanja neposrednih davkov, kot je n. pr. zemljiški m obrtni. V mesecu aprila se je posrečilo tukajšnjim finančnikom ustaviti padanje marke in zajedno nekoliko omejiti neprestano večanje draginje. Po uradni statistiki je znašal padec mark*
v mesecu januarju 72*0, v februarju 64%, v marcu 2% in v aprilu 5%. Vspo-redno s tem pa je vzrastla draginja tekom januarja za 52°a. februarja 61%, marca 33%, a aprila 9%. Da se je poljska marka kolikortoliko stabilizirala, je prvi vzrok ta. da se je popolnoma osvobodila od vpliva nemške marke, odkar se je v poljskem delu Slezije vpeljal domači novec kot plačilno sredstvo. Dru^i vzrok pa je velik izvoz Poljske, ki presega v januarju in februarju uvoz za 121 milijard. Pri tem igra veliko vlogo okupacija Ruhra .ki jc prisilna Nemčijo nabavljati si v Gorenji Slcziji premog in druge surovine.
Da pa je ostal kurz poljske mar!7e na tako nizkem nivoju, jc kriva v prvi vrsti navada tukajšnjih firm, da vodijo vse svoje račune v kaki stalni inozemski valuti, ne pa v poljskih mnrkan. Posebno breme za državo jo v tem pogledu Ledz, ki je dobival pred vojno vse surovine iz Rnsije in jih po predclar-ju spet tja nazaj odpošiljal. Zdaj dobiva surovine največ iz Amerike, kamor tudi vrača fabrikate. Da hi ne bilo treba pri tem vsesa dvakrat preračunavati na domači denar, ki neprestano izprciiiinja svojo vrednost, se vrši enostavno vsa
kalkulacija v dolarjih. In Lodz je industrijsko središče vse Poljske, zato ni čuda, da s svojo dolarsko kalkulacijo tako obremenjuje poljsko marko. Sploh se pri vsej tukajšnji industriji občutno pozna pomanjkanje Rusije, kjer so jc nekoč razprodalo vse v Poljski producirano blajro. Poljska sama je premajhna, da bi konzumirala vse industrijske proizvode, za izvoz na zapad je pa njena konkurenčna moč še preslaba. Od tod veliko število brezposelnih, ki je znašalo 1. aprila 114.000 oseb, tekom aprila pa se zmanjšalo za 2000.
Drusa pcdjcija, ki nimajo zvez z inozemstvom, pa si pomagajo pr! nestalnem markinem kurzu s tem, da nastavljajo svoje cene v »idealnih« poljskih zlatnikih po 100 grošev. Tak" zlatnik odgovarja po vrednosti švicarsk. franku, to je po današnjem kurzu SO0O mark, Oziroma 1 groš = SO mark. Tudi država je razpirala svoje notranje posojilo v poljskih zlatnikih, izdala zlate bone ter zasnovala proračun za letošnje proračun-ko v zlatnikih, kajti do realizacije izdanja zlatega denarja ni več daleč in že v jeseni bodo morda prI5H prvi zlatniki v obiok. —Ij.
na
KONEC VfcRlt-IKACIJSKE DEBATE, — IZVOUTEV STALNEGA PREDSEDSTVA SKUPŠČINE. — GOVOR NIKOLE   PAŠlCA.   — RAZJASNJEN
POLITIČNI POLOŽAJ.
— Beograd, 25. maja. (Izv.) Politični položaj se je v sobotni seji narodne skupščine, na kateri se je izvolilo stalno predsedstvo, popolnoma razčistil. Parlamentarni položaj jc popolnoma jasen. Radikalci nimajo na nobeno stran vezanih rok ter so prevzeli vse posle nase, ker so prepričani, da se bo s predložitvijo popularnih zakonov samo povečalo zaupanje v radikalno stranko in da bo mogoče intenzivno delo v parlamentu. Radikalni krogi so v tem pogledu precej optimistični in upanje, da bo skupščina delala, je izrekel tudi Ljuba Jovanović po svoji izvolitvi za predsednika skupščine, ko se je zahvalil za izvolitev. Rekel je, da čakajo narodno skupščino velike naloge in intenzivno delo. Izrazil je upanje, da bo narodna skupščina kot predstavnica našega naroda primer medsebojnega spoštovanja in ljubezni napram velikim nalogam, zaradi katerih se je sestala. Včeraj je imel tudi minister za izenačenje zakonov Marko Triikovič na zborovanju srbskih sodnikov govor, v katerem je istotako poudarjal, da bodo predloženi narodni skupščini potrebni zakoni in da bo z intenzivnim delom parlamenta mogoča njihova nujna rešitev. Kar se tiče samega parlamentarnega položaja, zagotavljajo radikalci, da je brez vsake nevarnosti zanje, ker imajo sedaj tudi homogeno skupščinsko predsedstvo in večino skupščine s številom poslancev, ki so izročili pooblastila. Radikalci izjavbaio. da bodo lahko popolnoma svobodni, brez vsakih obveznosti proti kateremukoli pričeli z delom, ki ga smatrajo za potrebnega v prid državi in narodu. Radikalci izjavljajo, da nimajo nobene bojazni pred prihodom Radiče-vih poslancev v Beograd. Radikalci hočejo v stremljenju po ureditvi in sanaciji notranjepolitičnih razmer samo delati in žele, da pridejo v skupščino vsi poslanci, da vrše svoje dolžnosti. Prihod Ra-dičevih poslancev v Beograd bi ne iz-premenil smeri dela radikalcev. Sobotno glasovanje v skupščini je dokazalo, da niso radikalci v nobeni zvezi niti s klerikalci niti z muslimani, ki so oddali prazne listke. Ako pridejo Radičevi poslanci v Beograd, imajo iti istotako skozi prvo predhodno fazo, predložiti morajo verifikacijskemu odboru pooblastila, položiti prisego, in preden se vse to izvrši, more nastati po izjavah uglednih radikalnih zastopnftov nastopni položaj: ali bodo šli v tem slučaju demokrati z radikalci ter ustvarili enotno fronto državnega in narodnega edinstva aH pa se bodo demokrati približali Radiću, v katerem slučaju Pa bodo šli radikalci v vo-Jttre. pri kater* M denpkmi vtreaii
velike izgube. Če uoajo radikalci. da
pa Radić ne pride, bo mogoče pričeti z
najnujnejšim delom v Darknnentu. že prve dni junija, na podlagi onega števila poslancev, ki so v soboto prisegli. Predsednik Ljuba Jovanović ie v soboto napovedal prihodnjo sejo skupščine za sredo 30. maia z dnevnim redom: volitev stalnih skupščinskih odborov na podlagi člena 14. poslovnika. Izvoliti se* imajo zakonodajni, verifikacijski. administrativni in imunitetni odbor ter odbor za prošnje in pritožbe. Finančni odbor je sestavljen iz 51 članov, zakonodajni iz 42 članov, ostali pa imajo manj kot 21 članov. Volitev teh odborov se bo vršila na podlagi proporca s tajnim glasovanjem. Za predložitev kandidatne liste je potreba najmanj 6 poslancev. Sodi se, da bo volitev odborov izvršena že 30. maja, tako da bo mogoča 31. maja ali pa 1. junija svečana otvoritev narodne skupščine, bodisi s prestolnim govorom kralja ali pa z niegovo poslanico preko mi-strskega predsednika.
— Beograd, 28. mata. (Izv.) Na sobotni seji se je nadaljevala vertfikacijska debata, na kateri je prvi govoril Sveto-zar P r i b i č e v i ć. ki se je bavil z notranjim položajem zlasti pa z Radičevo politiko. Naslašal je, da Radičeva zahteva po mirotvorni hrvatski republiki nasprotuje vidovdanskl ustavi ter Ideji narodnega in državnega edinstva. Vidov-danska ustava je bila sprejeta kot zgodovinska potreba m posledice ujedinjenja. Zahteval je, naj se protokol:z Radi-čem objavi in naj izjavi Pašić, ako hoče protokol izvršiti. Naglašal je, da Je danes Radiću vse dovoljeno, kar ni nobenemu drugemu državljanu. Ako hoče radikalna stranka ustaliti položaj drŽave, mora voditi jasno politiko ter ustvariti tak položaj, da bo imela za njo absolutno gotovost. Za njim Je ministrski predsednik Nikola Pašić izjavil, da je Radl-čevim delegatom, kt so prišli v Beograd m izrazili željo za pogajanja v svrfao sporazuma* sporočil, da stoti radfcalna stranka na stališča vidovdansko ostave In da bo delo zelo težka Ako pa se Izkaže dobra volja na obeh straneh, ae more doseči tudi nekak sporazum. Nato je Ljuba Jovanović ponovno poudarjal, da protokol ni bil sprejet, đa pa Je ra to/ da se nadaljuje delo za sporazum. Po nadaljnih govorih le bila debata zaključena ter je btf sprejet predlo* verifiks-eljskega odbora, da se razprava o Ra-dlčevih mandatih odgodi do predložitve pooblastil ter da ae razveljavijo mandati demokratskih poslancev Vukotfca In Mijovića. Manjšinski predlogi detnokrv
Popoldanska sel* se je pričela ob IS. Po sprejetju zapisnika sadnja tale je predsednik dr. Peiei izjavil, da je prejel dopis ▼erifikacijskega odbora, ▼ katerem se določa, da pride v narodno skupščino kot poslanec namesto dr. Vukotlea Rlsta Jojić m namesto MiJovlca Milan Savič. Poročilo je skupščini odobrila. Za tem so poslanci položili stojo prisego ter podpisali tozadevna listine. Po prisegi se Je vršila volitev predsedstva narodne skupščine in sicer predsednika, 2 podpredsednikov In 4 tajnikov. Volitve so se vršile po glasovnicah. Po končanem skrutinim le predsednik dr. Peleš objavil Izid ter sporočil, da je glasovalo za •predsednika 206 poslancev. Od teh Klasov Is dobil LJsfta Joraoovlc 122, Drsgottn Pečic 41, Vola Lazlč pa 10 glasov. Klerikalci in muslimani so oddali prazne glasovnice, 23 po Številu. Za oba podpredsednika Je glasovalo 208 poslancev in sta bila izvolje-
na rađikalca Ljuba Bakli s 118 glasovi hi M. Rankovlč s 119 glasovi, med tem ko sta demokrata Venčeslav \Vilder in Josip Reis-ner dobila po 40 glasov. Praznih Je bilo 49 glasovnic, oddanih od klerikalcev, muslimanov in zemPoradnikov. Za taiaike je bilo oddanih 306 glasov ter so dobili Stevo Kobasica 120, Drago BofovSĆ, Janko SPa-či* 120 In g. Popovlć 120 glasov. Praznih glasovnic je bilo oddanih 44. Za tem Je začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš ugotovil, da Je konstituiranje narodne skupščine izvršeno, aakar je pozval novoizvoljenega predsednika Ljubo Jovanoviea. naj zavzame svo'e mesto. Ljuba Jovanovič se Je v kratkih besedah zahvalil za zaupanje ter prosil skupščino, naj ga podpira ter jI zagotavljal, da se bo strogo držal zakonitih predpisov. Svečano otvoritev narodne skupščine je napovedal za sredo 30. mala ob 9. dopoldne.
Telefonsku f u kratratrns? nnrucita
REKONSTRUKCIJA VLADE.
— Beograd, 28. maja. (Izv.) Za pravoslavne binkoStl je odSlo veliko število
rslancev domov, vsled Česar Je vlada-včeraj v parlamentu tiSina. Min. predsednik je tekom včerajšnjega dne v svojem kabinetu posvetoval z nekaterimi člani vlade o političnem in parlamentarnem položaju, zlasti z ozirom na Dreosnovo vlade, ki je potrebna zaradi Ostavke ministra za agrarno reformo Krste MiletJća in Izvolitve Ljube Jova-novlća za predsednika skupščine. Pričakuje se, da bo Pašič Izvedel popolno preosnovo vlade že tekom teh dni. Nikola Pašić Je bil včeraj tudi na dvoru, kjer je poročal kralju o političnem polo-Saju.
ZBOROVANJE VODSTVA RADIĆEVE STRANKE.
— Zagreb, 28. maja. (Izv.) Včeraj 'dopoldne in popoldne se je vršilo posvetovanje vrhovnega vodstva Radičeve stranke. K temu posvetovanju so pričakovali tudi dr. Korošca in dr. Spaha, ki pa nista prišla. Od muslimanov je došel samo dr. Hrasnica. Značilno je, da je Padi6 pozval k posvetovanju dva vse-HČiliška profesorja državnopravna strokovnjaka dr. Ladislava Polica in dr. Dinka Kriškovića. Sodijo, da jima je Radič predložil načrt svojega držav-nopravnega programa, da bi izvedel njuno strokovno mnenje ter predložil pozneje svoj državnopravni program radikalcem v izvršitev. Prihod dr. Korošca in dr. Spaha pričakujejo za danes dopoldne.
REŠITEV GRŠKO-TURŠKEGA SPORA.
-— Lausanne, 27. maja. (Izv.) Včeraj je bilo končno rešeno vprašanje, ki je grozilo z razbitjem konference v zadevi grških re# paracij. Dopoldansko sejo je otvoril gene* ral Pelltf, ki je predložil turške zahteve. Povdarjal je, da so direktna pogajanja ost a* la brez uspeha in da se je poskušalo rešiti
23rasanje reparacij tako, da odstopi Grška aragač in da sc Turška obenem odreče vojni odškodnini. Omenjal je, da je treba to vprašanje člmpreje rešiti, ker bi bila dru*
Seče konferenca ogrožena. Angleški delegat Lumboldt je ob i srno opisal težko če, ka« terim bi bila izpostavljena Grška, ako bi hotele izpolniti turške zahteve. Naglašal je, da bi Grška prišla do finančnega poloma, ako bi se ji naprtila vojna odškodnina. — Vprašanje reparacij je težko prizadelo Av* strijo in Madžarsko in tudi Nemčija ima sitne težkoče z izpolnitvijo obveznosti. Po* loža j v Trakijl ni tako težak, ker je Turška poljedelska zemlja, veled česar obnova ni tako težavna kakor drugod. Italijanski dele* gst Montagna je očrtal to vprašanje z gmotnega stališča in povdarjal, da bi tur* tke zahteve glede reparacij ne mogle ško* dovati samo Grčiji, temveč tudi ogrožati mir na Balkanu, kar bi moglo povzročiti no« vo svetovno vojno. Odgovornost za neuspeh konference bi padla na vse in posledice bi mogle MH iako težke, ker bi nova vojna ne bilo izključena. Po enournem prekinjen ju seje je jugoslovenski delegat Jovanovič
▼ imenu svoje vlade izjavil, da pristane, da se vnra?anje reparacij reši tako, da dobi Turška Karagač, ker se pa s tem spremeni položaj na Balkanu, pristaja samo s pri* eržkom Jugoslavije, ki hoče mir na Balkanu in zato pazi, da je položaj tak, da ne no* vzroči nove vojne. Zdi se mu, da modifi* kscija mej med Turško in Grško ustvarja novo bojazen, da bi mogli na Balkanu na* stati novi zanletljaji. O tem pridržku jugo* slovenskega delegata se h razvila obširna debata, v kateri je sodeloval tudi Veni« se I o s, ki je izjavil, da ne more sprejeti tega pridržka, ker je Grška v načelu spre* Jela kompromisno rešitev. Jugoslovenskemu pridržku se je pridružil tudi romunski de# legat. Izmet paša je na koncu izjavil, da pristaja na rešitev, vendar pa si pridržu* )e pravico, da dobi Turška od Grške svoto na obnovo porušenih krajev in da se od te svote odbije vrednost Karagača. Nazadnje je delegat Montagna predlagal nastopni sklen: 1. V principu priznava Grška, da rtla« Ca Turški vojno odškodnino, da pa se Turaka s svoie strani odreka izplačilu te od« ikodnlne. 2. Meja se določi v korist Turčije tsko. da pripsds Karagač njej. 3. Grška in Turčija vrneta obojestransko zaplenjene vojne ladje. Omeniti je treba, da je Turška zaplenila Grški samo dve mali ladji. Grška pa Turčiji 50 ladij. Strokovnjaki imajo dolžnost, da Izvedejo ta sklep. Jugoslovenaki pridržek ae js sprejel na zapisnik, vendar pa se bo vplival na sklep miru.
— Lmjšanne. 27. mala. (Izv.) Izmet pa* Is je vprašal antantne delegate. aH bi bili sedaj pripravljeni dati Turški večje posojilo
▼ avrho saniranJs njenih flnane, ker se Je Turška odrekla Izplačilu grških dolgov v gotovini. Antantni delegati so dali brnet pesi Dovoljen odgovor.
— London. 27. maja. (Izv.) Reuterjev urad poroča is Carigrada, da je sngorska vlada sprejela odstop Karagača po pogo* jem. da plača Grška rszven tega veliko svoto ss vzdrisvsnjs musihnsnskfli begu— cev lz Jonljs,
— Carigrad, 27. maja. (Izv.) Tu so bile sprejete s velikim zadovoljstvom vesti o konvenciji, sklenjeni s Grško v Lausamif.
SKUPSČIN4 SRBSKIH SODNIKOV.
— Beograd, 28. ma:a (Izv.) Včeraj se je vrSila v Beogradu skupščina srbskih sod-nfkov. k! je bila zelo dobro obiskana. Razpravljalo se ie na nJei e tefnlah sodnikov ter o zakonskem načrtu e sodnikih, ki ga je izdelal minister pravde dr. Laza Markovih, odobril ministrski svet In ki bo te dni predložen narodni skupščini. Skupščine se »e udeležil tudi zastopnik ministrstva pravde in minister za Izenačenje zakonov Marko Trffkovič. Skupščina se je iz'avila, da le zakonski načrt dober fn da odgovarja gmotnim potrebam sodnikov z ozirom na njihov poklic in dolžnosti. Ob tel priliki se Je razpravljalo tudi o zakonskem načrta glede sodnikov, ki za le Izdelalo Slovensko društvo sodnikov. Predlogi slovenskih sodnikov so se le deloma upoštevali. Večina skupščine Je bila mnenja, da se slovenski načrt ne more spre-eti. ker le bil Izdelan, predno je bil znan načrt ministrstva pravde ki bo predložen skupščini. Ker odgovarja načrt ministrstva pravde potrebam In željam sodnikov, le skupščina odločila, da se ne upošteva načrt zakona, ki Je bil izdelan od Slovenskega društva sodnikov. Končno je govoril minister Marko Trifkovič, ki je povdarjal, da vlada In parlament ne vodita samo računa o sodnikih, temveč o vseh panogah državnih uradnikov m da se bo z intenzivnim delom parlamenta mnogo doprineslo za ureditev gmotnih razmer državnih uradnikov. Končno le bila spre'eta resolucija, v kateri izjavljajo sodniki, da načrt zakona o sodnikih, izdelan po ministrstvu pravde, obsega v glavnem vse njihove zahteve, da so z nJim zadovoPni in da prosf o. da se v na;krajšem času uzakoni. Resolucija upravičuje zahteve sodnikov z ozfrom na njihovo Izjemno stališče v državi. Glede zbopšanja gmotnega stanja iziavlja. da odgovara načrt samo minimalnim potrebam za Življenie z ozirom na težkoče in važnost nuhove službe. Izražajo nado, da bo skup-ščina pravično povečala plače, predvidene v načrtu.
ITALIJANSKI PARILA MTtfT.
ŽIVAHNA DEBATA O PACUNSKEM PROVIZORIJU.
— Ffm, 27. mala. (Tzv.) V včerajšnji seli poslanske zbornice je bil predložen računski provizorij za Čas od 1. julija 1923 do 30. Junija 1924. Prvi govornik B a s s o Iz skupine unitarnih soefjalistov ie takoj uvodoma izjavil, da vlada doslej še nI znala storiti ntkakega resnega finančnega ukrepa, ker ne pozna problemov. Fašisti burno ugovarjajo. Kljub vsemu kar naznanja finančni minister,, se proračun ne bliža ravnotežju In vse De Štefaniieve zatrditve so samo rožnate napovedi, ki so v navskrižju z realnostjo. Povedal je v Milanu, da se je z odpravo kraljevske straže realiziralo 275 milijonov prihranka ln pa povedal, da stane skupina špeelializir. karabinjerjev državo 80 milijonov in da se je potrošilo za narodno milico že 50 milijonov. Ustanovitev miliee je svojevoljen čin, Je nadomestitev konstitucijonal-ne oblasti z avtokratlčno. Burni ugovori s strani fašistov. B a s s o: VI ste ustvaril f oboroženo stranko! Prepiri i« krik. B a s a o: MussolinI ie Jstnik med dvema karabinjeriema. De Štefaniem in rVder-zonijem: na eni strani plutokracija, na drugI irnperijalizcm. Fašisti so nam zagotovili, da kakorhitro bodo eni vladali dva meseca poskoči Hra do zlate svoje vrednosti. Mat-teoti: To so Mussolinijeve teorije. Smeh. MussolinI, obrnjen proti socijalistom: Pravljice, vi norčavi ljudje! Basso Je zaključil svoj govor z zahtevo enakosti In svobode za vse državljane. G a r o s i (kom.) Je očital fašistoskt vladi, da se hoče obdržati tudi z nasllstvom. zato si Je ustanovila nad armado svojo milica Finančna politika vlade ni politika razreda, ampak kategorije, hoteč zlajšati davčna bremena premožnejšim kategorijam v Škodo proletarskih razredov in male burfuazlje. Taka politika Je pogubna za splošen interes naroda. Glede zunanje politike vidi govornik, kako se ustvarja blok zapadnih držav proti sovjetski republiki. Proletarijat pa se ae bo boril proti slovanskim bratom, ld so zakrivili samo to, da so vrgli ob tla tirsastvo, ustvarili nov režim. Svari vlado pred aveaturami.
MADŽARSKA PRED PREVRATOM.
— Budimpešta, 28. ma«a (tzv.) Sofa parlamenta, ki se sestane Jutri v torek, bo zelo burna m bržkone bo «s tsf se*l ns»rsla tudi kriza vlade. Teme le v prvi vrsti vzrok popolen neuspeh Bethlenove akcij«. V zvezi s tem ps ie tudi vtnraisn'e ag: ime reorme in volilnih imenikov. OpoziciJs Je za vlado v toliko nevarna, ker le WoWfava skupina pripravljena na puč, kl ga hoče«o Izvesti z monarhist'čn'ml krogi na Dunaju ta v Budimpešti. V slučaju uspeha prevrata bi se v Bsdhnpcitl definitivno
obstoj! tudi generalna stavka železničarjev, ki zahteva o plače sa podlagi zlate paritete, ter so stavili vladi rok do 7. juuia.
ANGLEŠKE ODREDBE PROTI RUSIJI*
— Berlin, 27. maja. (Isv.) Is Moskve poročajo, da je velik dal angleškega aro* dovja odplut skozi Dardanela v smeri proti Črnemu morju. Turška vlada ni mogla pre» prečiti prehoda tega brodovja. Obenem po* ročajo, da to močne enota angleškega brc dovja odptule proti Severnemu morju. V moskovskih službenih krogih sodijo, da js angleška admiraliteca izvršila vse priprave zs nenaden naoad na rusko ozemlje.
NARAŠČANJE STAVKARSKEGA GIBANJA V PORUHRJU.
— Bochum. 27. maja (Izv.) V ruhrskem ozemlju ogromno narašča stavka rudarjev. Središče giban?a sta Bochum in Dortmund. Sedai stavka 200.000 rudar ev, ter je pričakovati, da se jim pridruži 600.000 kovinskih delavcev. Verjetno ;e, da stopijo v stavko tudi delavci miiitaraziranih železniških strok v okupiranem ozemlju.
— Essen. 27. maja (Izv.) Francozi so pri podružnici Državne banke zaplenili 07 milijard papirnatih mark. Komunistično gibanje v Poruhru ne poeiižča. Kakor izgleda, so komunisti zeio dobro preskrbljeni z denarn^i sredstvi.
i- — Fsscn, 27. maja. (VVolff.) Med komunističnimi izgredi sta dva komunista na javnem prostoru prerezala trgoveu z živili Stratmannu z brit' lio vrat.
— Dortmund, 27. maja. (Wolff.) Včeraj popoldne se Je vršil tn pogr:b dveh ubitih komunistov. Med pogrebom ki se ga je udeležilo okreg 10 tisoč oseb z rd-čim» zastavami In mnogo k«mrm:stičnih bojnih odredov, se nI dogodil noben incident .
DEMISIJA POLJSKE VLAnE.
— Varšava. 27. ma:a (Izv.) Z o*;reni na vČera:šnji sklen se'ma glede točke $. proračunskega provizorija, da se crta dis-poziclisk! fond, je ministrski predsednik 5i-kerski podal .predsedniku republike Vp*-cz*echowskemu dem*s!Jo celokupnega kr-bi-neta. Predsednik republike 'e po ćV'šem posvetovanju spre'el demisi'o ter poveril Šikorskega z vodstvom nadaljnjh vladnih poslov do imenovani novega ministrskega predsednika.
VELIK POŽAR V AVSTRIJI.
— Dona?. 27. ma;a (Tzv.) V petek ob K11. ponoči re izbruhnil v tovarni za zlate okvire v Aschachu na Donavi požar, ki je upepelll vsa tovarn'Ska postopka Požar Je traial še v sobo+o dopoldne. Skota se nI popolnoma oceniena, vendar pa 'e hisao, ca znaša nad 20 BsfiPard kron.
POTCES.
— Atahabad. 27. mala (Renfer) Potres v Turbakldi je zahteval mnogoštevilne žrtve.
Gospodarstvo.
pn|it!n»$i ypvfi
^cev«. EoMal vlade Je tem opaznejši, ker
= AH bo narodna skupščina dcla-gmožna. Po poročilih iz Beograda vlada v radikalnih krosrih prepričan ie. da bo narodna skupščina brez vsakih ovir lahko delovala, ker si ie vlada zagotovila zanesljivo veČino. Vprašanje je seve, kakšna bo situacija, ako se nepričakovano pojavijo v parlamentu RacHčevcL Radikalni politiki Izjavi;aio, da so pripravljeni tudi na ta slučaj. Nanašajo, da bi v tem slucaiu PašiČcva vlada seveda morala izvajati konsekvence ter odstopiti, vendar pa bi bilo to dejstvo velike politične važnosti, ker bi Radić s svo'im prihodom v narodno skupščino de facto priznal vidovdansko ustavo. Prihod RadSčevih poslancev pa bi tudi lahko imel dru?:e posledice, da bi se radikali in demokrati tako zbližali, da bi bila zopet mogoča radikalno - demokratska koalieiia. V vsakem slučaju pa bi prihod Radića v parlament ugodno vplival na razvoj političrrh dogodkov.
ss Največje težave so premagane, tako sodi zagrebški »Obzor«, ki posveča zadnji seji narodne skupščine uvodnik in izvaja: »V tako velevažnih vprašanjih ne morejo formalnosti igrati glavne vloge in preprečevati samega bistva stvari. Radikali so se v načelu ločili od Pribičevića in so za sporazum in revizijo nstave vkliub najljtitejSl opoziciji Svetozaria Pribičevića. S tem so največje težkoče premagane in nadejamo se, da bo Pribičević ostal izoliran v svoji nepomirljivi mržnji. Zavedamo se, da so velike zapreke in nasprotja sporazumu in reviziji ustave, ker so s sta lišča radikalne stranke in revizijonistič-nega bloka zelo, zelo daleč narazen, vendar pa za to ne izgubljamo nade, da bo ta velik načrt vendar le uspel.«
= Otvoritev bolgarskega sobranja. Dne 21. t. m. je bilo slovesno ctvorjeno bolgarsko narodno sobranje. Za predsednika je bil izvoljen s 160 glasovi zemljoradnik Alojz B o t e v, po poklicu IjudskoSoIski učitelj. Predsednik sobranja je bil že enkrat prej, in sicer od 15. aprila 1920 do 24. julija 1921, ko Je bil imenovan za železniškega ministra v prvem kabinetu Aleksandra Stambolij-skega. Po izvršenih volitvah je predseoU nik naznanil, da je došla brzojavka bivših ministrov dr. Daneva. Danilova, dr. Malinova, Madžarova in Todorova, v kateri prosijo, da se iim dovoli izvrševati svoje poslaniške pravice, ker so bil! izvoljeni pri zadnjih volitvah« Na brzojavko je predsednik Botev odgovoril da bodo smeli izvrševati svoj poslani-ški mandat, ko izreče sodišče sodbo v njihovem procesu. Kakor je znano, so imenovani obtoženi, da so sokrivi katastrofe, ki je Bolgarsko zadela v balkanski in svetovni vojni.
-g Tedenski pregled zagrebškega itt-
trga. Zagreb. 27. mala. Poslovan e v preteklem tednu ie bilo zelo mlačno. Vzrok temu Je na eni strani pomanjkanj gotovine in na drugI dobri Izgledi na novo žetev. Promet je bil približno omelen in se je krila samo potrebi za domači konzum. Inozemstvo se je zanimalo samo za koruzo. Cene so približno varirale: Plenica, br;z posebnega Interesa 76—77 kg, 2—3% ab Bačka 4.35—445 Din. Rž brez povpraševanja 71— 72 kg ab BaČka 360—370 din. Ječmen radi pozne sezone brez Interesa, blajro, boVle kvalitete od 66—6S kg 325 ab postafa Bačka: slrble blago 2J—30 d:n m-n:. Oves je nekoiiko čvrste ji, ker Izglec! na novo Setev niso pesebno ugodni. No;ir3l je slavonski reŠctani 250—295, bosanski 10—15 Din cenejl. Za koruzo :e vladalo naJveSfe gsnlnsnnV Promet se 'e radi sezone vrSil v večih količinah. Cene so notirale precej visoko ter se Je plačevalo za blago 4—5^ defektno baškfga izvora 252.5^—2^0 Din, v Srenra ce'o 270. Mnogo so vpl'vali na cene italiianski trgovci, ki so v Bački kupovali orromne množine. Bela koruza le notirala 290—305 Din. PovpraSevao*s ;e bilo po moki ter se !e plsfevsla 6 65—7 Din. na bazi skupno z vrečami od jute, postavno natovorn? posta a. Otrobi drobni se po-mra:o po 15^—170 Din že proti kvaliteti v papirnatih aH lutenih vrstah, debeli 200— 220 Din ab natovorna postaja.
— ZImsia f!ta kažeTo letos lepo in obeta bftl Tetina — po poročilih iz dežeie, dokaj ob'Jna.
— PrvJ redni ©frettj zber d. d. »Orlent«
v Mariboru. Dne IS. maja 1923 se Je vršil prvi redni občni zbor medairoJr.e trerv-sko-šped}ci'ske in skladiščne d d. »Otlrnt« v Mariboru. Upravni svet e podal deV-čar-cm poročilo o delovanju družbe v prvem poslovnem letu ln predložil računski zakl'uček, kj Izkazure bil >nčne zjerbe Din 725.MS.63, odnosno po odb;tku ar'>-d^b:č-ka prve em:s»*e deHic v zne^Vu 156.S93.t4 Din 5e zpube 56$.Q45.49 Din. Ker po izkazu te bilance preseda znuba polovico delniške glavnice, je upravni svet v smislu čl. 240 trs:, zakona naznanil to okolnost pristojni državni upravni oblasti. Po poročilu In ra predlog upravnega sveta s soglasnim fdo-brcn*em nadzorstvenega sveta ie občni zbor delničarjev soglasno sklenil razdružitev In likvidacijo družbe ter fzvoTil likvidacijski odbor petih članov in 'im dal istočasno potrebna pooblastila. Razmotrivaje vzroke propada družbe po komaj poldrugo-letnem cbsto.-u je občn? zbor ugotovil, da 'e dnizba v svojem postanku imela najugled-ne:e pojro?e za svoj obstanek in procvrt, tako da bi se bili mogla razviti v trdno mednarodno pod:cfe, k| bi odgovarala vsem potrebam domače trgovine in industrij ter uspeSno mogla pritegniti mse večii del na5e«ra uvoza In izvoza. Pogoji za ta uspeh so bili dani s zadostnim de!n's*kim kapitalom in s zadostnim? bančnimi kredit!, posebno pa te Imela dru?ba kot domača ustanova naših trgovcev in Industriicev dane garanere, da se bode njenega transportnega posredovani posluževal večji del domačih tvrdk, ki so že v prv'h mesecih n!ene«ra obstoja v zelo povoljni meri zaposlovale dru?bo. Nadalie Je občni zbor Ugotovil, da je temu prvemu razmahu družbe sledil neuspeh, ki ga -:e povzročilo netočno poslovan'e in nestrokovn:a$ko opravljanje špediciiskih poslov, posebno pa in v prvi vrsti slabo gospodarstvo z družbino imovino. Radi nestrokovnjaškega opravljanja poverenm poslov se je zaupanje strank do družbe krhalo in krog strank, ki so jo zaposlovale, je začel razpadati. Slabo gospodarstvo z družbinim denarjem se Je začelo kazati v vedno rastočem poman!-kanu gotovine, ker se družbina glavnica ni uporabl'rla kot obratni kapital in nalagala v špediciiske posle, kakor Je bil njen namen, temveč se je denar trosil v nepo* rrebne Investicije, v predčasno širjenje organizacije, v brezmlselno potratno reklamo, v ogromno nepotrebno redijo, ki je že sama presedala dobiček družbe. Ne da b\ to za družbm obstoj nevarno stanie povsem jasno predočilo in sporočilo družbinim Iz-vTševalnim in upravnim organom. Je družbino centralno ravnaterstvo to stanje prikrivalo In si skuSalo pridobiti novih denarnih sredstev potom vplačil za popolnoma neuspele drugo emlslo delnic, pri čemur se vplačan!. zneski niso nalseall. kakor to zakon predpisuje, temveč se uporabbali kratkomalo za tekoče posle, nadalje potom uporabljan'a vplačanih povzetij za druge svrhe kakor za one, ki so Jim bila namenjena itd., ter je na ta način spravPalo družbo v vedno več'e dolgove. Občni zbor delničarjev ie soglasno ugotovil, da zadene glavna krivda na propadan'u družbe bivšega njenega eentralnega ravnatelja Alberta Pe-čevnika, ki ie spravil družbo v tako težak finančni položas da 'e njen nadaljn? obstoj in njeno nadaljno poslovanje nemogoče, ako se noče upropastiti celo družbino premoženje. Istočasno ie občni zbor ugotovil, da le posebno družbina podružnica v Zagrebu delala cel čas z ogromno zgubo, ki Je družbi povzročila eno največjih bremen, za kar rbčni zbor krivi poleg bivšega ravnatelja Alberta Pečevnika tudi vodilno uradništvo omen'ene podružnice. Z ozirom na tako stanje družbe je občni zbor bil enoglasnega mnenja, da se družba ae more dalje vzdržati ter sprejel predlog upravnega sveta, da se pristopi likvidaciji družbe. Ta sklep j le storil v interesu delničarjev, ki so svoj ! denar zaupali družbinemu vodstvu, ker ! druŽVna aktiva danes 5e krijejo družblne dolgove, ki so popolnoma zavarovani, in ker se danes Se da rešiti velik del delniške glavnice, tako da bodo delničarji utrpeli le man st del vloženega denarja. Občni zbor smatra potrebnim to dejstvo posebej pov-daritl v svrbo, da bi se drufbini upniki tat delničarji ne dali vznemirjati po drugih vesteh, katerih izvor se ne da kontrolirati Naloga spretnega In vestnega dela likvlda-cFskega odbora bode. da vnovčl družbino premožene čim najbolje In obvaruje delni-i carje nepotrebnih ggub.
Kultura.
REPERTOAR X A RODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
DRAMA.
Ponedeljek. 28. maja. »Hamlete. Red A.
OPERA.
Ponedeljek, 2S. maja. Zaprto.
Torek, 20. maja. »Carmcn«. Gostovanje g.
Josipa Rijavcs. Začetek ob pol osmih
zvečer. Red B.
• e
— Sprememba reda gosto?snj oper-n?gg P -vca, gospoda Jospa Rijavca. Operni pevec g. Josip Ri avec gostuje v torek 2v. tm. v »ToscI« (red B), v sredo dne 30. tm. v operi »Carmen« (red C), v petek 1. j'jni'a, v operi »R:golefto« (red A) in v soboto, 2. Junla v »Tosci« (red D), v četrtek dne 31. maja gostuje v naslovni vlogi opere »Madame Butterflv« gospa Vera Boura* So, (red K).
— Gostovanje operne pevke, gospo Vere Bourago. Operna pevka gospa Vera Bcura^o, ki je do zdaj pela na Narodnem gledaTSča v Peterburgu, na mestnem gle« daPSču v Rigi, na deželnem gledališču v Tlfllsu in v mestnem zledlaišču v Baku, nastopi v četrtek dne 31. tm. v nas'ovnl vlogi opere »Bufterfrv« (red r*).
— Silricn uspeh »H-^ana^Inlce« v Mariboru. ?edanja uprava Narodnega gledališča v Mariboru si sme upravičeno Čestitati na uspeli predstavi »Hasanaginice«. Že rezila (prizorišč* in gardercha) pod vodstvom Branka Tekavca ki le obenem Igral tudi mnčno vlogo brata nesrečne ttasanazlnlce. Sicer Je B - abnonement navadno dobro zaseden, toda to pot Je bilo tudi Izven abono-menta izredno mnoso občinstva, med nj:ml tudi v?č izl-fnikov iz Celja. Morda prvič v drami na tem odru smo doživeli, da se le v predstavo porlrbilo vse občinstvo. To pot se je gledališče res predstavilo kot Tnli}l-no svetišče. Najboljša ie b'*la r^spa Buk'c-kova v vlogi nesrečne beginje rTa«anagtn!ce. To velja tudi dede čisteča srbskega Jezika, katerega je fhvna junak'nja rbvTndila tako mrvstrsko. da so se vnanjci čudili, ko so na vprašanje, kakšna rojnk'nja je Bukšeko-va. dobili v odgovor: Ljubljančanka. Navadno v sloven'kih vlogah prav tu odlična Igralka V dramah, ne more zatajiti svojega ljubljanskega narečja. ?koro isto vella tudi o gdč. Kraljevi kot ?ultaniii in g. Gromu kot FfasanagtL Trdi glede g. Groma se lahko reče. da Je bil kakor na!??č 1'b^ren za to vlotro. d Tomaš'č" kot Tmo^ki Kadija Je v nežnosti vloge drugega ženina manjkalo nekoliko več temperamenta. Mala hčerka g. opernera ravnatelja Mltroviča Je to pot fe v daljši vlogi pokazala svoj gledališki talent za bodočnost. Peclko kdaj Je bilo splošno navdušenje in odobravanje tako na mestu kakor to pot.
— Muzejsko dništvn v Ptufu priredi dne 30. maia 1923 ob 1Č. v mestnem gledališču v Ptuju predavan'e o novih izkopaninah v Egiptu. Predaval bo ravnatelj dež. muzeja v Uubljani g. dvornj svetnik dr. Josip Man tesni Predavanje bo r*oUsn'e-valo 25 skioptičnlh slik o Žlvllenht starih Egipčanov ter o najlepših najdeninnh lz grobnice Tut-anch* Amunove. Ptujski muze* je odprt vsako nedeljo med 9. inM. ter vsak četrtek med 9. in 11. ter 14. In 17. rro.
— Društva ljubiteljev poljskega naroda občni zbor z običa'ntm dnevnim redom se vrši v ponedeljek dne 28. maja ob !S. zvečer v društveni sobi »Slovenske Matlcec Bl;'.ffn>*vk bo sprejemal članarino.
Olasbeni vesfnik
— Slnfoničnl koncert Zveze godbenikov
v soboto 26. maja v veliki dvorani hotela Union ie izpadel družabno in umetniško nadvse sijajno. Moramo si Že priznati, da so utihnili hiperkritiki, ki so trdili do sobote, da LJubljana danes ne bi mogla postaviti veliki slnfonlčnl orkester ,kl bi obvladal svoje programe na umetniški način onih v velikih, z dolgimi glasbenimi tradicijami naslčenh centrih Evrope. S tem koncertom Je vprašanje slovenske Filharmonije postalo pereče ln treba bo vzeti prav resno gmotne kalkulacije v pretres da pride tudi LJubljana do svojih sinfoničnih redov in do vzorne orkestra!« ne kulture. S kako Jasnostjo, točnostjo izraza in skladnostjo so zvenele in se zlivale posamezne orkestralne skupine! Godala tehnično brezhibno, pri VVagnerJu kaj srečno posnemajoč veliko linijo vigranih wagner-skih orkestrov, morebiti samo brez elegantnosti značilnih VVagnerskih okraskov! Govoriti bi se dalo o sestavi orkestra, o množini prvih vijolin in skoposti vil "lonče-lov, basov ter vijol, toda v postaji, kakor Je sedel na odru in pa po načinu, kako Je ta orkester z rezko resnostjo izvajal posnmne nemške In slovanske skladbe. Je dekazal svojo veliko prilagodno silo za najrazličnejše glasbene tipe. Ni tako lahko doseči VVagnersko občutje, mirno, v fantastične notranjosti zamaknjeno In brezdušno ritmično razrvano, in podati slovansko zvočje, srčne gorkote prepolno, z izrazitim slovanskim ritmičnim ogrodjem! To je bila duševna vrlina tega orkestra, v tehničnem se je pokazal ns višini, ki premore skoro vsako moderno orkestralno skladbo. V bodoče pa bo seveda treba še bolje piliti in še skladnejše vlagati posamezne instrumentalne skupine, če bo orkester hotel, to pa v kratkem, doseči elitno višino. Za tako strmo pot Ima v sebi in v dJrigentfli vse predpostavke. — Ni samohvala, ako trdimo, da so VVagnerJeve sklad-• be omedlevale pred sočno slovansko muziko ' Sukovo in čajkovskega. Baš v koncertni dvorani se to razliko najspretnejše občuti ko odpade pri VVagnerskih uvodih in s^mo orkestralnih odstavkih tisto umetni šk , ozračje. aH bolje sanjavo pričakovani i wagnerske dramatike. Uvertura k »Večnem j mornarju« danes skoro razočara. Nekaj bn-j vttToznlb ritmičnih dvigov brez močnegp . melosa. Enako le s »Čarom velikega petka« lz »Parsivala«, ki ie na nas deloval sila suhoparno. Drugo ie s »Tristanom In Isoldo«. j Ta umetnina bo po našem mnenju preživela I vsa ostalt VVagnerJeve dela. Tuka) Je strsst-l na metodiki in izvirna muzikalna lepota, U
Stcv. 121.
in. 3.
osvaja močno srca, ki govori o slastnih ljubezenskih sanjah. Z interpretacijo prvih •iveh del smo zelo zadovoljni. G. Matačič ie samo nekam preveč inpulziven in to ga za-caša v nekoliko prehitre tempe. Pri Trista-nu pa nismo bili zadovoljni z njegovo negacijo odmorov, ki so bistveni glasbeni pripomoček, naravnost »trik* tristanskih erotičnih omedlevic. G. Matačič dirigira z veliko eleganco ln sugestivnostjo, skoro nasilnostjo, ki nekoliko gledalce motL Sicer pa je poln dirigent, velik talent. Z izrednim tenko-čutjem je bila podana Sukova glasba. Diametralno nasprotna nemški, izvirno slovanska po srcu in krvi. ritmično in melodično. Tisti, ki niso utonilo v sladkih muzikalinh občutih te suite, so pogrešali nazorno ozadje pravljice »Raduz in Mahulena«. Glasba Je silno opisna, dramatična do skrajnosti, ka-pricijozna in samosvoja. Najbolj nam je ugajal »Ples labodov in pavov«  ter »ŽaJcbna
koračnica«. Glasba spominja na francoski impresijonizem, v stilu seveda. Pri takih delih izktže orkester znanje in sporobnost. Mo-biti zato, ker nismo gledali pravljice na odru, so sc nam zdeli neki tempi za spoznanje prepočasi. V glavnem pa Je tukaj koncert dosegel svoj umetniški višek. Bclj hrupno Je učinkoval Capriccio italien Cajkovskega, ki ea je g. Rukavina dirigiral s polnim žarom. Naš operni ranatelj ne uporablja sestavljenih gest, dirigira mirno ter z veliko opreznostjo. So dirigenti, ki ljub jo ritmične eksal-tiranostl, in so drugi, ki polagajo glavno važnost na melodično in splošno notranje glasbene dogajanje. To melodično in srčno vsebino glasbe je treba dirigentu izkopati. G. Rukavina spada k tej drugi vrsti dirigentov. Škoda je tudi v tem oziru, da je izpadel njegov samostojen koncert moderne francoske in češke glasbe. Naj bi v jeseni prvi prišel na vrsto. Dr. B.
Dnevne vesti.
V LMbijani. dne
— Pozor bivši italijanski okupiran* cif Poročajo nam iz verodostojnega vira: Da se kolikor mogoče pospeši re* šitev spornih vprašanj med našo in italijansko državo, je imenovala itali* janska vlada delegata, ki mu bo poseb* na naloga, da se bavi s cenitvijo in \\* kvidacijo Škod, ki so je pretrpeli naši državljani za časa italijanske okupacije od strani italijanske vojske. Ta svoj sklep je italijanska vlada priobčila naši vladi, katero je istočasno pozvala, da v isto svrho imenuje tudi svojega de* legata. Temu pozivu se bo seveda naša vlada odzvala. — Z ozirom na to poro* čilo opozarjamo naše oškodovance iz logaškega okraja, da si brez vsake za* mude preskrbe* vsa potrebna dokazila o škodah, ki so jih imeli od strani itali* janskega vojaštva, katera dokazila se naj predlože omenjenima delegatoma.
— Slava Triglavskega pešpolka. Danes ob 10. dopoldne se je vršila na dvorišču vojašnice Kralja Petra Osvoboditelja svečana proslava štiriletnice slavnih bojev za osvoboditev Koroške pri vasi Kotle, kjer se je zlasti odlikoval tedanji slovenski planinski polk, ki mu je za te zasluge naš kralj poklonil kot sedanjemu 40. pešpolku častno ime »Triglavski«. Na dvorišču lepo okrašene vojašnice se je zbralo mnogo uglednih zastopnikov civilne In vojaške oblasti ter raznih kulturnih, prosvetnih in drugih javnih korporacij. Med drugimi so bili navzoči veliki župan dr. L u k a n, generalni konzul češkoslov. republike dr. Otokar B e n e S. konzul francoske republike g. Flach, rektor univerze dr. A. U š e n i č n 1 k z mnogimi univerzitetnimi profesorji, delegacija mestne občine na čelu z županom dr. Perice m in mag. ravnateljem dr. Zamikom, delegacija Trgovske in obrtniške zbornice na čelu s predsednikom g. Knezom in dr. Windischerjem, zastopstvo ljubljanskega Sokola na čelu s podstarosto JSS E. Oanglom, minister na razpoloženju, dr. Županič, več članic Kola jugoslovenskih sester in mnogo drugih uglednih narodnih prvakov. Za altarjem sredi dvorišča je stal 40. pešpolk pod poveljstvom polkovnika Milana RadosavljevićaKo ie prispel komandant dravske divizije polk. V u č k o v i ć, se je začela svečana služba božja, ki jo je opravil pravoslavni svečenik prota Jan kovic. Po službi božji se je vršilo po srbskem običaju rezanje kolaca, ki mu ie prisostvoval polk. RadosavljevJc z dvema vojakoma. Nato je poveljnik polka nagovoril vojaštvo in mu objasnil pomen te svečanosti, ki je spomin na oni zgodovinski moment, ko so slovenski fantje stopili v odločilno borbo s svojimi sovražniki In položili temelj ujedinjenju jugoslovanskega naroda. Vojaki so z zanimanjem poslušali njegove besede In ob sklepu j so zadoneli navdušeni klici kot pozdrav kralui Aleksandru in svobodni ujedinjeni domovini. Po končanih ceremonijah je polk def Hiral pred komandantom divizije ln zbranimi gosti, ki so z občudovanjem zrli, kako so korakale mimo izvrstno iz-vežbane in opremljene stotnfje. Končno ie domačin prireditve polk. Radosavlje-vič povabil goste v lepo okrašen paviljon, kjer je bila pripravljena zakuska. Ob 3. popoldne se vrši v vojašnici domača veselica z bogatim sporedom, zvečer pa ples.
— Z dr. KoroSčevo politiko so go# tovi klerikalni krogi v Ljubljani skraj* no nezadovoljni. Dr. Korošcu očitajo, da je njegova taktika popolnoma zgre* sena, ker premalo računa z realnimi potrebami in okolnostmi. Po skupščin« skih volitvah so se klerikalci nadejali, da jim pokrajinska uprava v Sloveniji pade kot zrelo jabolko v naročje. Od tega Časa so prešli že skoraj trije me* seci, a o spremembah na vodilnih me* stih še ni ne duha ne sluha. To dejstvo najbolj ozlovolja posamne klerikalne politike, ki Korošcu ne morejo odpu* stiti, da tako malo upošteva njih želje po vladnih koritih. Na čelu struje, ki sistematično rovari proti dr. Korošcu, jc dr. Andrej Gosar, vodja boljševiško razpoložene skuDine v klerikalni stran* ki. Mož obdolžuje dr. Korošca, da je vplival na to, da so njega popolnoma izločili ii aktivne politike. Zato se sku« it Korošcu matttvati u ta rutin, da
28. maja 1923,
spletkari na vseh koncih in krajih proti njegovi osebi in skuša z vsemi sredstvi izpodkopati veljavo in avtoriteto stran* kinega voditelja, dokazujoč, da bo Ko* roščeva taktika stranko popolnoma upropastila. Gosar si je pridobil že ste* vilen krog somišljenikov in pristašev. Ko si svoje pozicije še bolj utrde, na* meravajo pričeti z energično akcijo proti dr. Korošcu, Če pa bo ta akcija uspešna, je seveda drugo vprašanje. Kakor stvari sedaj stoje, je Korošcev vpliv v klerikalni stranki še tako velik, da mu Gosarjeve spletke zaenkrat še ne morejo škodovati, napredni stvari pa spori in nesoglasja v klerikalni stranki seveda samo koristijo.
— Poset francoskega konzula na tehnični srednji šoli. Francoski konzul g. F1 a c h in gospa soproga sta preteklo soboto pesetila ljubljansko tehnično srednjo šolo. Gosta je sprejel ravnatelj vladni svetnik Š u b i c ter jima razložil zgodovino in ustroj te naše važne kulturne institucije. Ostala sta skoro dve uri na zavodu ter se posebno zanimala za kiparski oddelek prof. R e p i č a, za strojni, elektrotehnični in mizarski oddelek ter za oddelek za umetno vezenje. Gospod konzul se je jako laskavo izrekel o organizaciji zavoda in o doseženih uspehih,
— Proslava srebrnega Škofovega jubileja. V soboto je »Pevska zveza« priredila ljubljanskemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču ob priliki 251etniee njegovega pastirskega delovanja svečano podoknico. Ves prostor od Vodnikovega trga do magistrata je bil poln ljudi. Ob 20. in pol so zadonele na zvoniku stolne cerkve fanfare godbe dravske divizije, na Gradu pa so zagr-meli topovi. Pod vodstvom svojega pe-vovodje Zorka Prelovca je »Pevska zveza« napravila škofu podoknico in zapela tri skladbe: Juvančevo »Slovensko zemljo«, Vilharjevo »Našo zvezdo«, kjer je pel solo operni pevec g. M. Šimenc in končno Adamičev koral »Ti, ki si nas ustvaril*. Skof se je gin jen zahvalil za petje in vskliknil: »Rog živi našo Ljubljano in nje prebivalce! — Bog Vas živi!« Včeraj zjutraj se je vršil slovesni vhod jubilanta v stolnico. Na Gradu so zopet grmeli topovi, v stolnici pa je bila svečana pontifikalna maša. Po končanih slavnostlh je škof sprejel razne deputacije, ki so se mu poklonile ob priliki njegovega srebrnega jubileja,
— Vfrdete ITI. liub'jflnskosai velikem sejma dovoljene. Ministrstvo ie z razpisom Ste v. \7M7 od 23. marca t. !. dovolilo, da §e smejo tudi leto« devati vinjete HL ljubljanskega velikega sejma na vsakršne poštne pošiljke. Obenem Je ministrstvo tudi dovolilo, da se smejo razobesiti ali nabiti reklamni lepaki za in. ljublanski veliki sejem po vseh poštnih prostorih, toda ni pa dovolilo da bi poštni uslužbenci na pošti prodajali izkaznice (vstopnice) za to pod*etje.
— Pokret med naftni profesorji Pijejo nam: Gibanje med srbskimi "trifjiofji zavzema vedno Širše dimen ;?te. V TI' ventil se le nismo pospelf tako visoka, da bi napravili enak korak: vender pa so mile razmere prisilile v zadnjem času slovensko sredn«e5olsko učiteljstvo. da se je ranilo, širi se zahtevi po strmcp:a v aio fronto s srbskimi tovariši bolj la hoJl. Nt IzkHuče-no, da bo sodu Izbilo dno dejstvo, da je že v prihodnjih dneh ogrožen pouk na vseh srednlib strokovnih šolah. Tz krogov uČi-tel;stva teh Šol smo izvedeli, da Je nrnlstr-stvo kHub odločnim zahtevam oddelka za Slovenijo odklonilo Že davno krvavo zasluzene pičle od^kodn'ne za nadure. Ce se nadure zopet letos opuste, je s tem onemogočena klasifikacija in trpela bi mladina in starši. Mislimo, da bi bila dolžnost vseh prizadetih, da pritisnejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi na upravo. In preprečijo korak, ki bi Imel za posledice položaj, kot je danes v Srbl'1.
— Con-igendron. V sobotnem uvodniku »Naše uradnfštvo !n država« mora stati v drugI koloni. 9. vrsta od zgoraj, namesto »naravnost druge« — prav »nenaravnost druge«, in v tretji koloni v zadnji vrsti namesto »skrivnosti« — prav »skrivnostni«.
— Kolo Jugoslovenskfli teater um placa poštnine rn novsdoe noŠTke. Ministrstvo Je * razpisom štev. 7605 i dne 16. februarja ti. dovolilo Kolu Jugoslovenskih sester »rte
ugodnosti kakor Kolu srbskih sester. Nobena teh dveh društev potemtakem ne plačuje Boltnint sa svoje aavadPf poSOJkf. to Je
za nepriporočena pisma in dopisnice  ki si
jih pošiljajo glavni odbor in pododbori, pri-poročnino pa morata obe društvi sfočtvatt. Ministrska naredba št. 6929* z dne rs. nov. 19*2 velja namreč samo za koledar »Vardar«, ki ga sme Kolo srbskih ssi;,:r r z-poSllJati tudi priporočeno.
_Nenadoma ie preminul v Firenzi
v Italiji slovenski rojak Anton L o k a r iz Ajdovščine. Truplo pripeljejo domov.
— Smrtna kosa. Zdravniku dr. Ivanu Hubadu v Skof'lokl Je umrla hčerka Miri-ca- Pojrreb Je danes ob 15. na pokopališče v SkoHloki. — V 5-podnii Zadobravi pri Ljubi'nnl :e umrl posestnik ln mlinar g. Andrej Hleb š, star 60 let. Blajr ;ima sponrn!
— Sprememba voznega reći na Južni železnici. S 1. junrem ti. uvedo za dobo enega leta na vseh prognh v območju Obratnega ravnateljstva J. ž. L'ubliana nov vozni red, katerega glavna sprememba je ta, da odhaja brzovlak lz Beograda za LjubPano ob 19. uri 20 min. in prihaja v Ljubljano ob 10. url 42 min. in ne več kakor do sedal, ko le odhalal iz Ben*rr*da ob 8.15 in prlha?al v L:ublJano ob 22.59. Istočasno opozarjamo, da dne 31. ma'a ti. že Izostane od Zagreba do LmbPane brzovlak, ki odha:a Iz Zagreba ob 19.53 ?n prihaja v Lntbliano ob 22.59 kakor tudi brzovlak za Trst, ki odhaja iz L'ubl'ane gl. kol. ob 23.53.
— Celjske novice. Hudo nevihto z viharjem, gromom in točo smo imeli v CeVu v noči od petka na soboto. Lilo je, kakor iz škafa in p?dala ?e vmes tudi toča, ki pa ni napravila škode. — N o 2 n I požar v mestu. V soboto krog 3. po-n-"*či je zopet nastal požar pri trgovcu Ravnikar'u na KraPa Petra cesti, krer ie div;al požar šele pred Štirim? tedni. To pot je pričelo goreti iz sVl?d:šča. Bila je velika nevarnost za okolico, ker je b'lo v sklad'Sču mnogo netiva. Na lice mesta 'e prihitela mestna požarna brambn, kateri se Je kmalu posrečilo, odvrniti nevarnost za sosedn;a poslop'a. Škoda ie zoipet prece'šn:a, ker ni krita z zavarovalnino. Kako :e ogeni nastal, Se nI poiasneno. Do konea *ega m*>sera se bodo pregledan vs? trgovski lokali, da se eksp'ozivn? materiial odstrani Iz mestnega okoliša, oziroma proti požara prmerno za-vanre. — Insolventna ie postala tvrdka z manu-kturo H. F.-hmidt v Gosposki ulici. — Mariborska vojaška godba se mudi te dn? v Čelni ob priliki pukovske slave cel'skega pes*po!ka. Priredila ie godbe ?ellnim CeVanom pr»r koncertov. V torek se godba po konsani proslavi zoipet vrne v Maribor. — Načrti za popravo kapucinskega mostu so razpoloženi pri mestnem stavbenem uradu. — Razne prireditve. V mestnem gledališču se ?e v soboto vršil lepo uspeli plesni večer gdč. LfdHe Wfsiakove. Okcbškf šoli ste v soboto zvečer In s nedel'o popoldne priredili v Narodnem domu mladmsko igro »Pogumni Tonček v kral'esrvu vil«. Predstava ^c bila v nedello dobro obiskana. — Up ra v-no sodlSCe. Zagrebško upravno sodišče orične glasom časopis^ poslovati s I. iuni-Jem. O uoravnem sodišču za ?loveni:o v Celju pa še ni slišati ničesar. Mestna obSi-na, katera ie v ta namen že zagotovila prostore, se namerava pritožiti pri ministru pravde. — Meso se je te dni zopet po-dražHo. Za slabo meso govedino se zahteva že 30 Din za kg. za teletino 35 Din za kg. Po drugih večjih mestih se meso prcda'a mnogo cene'e, dasi so nakupne cene povsod skoro iste. — Pokraunski zbor Jugoslovanske Matice za Slo-venllo ima v nedel'o 3. junija ob V510.
dopoldne v Narodnem domu v Celiu TV. po-krn inski rbor delegatov podm^nfe JM v PlovervU. Pnooldne se vrši na Glazri v korist JM velik« lhidska slavnost z bogatim vsporedom. če bo sl"bo vreme, bo slavnost v vseh prostorih Narodnega d°ma. — G 1 m n a z i I a si *e na severnem delu po-slopia uredila vzoren alpmetum. Neki zlikovci pa so cvefe potrgali In nekatere ras+line naravnost zruvali. Tak vandnl;zem se mora v slučaju izsleditve strogo kazno-vatL
— 7ffo^nfl kromp'r na trgu. Pretekli
teden ie dospelo ni nns* trt? neka! goriške, ga krnmairia. Prodaia'o ga kg po 40 K. Te-
ra s! psič nemore vsaka dm?ina prTvnKjftl. Tudi sfmčji grah se prodala za približno Isto eeno.
— Revna mati treh malih etrojičev pros? Ifpo kako Mago gospo, da bi podarili kakšen le tako slab otroški voziček. Bog
plačaj.
-r- Težka nesreča. Aloizr Kmet, 17 letni hlapec iz Orosupl;a, ?e padel včer.v popoldne s kolesa in priletel tako nesrečno na glavo, da si !e razbil črepimo. Težko ran'eneza so prepeliali v deželno bolnico, kler je malo npan'a, da okreva.
— Napad. V noči od sobote na nedel'o so neki neznacj napadli trgovskega potnika Josipa Tekavca, ko se le ta vračal domov. Pretepli so ga s palicami fn mu prizad'all več težkih poškodb, f*ko, da so ga morali prepevati v bolnico. Baie so ga napadli na-cijonallsti. ker ie Tekavc v Jndenburgu zagrešil težak čin proti našim vojakom.
— Danes zvečer koncert v restavraciji »Emona« ljubi i. salonski orkester. Vstop prost. Začetek ob 20. zvečer.
— C« vi Je knpu'te od domae"h to varen tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Pekoč, ker so isti priznano na boljši In na-cene 5i. Glavna zaloga na debelo In drobno LJubljana. Breg 30, ter Aleksandrova cesta 5t 1.
— Kleo Tivoli. V četrtek 31. ma*a L
del nadvse sijajnega, v kolosalnih dimenzijah ustvarjenega filma »Otroci teme«. Eden Bajbolišlb nemških režisenev A. E. Dupant je ustvarfl fflm za naravnost klasično delo filmske literature. Neverjetni so kontrasti, ki udarja'e Iz filma: v srce sega loče uboštvo In razkelne bogastvo, goreče poželenje In hladna odklonitev, si'ai luksuzne kabine in zloCinska atmosfera v kurnnlcf ladje. Prekrasni, naravnost d^vnj so posnetki It Benetk fn drugih mest Ttalre. Vsebina fnma je traglčno-prescneti iva ter bo ta film, kf Je bil predva'an v vseh centrih Evrope z največjim uspehom, nenadkriltva senzaclia te sezone. Danes se predvaja II. del -Kralja Ooicofidee*
Sokolstvo.
POZIV VSEM SOKOLSKIM DRU-ŠTVOM V SLOVENIJI.
Stareš'nstvo Jugoslovan. S -hol' j skeza Saveza poživlja vsa svoia $o-kotaka društva v Sloveniji, da ro možnosti udeležijo pogreba ludenbur- ■ Stih žrtev iz leta 1?J7. ter narodni sa mučenika Iv. EndUcharja. Pogreb se bo vršil v soboto dne 2. junija ob 3. \ popoldne izvred Ncr-idncza doma  v i Ljubljani na pnkopaV.sče k Sv. Križu* I
Društva, ki sc nameravajo vdclc-žfti, se zbirajo s prapor' ob 2. uri popoldne na vri u Narodnega doma. Ona društva pa. k9 imajo svoj sedež ob progi Maribor - Ljubljena, naj postavijo ob času prevoza žrtev na koto« dvorh v svojem kraju častne čete, fei naj dosioiio počast jo ostanke naših junakov. Žrtve rre eljcjo dne L junija t. L z oseonim vlakom, ki voz: iz Maribora ob 10. uri doioldne ;n vri* de v Ljubljano ob pol 3. popoldne.
Zdravo!
Starešinstvo Jngos?. Sokol. Saveza. •  • •
— Predsedstvo Celfske Sokolske Žuoe
poziva vsa včlanjena društva, da izkažejo čast telesnim ostankom JudenbiiršKin žrtev, ki se predvidoma prepcI:e'o skozi wC*ic dne 1. iunPa okoli H12. dopoldne. V to svrho se pozivajo \*sa društva ob prot;i Mar bor—-L:ub!?ana, da se zberejo ob času prt-v )za na svojih postajah. dru»a Ji i*wa pa naj pridelo v Celje, od oddaljena š h de-putaciie, ki se zberejo na ce:!skem kolodvoru. Ob spreiemu v Celj i, kjer st-ji v!a!r 5. minut bo kratek nagovor in perle. Eventualna sprememba časa prrhoia SS ">5iavi v časopisih. Društva pridejo v »r*oiih z zastavami. Zdravo!
Turisfika in sport.
— »Slovensko planinsko društvo* je imelo v soboto zvečer izredni občni zbor v veliki dvorani »Kazine« v Ljubljani. L"de# ležba ni bila posebna številna. Navzoči so bili tudi delegati nekaterih podružnic, med njimi g. Fran K o c b e c k. predsednik Sa# vinske podružnice. Občni zbor je s kratkim nagovorom otvori! predsednik g. dr. Fran T o m i n š e k, nakar je društveni blagajnik g. Jeretina poročal o računskem za* ključku za leto 1922. O poročilu se je raz* vila daljša debata, v katero so posegli gg. Jos. \V e s t e r, dr. Defranceschi, Rozman, R. Pustoslemšek in drugi. Tekom debate sc je izrazila želja, naj bi društvo nalagalo svojo imovino pri zavodih, ki je gmotno podpirajo, ter skrbelo za to, da bi bila kontrola v gospodarstvu v pla* ninskih koCah čim intenzivnejša. Pri tej pri* liki se jc tudi nasvetovalo, naj bi društveni odbor izposloval za svoje funkcijonarje, ki morajo nadzirati planinske koče, primerne olajšave pri vožnji na železnicah. Dr. D e* francesehi je priporočal, naj sc odbor obrne na razne denarne zavode a prošnjo za podporo. Obenem je sprožil misel, da bi S. P. D. stopilo v pogajanja a šumsko upra# vo glede zakupa koče na Mrzlem studencu na Pokluki, Na to je občni zbor soglasno odobril računski zaključek za 1. 1922. O pro* računu se je razvila daljša debata. G. nad*
zornik \V e s t e r je kritiziral razne postav* ke, glede katerih mu je dal pojasnila knjigo* vodja g. Rozman. O nameravani zgradbi planinske koče pod Krvavcem  ie poročal
odbornik fl. inž. Skaberne. Koča bi se
naj zgradila po vzorcu svoječasnega planin* skega doma na Vršiču. G. R. Pustosle m* š e k je pozdravil načrt, da se zgradi koča pod Krvavcem in izrazil dvom, da bi vsota 100.000 Din, navedena v proračunu, zado* ftovala za to zgradbo. Zato je predlagal, da se dovoli odboru za to stavbo kredit do naivišje^a  zneska  150.000 Din. Končno je
bil v celoti sprejet ves proračun, obenem s dodatnim predlogom Pustoslcmškovim. Ta*
kisto se je -v-zel nazadnje predlog g. No* v a k a. nai društvo kočo na Veliki planini
po možnosti popravi in skrbi za njeno oskrbo tudi pozimi G. urednik K- Pusto« s 1 e m i e k je izrazil mnenje, da bi moral ©dl^or akrbeti za dostojno proslavo društve* re ^letnice. Prirediti bi se mortlo slavnost« no zborovanje z akademijo, na katero bi se
rai no vabile v*c kulturne komorači je in tt?di oblasti. S. P. D. si je pridobilo na kul* ♦vmem in narodnem noliu toliko nevenijt* vib zas1"?. da že zasluži, da sr primerno ceni njegovo delovanje. Predsednik g. dr. Tominšek je odgovoril, da je S. P. D. vedno delovalo skromno in tiho in da je hotelo tiho proslaviti tudi svoj jubilej. V to svrho je izdalo album s slikami sloven* skih gora, ki pride te dni v promet. Na to je sledi'« dopolnilna volitev v nadzorstveni odbor. Mesto odstoplvšega g. B- Ksizelja je bil z vzklikom izvoljen za preglednika g. Ferlinz. Tajnik g. Sila je podal kratek, precizen oris delovanja S. P. D. v preteklih 30 letih, društveni odbornik g. Janko M 1 a* k a r pa predaval o svoji prvi poti na Stol in na Triglav. Ti dvo predavanji bi naj bili — proslava društvene 301etnice. Hab<*ant sibi! Po končanih predavanjih je stavil g. D e r g a n e predlog, naj se izvoli predsed* nika g. dr. Frana T o m i n š k a za častnega člana v priznanje njegovih zaslug za planin* stvo v obče in v priznanje njegovega po« žrtvovalnega delovanja za S. P. D. še po« sebe. Zborov alci so predlog med splošnim odobravanjem soglasno sprejeli, na kar se je dr. Tominšek, očividno prijetno pre* senečen, iskreno zahvalil na odlikovanju. Obenem se je spomnil tudi 801etniee dni* štvenegs častnega člana prof. dr. K. C h o* dounskega v Pragi in predlagal, da ae mu polije čestitka. G. R. Pustoslem« š e k je vprašal, v kakšnem stadiju se naha« jajo pogajanja glede zveze jugoslovenskih
planinskih društev. Po zadovoljivih pojasni« lih je predsednik zaključil zborovanje ob
pol 24. url.
* Radovljiška podružnica S. P. D. ima svol obCni zbor 4. junija ti. ob 19. v šofcoj-skem domu v Radovljici. Na dnevnem redu ao odborova poročila, voiitev novega odbora in predsednikov ter slučajnosti. Ce občni zbor ob določeni url Bi sklepčen, se
vrši uro pozneje občni sbor pri vsakem Itevflii Članov.
ttVENSTBVNA TEKMA S. K. PR1MOR*
JE : S. K IURUA 1 : 0 (l : 0).
Včeraj je doživel 5. K.. Ilirija po deset« letnem ch^tuju, v prvenstveni te<cmi, na no* gometnem polja in na lastnem igrišču svoj prvi poraz «jd domačega moštva. Kar so nc* šu^okrat šaman poizkuaJU ostali slovenski klubi, sc je posrečilo S. K. Primorje. Ste* vilCni izid. ki tolikrat moti pravo presojo, ne izre'.a gb.dkiga poraza, ki ga je prvaku Slovcnij: rr/oiiia to, s štirimi rezervami iz« popolnjeno moštvo. Razmerje kotov 11 : 3 za zma^oval^a doksjRtje njegovo včerajšnjo veliko premoč, li^rrro se je ostro, od začetka do konca v razjjracm tempa. Obe moštvi popolnoma fair, brez najmanjših ugovorov. V disciplir::-'.cm o^iru vzorna prvenstvena tekma. Bili .->:r. tihi notranji dvoboj znania, sposobnosti in anagovalne odločnosti, ili* rij-", jc nalepila s svojimi najboljšimi, raz* položljivimi močmi, toda brez Vidma jer ja, S. K. Primorje pa handicapirano v napadu po dveh mladih, toda izredno talentiranih igralcih, v krilcih po dveh nadaljnih rezer* vah. Primorje v prvem polčasu v stalni pre* moei, koti 8 : 0, v drugem Ilirija ▼ napadu, kateremu kljubuje mašinelno delujoča obramba Primorja, zadnje pol ure ponovno odločno rapad.inje iliri i skih vrat.
Ilirija: Soklič * Dolinar, Beltram »Vajbl. Zupančič Hl, Dr/.aj»Zupančič I, Zupančič IV, Tčak, Oman, Pevalek. — Primorje: Žargaj F„ Pretnar K.. Camemik. Erman. fcargaj Vrančić, Zuchiiatti. Slamič• Birsa. Lotrič« Jančigaj.
Ilirija začne i£ro proti solncu. Zeleni (ilirija) napadaje zadenejo na obrambo Lov* ričsBirsovo. ki jim v kali uniči vsako za* rni5d in poizkus ogro/anit kaienskegs pro* štora. Črnobdi (Primorje) zanesejo v proti* napadih igro na nasprotno polje. Ilirija de* luje z izbornimi krili, posebno z levim. Pri* morje pa s kombinacijami kratkih pasov. Nevarne situacije pred ilirskimi vrati se iz* preminjajo v zaporedne kote, roka zakrivi enajstmetrovko, ki jo Pretnar K. neubran* ljivo izpremeni v vodilni gosi Primorja. 2oga preltava polje parkrat z neverjetno brzino. Napad Ilirije iera z veliko požrtvovalnostjo na izravnavo, nepričakovana forma Lovri« čeva in Birsova udnši njegove napore. V drugem polčasu Ilirija znova pritiska, v 20. minuti foul od strani Primorja, enajstme« trovko stelja Oman, ki jo pa bravurom! goalman Jančiqaj ubrani z jadrnlm plonge* onom na desno. Višek, igre. Primorje zopet pritisne, vodja napada Pretnar K. pripravi idealne pozicije, sam zavrže siguren goaL Levo krilo 2argaj uporablja novo taktiko, upogiba nazaj ter se enkrat izloči v solo« teku proti goalu, ki ga pa v nervoznem stre« lu izgreši. Enake situacije sta imela ncrutw nirana Čemrnik in Erman. Tudi Oman je izgrešil lepo priliko pred primorskimi vratmi Igra zasluži 4 : 2 za Primorje.
Ob splošni izčrpnosti odžvižga sodnik Hus, ki je včeraj z brezhibnim sojenjem znova potrdil nade, ki jih stavimo vanj. Pri Iliriji zasluži centerhalf pohvalo za svoje uzorne predložke na krila. Napad je bil ne« koliko zbegan in ni igral s pravim elanom* Toda obramba je na primorski strani delo« vala tako točno, kakor jo letošnjo pomlad tudi pri tujih moštvih nismo videli. Zuchl« jatti kot centerhalf je včerai Igral svojo naj« boljšo tekmo. Vrančič nekoliko utrujen, toda vedno na svojem mestu s skrbnim place« mentora. Duša napada pa je bil Pretnar, ki jc tehnično in taktično pokazal lastnosti prvega igralca. Tudi ostali so igrali požrtvoa, valno in z veliko skupnostjo, predvsem bre*v ta 2argaja, krilec Slamič in pa raaerviata*-narašČajnika Čamernik in Erman. Pri ubrani enajstmetrovke in pri nekem visokem lutu je vratar Jančigaj ponovno potvrdil avojT dober glas.
a . ■
— Zagreb : Gradec 3 : 0. VČerajfaja* tekma med reprezentancama Zagreba m Gradca je končala s smago Zagrebčanov.: Zagrebško moštvo Je bilo v postavi: Vid ju*
ka (G), Fcrderber (G) P»*w L Palur RJ DubravčtČ, Paškran (val Concordija) Percl
(Penkala). Perika. Vragovie. Pa*l«koviđ (G). Tekma nI nudila posebnega užitka to
prinašajo listi o njej zelo negativna poro« čila. Do sedaj so Zagrebčani zmagali od petih odigranih tekem Štirikrat in enkrat Je ostala tekma neodločna.
Društvene vesti.
mm Občni ibor Društva konceptom oradnlkov za Slovenijo Je bil številno po-
sečen, zlasti od Članov z dežele. Iz vsa debate se je čutilo ocorčenie zaradi sedanje« ga gmotnega In socialnega pololala uprav* nega uradnlštva. Društvo Je ponovno osvo* Jllo svoje znane resolucije z zadnjega obo* nega zbora z dno 7. marca posebno glade absolutne solidarnosti z ostalimi državnimi nameščenci in železničarji ter nekatera poostrilo; predvsem ie sklenilo isprositi nad« reeno oblast, nai se upravno uradntltvo radi pomanjkanja sredstev oprosti v bodoče vsake reprezentacijske dolžnosti. Sklenile Je izreči srbskim stavkujočlm profesorjem svole simpatije. Ugotovilo Je s zadovoljstvom, da se za težnje upravnega uradnU štva zanimalo slovenski poslanci. Ugotovilo se js dalje, da Je vlada na stavljene resolucije odgovorila, četudi ne popolnoma zadovoHvo. Sklenili so se v tem pogledu ponovni energični koraki. Novi odbor sa le konstituiral tako-le: predsednik, vlad. svat* nik Šporn, podpredsednik vlad. svetnik dr«' žužek, odborniki: policijski nadsvetnik df.: Mlekuž, ckr. jrlavar dr. Fišer. okr. glavar dr. Karlin, vladni tajnik Mulaček, vlad.taj« nik dr. Karel Tersten'ak, okraj, komisar Masič, okr. komisar Vellkonja m okr. komisar MaršIČ. -
Borzna poročila
— Zagreb, 28. maja. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 17.—, 17.05. Pari« 6.16, 6.20, London 437.—, 438.50. Berlin 0.15. 0.165, Dunaj 0.133, 0.1335, Pragi 2.83, 2.84, Trst 4.53, 4.54, Ncwyork 94.—» 94.50, Budimpešta 1.80.1.85. Valute: dr> lar 92.50, 93.50, lira 447.—, 449.—.
— CeriB, 28. mala (Izv.) Današnja predborza: Beograd 5.83, Berlin 0.0095, Amsterdam 217.25, Newyork 3.5475, Pariz 36.70, London 26.33. Prara 16.36, Budimpešta 0.1025, Varšava 0.0106. Dunaj O.OO^eJS, avstr. ži-'. krone 0.007825. Sofija 5.23.
——       —        1 " —^*Ma—a«9^
Glavni urednik* RASTO PUSTOSMMSEK
Odsovornt urednik: VALENTIN KOPITAR.
Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 25*. maja i923.
Stev. 121.
Berson le In ostane najboljša koalltetna znamka. Varale Ecolte, cene!Si In frpež-nelll fe od nsnls. Od VaSega Cenllaria zaWeoaite9 da Vara pritrdi Berson gumi podpetnlke In gnral podplate.
Prodam
DOBRO OHRANJENO LOV* SKO PUŠKO in KONCERT* NE CITRE (Harfen) — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5482
Proda se
motorno kolo
S Vi HP. Naslov pove uprava SI. Naroda. 5534
j j j j ara a j -i
VEČJA MNOŽINA
t suhih bukovih drv
SE TAKOJ KUPI — Ponudbe pod »Bukova/5456« na upravo »Slov. Naroda«.
EEE83BEIEE1EE3
Proda se TRGOVINA
V SREDINI MESTA. — Po, nudbe pod »Trgovina/5459« na upravo »Slov. Naroda«. 5459
Odda se
s 1. junijem stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in priti-klinami. Ponudbe na poštni predal 136, Ljubljana. 5574
Kupim HIŠO
v Ljubljani blizu kolodvora, pripravno za vsako obrt, t veli* kim dvoriščem ali skladiščem, po možnosti tudi s stanova* njem. Cena od 700 do 800.000 kron. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 5352
T
V najglobokejSi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nebeški vrtnar poklical med nebeške krllatce našo ljubljeno hčerko In sestrico
Mirko
previđeno s sv. zakramenti v soboto popoldne.
Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 28. maja 1923 ob Štirih popoldne iz hiše žalosti v Skofjl Loki na domače pokopališče.
Školf« Loka, dne 26. maja 2923. Žslsgooa obitelj tir. Ivan Babad.
KUPI SE
rabljen tenis raket.
Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Raket/5561«.
Kupini HIŠO
Z VRTOM V LJUBLJANI. Pogoj prosto stanovanje. — Naslov pove upra a lista. 5349
Stanovanje
(vsaj sobo in kuhinjo) v Ljub* ijani SE ISCE PROTI NAGRA* DI. — Ponudbe pod »Nujno 5543« na upravo »Slov. Nar.«.
PRODA SE SKORO NOVA KOMPLETNA
pisarniška oprava
za notarja ali odvetnika * BLA*
GAJNO (Werthehner). — Na* slov pove uprava »S^venskcga Naroda«. 5555
Zemljišče
v obsegn 1028 m1 v Spodnji Si*
ški, prioravno ra ridanje dveh ali treh hiS. SE PO ZELO UGODNI CENI PRODA. — Naslov pove uprava lista. 5531
Kupim HIŠO
v sredini mesta Ljubljene ns prometni točki, pripravnn za mizarsko obrt. Cena od 400 do 500.000 kron. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5351
(Turino Fiat) 18 P. sa 35 HP,
nosivost 2M do 3 tone u tioo* rabfvom stanju PRODAJE SE. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5325
Šivanja se želi naučiti
izobražena gospodična sa* m o pri boljši šivilji, če mo* goče s stanovanjem in hra* no na deželi ali v Ljubljani. — Ponudbe pod Sreča/5545 na upravo »Slov. Naroda«.
PRISTNI NARAVNI
nialinsev sok
(s sladkorjem vkuhan) NUDI NA MALO IN VELIKO
Lekarna dr, G. Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta.
5029
Salonska garnitura
iz črnega lesa SE po ugodni ceni PRODA. Garnitura se* stoji iz: 1 zofe, 4 foteljev, okrogle zofe, pisalne mize in salonske omarice ter mi* ze. — Nftslov: Vič, grad Bo* kalee, II. nadstropje, levo.
5444
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube našega predragega in nene-aabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Giistava Pirca
izrekli svoje sočustvo aH nam bili v težki uri v kakrSnokoli pomoč in tolažbo izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti pa velja naša zahvala šefu kmetijskega oddelka g. Iv. Saneinu za njegov ganljiv govor ob odprtem grobu, podpredsedniku Kmetifakt drulbe g. Pipanu za tople poslovilne besede, članu načelstva SKS g. Afminu za pre-srčno slovo gorenjskih kmetov, g. A. Mencingerju za toplo občuten govor v v Imenu bohinjskih podružnic Kmetijske družbe, dalje pevcem za srceT pretresajoče žalostinke, Sokolu iz Bohinjske Bistrice, gasilnemu društvu iz Srednje yasi za izkazano zadnjo čast, vsem darovalcem vencev, preč. g. župniku Golfu ter vsem pokojnikovim iskrenim prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti
•
RodMan Mre.
Brez pOMbMfi ebvettfla
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorod« nikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stric in brat, gospod
Andrej Hlebš
posestnik In nslfnar
včeraj, dna 27. t. m. ob treh zjutraj po daljši, muke-polni bolezni, v starosti 60 let, previden s tolažili svete vera mimo odšel v večnost
Pogreb nepozabnega ranjkega ae vrši jutri v torek, 79. t. m. ob sHrfh popoldne iz hffe žalosti v Spodnji Zadobfovi na pokopališče k D. M. v Poljn.
Sv. mase poainrtnioa se bodo brale v cerkvi D. M. v Polju.
Bodi mu prijazen spomin
Sponhajai Zaeobeovap 28. maja 1923.
Cecilija Hleb*, soproga. — Fran in Avgust, sinova. — Marija Kaasnar, Karollna, Ivanka, hceer. — Frano Kaannar, zet — Franftlaka Trfcav roj. Hlebi, sestra ha ostali earannlki.
Pelerina iz lodna
(damska, nova) SE UGODNO PRODA. Naslov pove upra* ▼a »Slov. Karana«.
Mesta kontoristinje
ISCE GOSPODIČNA z dvome* sečno prakso za takoj atl e 15. junijem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Uradnica 5567«.
Dinamo
za 200 V., 7 K. W. SE ZELO UGODNO PRODA. — Na* slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5544
Dve učenki
SPREJME V KUHINJO prve, vrstni hotel »Triglav«, lastnik Fran Storkan, Rogaška Slatina. Prošnje ali osebno sc prcdsta= vit pri lastniku. 5540
Pozor!!
PARCELE. BENZINMOTOR, URAVNALNIK (Abrichtma* scrnne) so takoj NAPRODAJ po znatno nizki ceni. — Več se poizve na Prulah St. 8. 553S
zelo spretna. ISCE SLUZ* BE. Nastop takoj. — Ponad* be pod »Modistinja '5560« na upravo »Slov. T Taroda^.
Kupim HIŠO
z vpeljano gostilno v Ljub'
Ijani. _      Naslov pove uprava
»Slov. Naroda«. 5350
Proda se
par novih čevljev (schimi). bele letne hlače, nov ktobuk m slamnik. — Vpraša se: Bleiwei* sova cesta 7/3. 5557
Mala rneolovana soba
SE 15ČE (če mogoče s poseb* nim vhodom). — Ponudbe pod »Poseben vhod/5556« na upravo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
Z ZAJTRKOM SE SPREJME* TA DVA SAMSKA GOSPO* DA s  1.  junijem. — Naslov
5569
pove uprava lista.
Naprodaj HIŠA
v sredini rnrsta r velikim skla* diščem in 2 prostima sobama takoj. — Več se izve pri An. zavodu Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 5433
Pritlično hišo
ali ENONADSTROP NO v src* dini mesta Ljubljane, v Spodnji šiSki ali ob Karlovski cesti, Krakovu, ozir. Poljanski cesti KUPIM za ceno 100 do 125.000 dinarjev. — Naslov pove unra* va »Slov. Naroda«. 5353
POZORI
5307
Originalna Mton MHn
z dobro pneumatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih in različnih otroških
vozičkov po ceni na prodaj. .TRIBUNA" F. B. L., LJubljana, Karlovska cesta 4.
trgovsko naobražen, vešč slovenske in nemške korespondence, zanesljiv 'n samostojen v poslovanju z večletno prakso v komisijskih in agenturnih poslih se takoj sprejme. Pogoj — neoženjen Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in eventuelnih referenc na upravništvo Slov. Naroda pod Samostojen 5443»
Premoj, cement
In
3980
strešno opeko
stalno v zalogi pri B. Petri* - LJnbljana,
Dunajska oaata 33. Telefon
St. 366.   SkladiSče: „Balkan".
MDr. Friderik Heise Elica Heise roj. Lenčtk
poročena
Innsbruck     Šhofja Loka 78. maja 1923
Snažno svetlo sobo
ISCE MLAJŠI GOSPOD proti dobremu plačilu. — Ponudbe na: L. Tom<c. skladiSče »Alko«. Kclizcj. 5437
l krojaška pomočnika
SPREJME TAKOJ za veliko in malo delo ALOJZIJ NOVAK, DOMŽALE. Hrana in stanova*
Kleparske pomočnike
(dobro izrerbane) SPREJME K. BOCA*. TR2TČ. 5348
Prodam žensko kolo.
Poizve se pri Alojziju MJanaer* ju. Zelena pot. 5554
Po nizki ceni prodani
HI50 S HLEVOM, dve njivi, tiavnik in sadni vrt na Franko* lovem. V« ure od glavne ceste. — Več se izve pri: Ivan Šteble, peduradniv:. Trbovlj-. 555!
Ženitna ponudba.
Dve mladi efospedični v stas rosti IS in 20 let, belita v s vrbo /enitve dopisovanja z gosnodi v gta-o*t' 20 do 30 let.
Ponudbe  a sliko ped '•N'rr* gcljček*: in  šmarnlc« '5558« upravo >F!ov. \irodi«.
Z» letno sezono
SE PRIPOROČA
IVAN MAGDIC, krojač, LJUBLJANA, Gledalska al. 7.
5422
Kuni se mte Msloa
Z NEKOLIKO VRTA. kjer« koli. — Ponudbe pod »F. :•. 200 5409« na upravo z>S!ov.  N ar.««
&mm plašč©
priporoča tvrdka
I Q P (takimi i-jubljsna Ha.L»BWSliiS2 Mestni trg 10
nie v hi
5566
Mlinarja za feanfe
z daljšo prakso nri mleniu barv IŠČEMO ZA SVOJO NOVO TVORNICO BARV. Oziramo se samo na starejše resne de* Iavce. — M oster, tvornica laka d. d. Zagreb. 5564
Stanovanje in hrano
iMčem pri bolj&i druiini z« avo* jo 12lctno hčerko blizu igtmna* nje na Poljanah, če mogoče z rperaho klavirja. — Ponudbe pod »DrugoSolka/55 !9r na upra* vo »Slov. Narodav.
Odsek rada dr lavne komisije v
Ljubljani predlaga
dve skupini delavcev
za akordna delo, posamezne na* vadne delavce in strokovnjake vseh vrst. — Ljubljana, botel »Soča 14«. 5537
Potnik,
ki potuje po Sloveniji, hrvat* skem Primorju in drugih krajih, I3CE ZASTOPNIŠTVA — Pismeno na naslov: Ljubljana, hotel »Soča« 14 pod »Potnik*.
5536
Oskrbnik,
absolvent kmetijsko šole, z več* letno prakso, želi mesta na več* jem posestvu alt graSčint. Na* stop lahko takoj. — Ponudbe pod »VešSak/5542* na upravo« »Slov. Naroda.
korespondent
z večletno prakso ISCE PRI* MERNE SLU2BE. — Ponudbe pod »Večletna praksa/5541« na
upravo »Slov. Naroda«.
Odda se prazna sobica
s posebnim vhodom ha elektni* no lučjo, primerno za pisarno. — SPREJMETA SE DVA GO* SPODA NA PODSTREiNO PRENOČIŠČE. — PRODA SE GRAMOFON S PLOCAMI. — Planinska cesta 195, Šiška. 5568
Korespondentinja,
popolnoma vešča slovenskej»a, italijanskega, francoskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ISCE PRIMERNE SLUŽBE v Ljubljani. — Po* nudbe z navedbo plače pod »Pridnost'5539« na upravo Jista.
-t
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti ljubljenega sina in brata, gospoda
i« zaj
izrekamo vsem najprisrčnejio zahvalo osobito pa bratom Sokolom, jezdnemu odseku za častno spremstvo in pevskemu društva »Slavec* za v aree segajoče faloaHnke.
Vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja končno vsem, kateri so tako maagafteviltio sprearili dragega pokojnika aa njega zadnji poti.
LjaaHfaaa, 36. maja 1133.
Žalujoči ostali.
VABILO
k
rednem občnemu zboru
Delniške družbe združenih pivovaven Žalec in Laško v Laškem,
ki se vrši v četrek dne 21. junija 1923 ob pol 10. dopoldne v sejni dvorani Celjske posojilni* ce v Celju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu;
2. poročilo revizijske komi*
sije;
3. razdelitev čistega dobička;
4. Potrditev kooptacije v u p ravni svet;
5. volitev revizijske konaV sije;
6. sprememba pravil;
7. slučajnosti. Laško, 25. maja 1923.
UPRAVNI SVET.
Delnice, za katere se hoče izvrševati pravico glasovanja, se morajo zale*rH najkasneje šest dni pred občnim zborom na enem sle de čil ai tesnih »eet:
Delniška pivovarna ▼ La* Hrom* I^bljnaaka kreditna banke v Ltafeljeaf, nihfci r«~ sojPnica v Cnlj^ MajEs mm ty*><*niea v Ztku. 4*9
DVA SPOSOBNA
fanecfrska pločnika
koji samostalno rade ODMAH
SE PRIMAJU ':od Joharm  FANNER, Tapczierrr, Subotica    (Bačka), Wi1soriova ulica 8. 5197
limb Mta R.HIK vm
Pcrravljam m oglašujem klavirja in harmonije strokovno in ceno.
Pil m, tfUfii!
moliaaldBa dolavmioa
Š^IaRbnr^cv?! ?i*lca 6-!.
fazhe mt
tudi začasno. KOT URADNIK pri eksportni, impnrini sli spe* diterski t\Tdki absolvent po* morske akedemije v Dubrovnh ku. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 5506
Deklica,
poštena, solidna, ki ma po* spravljati v rodu tudi boljsFe sobe, ia ki mora opravliati tudi vsa druga hftna dela. pranje in likanje SE TAKOJ SPREJME K DVEMA OSEBAMA {mati in sin). Pleča 500 do 600 kron. — Ponudbe na: Josip Bali, Kar* lovac. 5550
Vinograd in gozd
PRODAM v Kapelah nm Spod* njem štajerskem blizu Bretfc. Vinograd meri poldrug oral: gozd iste mere. Jnšna fcga. "V gozdu droben les in kole! zav vinograd. Gana 0&OOD Dku — Naslov pove uprava Usta. 5425
VisokoprifRčna vila
s šestimi sobami, električno razsvetljavo, kletjo, z zraven spadajoCim gospodarskim po« slopjem ter okoli 2000 m- vrta, oddaljena četrt ure od postaie JarSe, SE POD ZELO UGOD* NIMI KLJPNIMI POOOJt PRODA. Vila je popolnoma ■ nova. — Naslov pove uprava [ »Slov. Naroda«. 5440
: «e% x& <7 *} q |*|*j f> f/a m
izdeli.je in pro^aio na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri vrČjih mno2mah zniten ponust. AL4TO^S GTEIMER, L:;:b!;r.n^, Jcranova ui.ca 13, Trnovo.
Urarsko
stražnico
(Drehstuhl-Spindclsiock), šako in drugo orodje kupim. Naslov  pove  uprava Slo-venskecra Naroda. 5448
Sapii i Ml salta
dobiva se saaio na veliko ko NADA, tvornica sira, centrala Subotica,
telefon 650. U vlsstltoj kući. 5196
Hlfin
žaga
aa prodal vsled družinskih razmer. Oboje v najboljšem stanju na stalni in močni vodi, sposobni tudi za kako drugo kidusrrijo. Naslov se izve pri upravi Slovenskega Naroda. 5483
^ Mm MartPJB? in pisninov
1^/    najboljših tovsren B6sendorft>r, Czapka,
C hrte ar. 1151x1. Sohwelghofar, Original Srlngl Itd.
Tudi na obroke. Tndi na obroka
Mi letal mL Đfc. UiiaH.
rfii{.*/rjeva ultaa Številka 5.
Dobro odškodnine
da trgovska družba za prepustitev telefonske številke v Ljubljani.  Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda
pod Telefon 5134.
tovarna perils, Lfafeijaiia. Seto&raT-s^a Rlšca 3
sprojmo
hrofitella ali fcrelitslllai
(Zusehnelder). Ozira se samo na prvovrstno moč. Nastop 15. julija, eventnelao takoj. 5481
OeOBOlOSOIOlOiClOSONOBOlOlOi
o
prodajalna Uublfsfia^ Ntiinska cesta ši 13. o
■ Bogato skladišče moških, ženskih !n otroških g
jj čevljev iz telečjega bnksa ▼ vseh barvah, go- ■
0 vc!^" boksa in rjave kravine. ^
0
SoHdno alo!o!
Nizke cene I Q
o ■ o ■ cd m o ■ er> v o m o ■ cd m o ■ cr> m cd m o m o m
B. S. A. MOTOCIKL
Brzojav:
tvornice orožja in motociklov v Birmingnamu Anglija njeni zastopnici družbi JUGO-A UTO v Ljubljani (v slovenskem prevodu).
Pri škotskih 6 dni trajn-očih dirkah pod najtežjimi pogoji nagraden B. S. A. lahki motocikel s darilo« Mtnfci}alcev, darilom kluba in tremi wa1ii uiti paketi, #e stahaj —iitnasini nape h!
Mantnnnnnm^rr^
03