Naslov — Address
nova doba
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Oliio (Tel. IlKnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
--m
N a n r e d e k J. S. K. Jednote ni
odvisen samo od splošnih razmer,
ampak v mnogo večji meri od naše
agilnosti,
X
Jeered as Second Class Matter April 15th. 1926, at The Post Office at Cleveland, P.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th. 1925.
22 - ŠTEV. 22	CLEVELAND,	OHIO, WEDNESDAY, JUNH 1ST 1932 — SREDA, 1. JUNIJA, 1932
VOL. VIII.
LETNIK VIII.
10
11
v ib |V o-
vi
ff
)i.
ir-
>b,
Is'
p,
It**
to
Up-
1$
to
I
nii'
bo
po-
;Sibt
to-
del'
,#
pik'
vre*
• vf
i
)ot”J
pl'O*
\0^‘ ePr
re2'
„ IN DRUGE ^VENSKE VESTI
Hia
iške
V
a redna konvencija Slo-
0 Svobodomiselne Podporni jeZe k° pričela zborovati J ponedeljek, to je 6. •ju,* v Slovenskem domu v
Ur£hu, Pa. Skupno števi-_ Jatov jn glavnih odbor-^ okrog 80. Zveza šteje > 200 aktivnih društev in u 7.500 članov v odraslem 'itn11med njimi jih je tudi 0 število, ki spadajo ob |(]f " °- S. K. Jednoti.
* ništvo Nove Dobe, glasi-'Cj.. ' K. Jednote, želi kon-IjJ b>-atske S. S. P. Zveze
, 0snega in premišljenega - llVanja in najboljših za-’ ki bodo v korist zve-( članstvu, ameriškemu ui 111 v prenesenem po-^°veštvu v obče. Sloven-v°bodomiselna Podporna Preživlja istotako resne °* druge slovenske pod-0lKanizacije in njena f1Ja se bo imela boriti s [% • • ^roklemi kot bodoče %i2.*Je. drugih slovenskih ;),j Cl'i- Ako bodo njeni za-ij«». l’i i11 v soglasju z L 11T>i razmerami, bodo Hj dober vzgled drugim aeiiam, kajti dober na-^redno sprejeti, pa naj ? koderkoli. Tudi to je °dkritosrčno želimo 8. °JJvenciji SSPZ najbolj-
^ in najprimernejših #
'*() poslujoče društvo Pl v . Kington, št. 180 ,j: ‘eVelandu bo na večer V°bdrževalo sejo, ki bo k°nibinacija društvene - , Sebojnega izpoznanja (0	angleško in slo-
šV(,f0slujočih društev JSKJ 2!ih.11C*U *n °kolici, in pri-[\> HVe- Mladina pri društ-'r, ^ Washington želi tem J1)I^ v tesnejšo zvezo članstvom JSKJ v [\ U’ obenem pa pokazalo So Pomagali društ-snjJ^ in ki so mu bili na-
1 (j. ekom njegovega ob-k £h t,ut* in žrtvovali u' ‘ki zaman. Člani slo-
bj pijočih društev JSKJ H^^tevali dobro voljo ,ifire(|'ne in naj bi omen j e-p e_v kar mogoče šte-Ni f' Ako ne bomo fo* e’ ki nam jo ponuja Se Potem ne sme-%-.ln zgražati, če se v Jl- Prireditev se bo ^ Podnji dvorani S. N.
l^ela ^ve- se
\\ , °b osmih zvečer, Je prosta.
%[ , * '
° St	piknik priredi
I\ ■ 44 J. s. K. Jednote pk.-°nu, o., v nedeljo 5. ^ostoru imenovanem
Uve den> konci w- Ho
IV *
š°ki S. N. Doma v v	zaključena za to
°b°to 11. junija.
v *
INtj Uska šola moderne 1% s,y Clevelandu, katero 'iiičjj	H.	Perušek,
^ SVoJ Pryi letnik v v S \Ja,,a*	Priliko
v^il{ • Domu 28. in 29. \vJazstava slik, ki so 1 učenci.
S«. *
l^vji	pravila, katera
V ^st°Seben> po glavnem av'jen odsek, bodo
h °vc>	a^i Petih iz-
el is).-°^e v mesecu ju-najdejo člani že na 4. strani).
:'enci
l| da ki
A
i*n
;
%
»A
RAZNO IZ AMERIKE 1 INOZEMSTVA
GIBANJE za krajši tedenski in dnevni delavnik pridobiva v deželi vedno več privržencev. Nedavno se je celo ena naj večjih in najmočnejših newyorskih bank javno izjavila za krajši delovni čas. Delavske organizacije se že dolgo zavzemajo za skrajšani delavnik, dočim so veliki finančni interesi temu do zadnjega nasprotovali. V vse sloje prihaja polagoma prepričanje, da se bo največ in najhitreje odpomoglo brezposelnosti s skrajšanim delavnikom, ker bo na ta način več ljudi dobilo delo.
V PREMOGOVNO okrožje v vzhodnem delu države Ohio, kjer so premogarji na štrajku, je governer White poslal en na-daljni batal.ion državne milice za vzdrževanje miru. Stavku-joči premogarji baje branijo stavkolomcem na delo.
FEDERALNA P O M O C za omiljen je brezposelnosti se zdi, da je korak bližje uresničenju. Te dni se snide senatni bančni odsek, ki se bo skušal zediniti za enega izmed številnih načrtov, kateri so bili kongresu predloženi v svrho zmanjšanja brezposelnosti. Ako se bodo republikanci in demokrati mogli zediniti za en skupni načrt, bc delo v tej smeri zalo pospešeno
t
p . !» /A
ni^
slo*
#
vir«
vf;
Ul 0
STAROSTNA PENZIJA, katero imajo nekatere države že
vpeljano, se je izkazala za davkoplačevalce cenejša, kot vzdrževanje domov za ostarele. V Californiji je za osebo mesečno za $16 cenejše vzdrževati ostarele ljudi potom izplačane pen-zije, kot pa vzdrževanje v zavodih. V državi New York, kjer pride .penzija v mestu New Yorku povprečno $33 mesečno na osebo, je za celo državo ta sistem mesečno še vedno $5 pri osebi cenejši, kot vzdrževanje ostarelih oseb v zavodih. Pri tem pa še niso vštete obresti v teh zavodih investiranega kapitala.
KAKO JE S TRGOVINO
WILLIAM GREEN, predsednik Ameriške delavske federa cije, je nedavno v svojem govoru v Washingtonu opozarjal kongres, naj ne skuša pokriti primanjkljaja v proračunu s trganjem plač zveznim uslužbencem. Večina teh uslužbencev je že zdaj slabše plačana, kot so slične moči pri privatnih podjetjih. Končno bi bili prihranki zvezne vlade vsled znižanja plač zveznim uslužbencem itak zelo malenkostni.
Sedanja depresija je težko prizadela malo in veliko trgovino in industrijo. Znamenja pa kažejo, da vsaka slaba stvar ima tudi svojo dobro stran in da v nekaterih slučajih je mala industrija profitirala na račun velike.
Neka velika jeklarska industrija je radi štednje odpravila gotove oddelke, ki so izdelovali posebne vrste izdelke, za katere navadno ni dosti trga. Nedavno je dotična jeklarska tvrdka dobila naročilo za pol milijona dolarjev, katero pa je morala odkloniti, ker oddelka za izdelavo naročenih predmetov ni več imela, na novo organizirati ga pa se ji ni izplačalo. Vsled tega, je bilo naročilo oddano neki manjši neodvisni jeklarski družbi.
V Nemčiji se je število avtomobilov zmanjšalo, ker je vsled depresije vzdrževanje istih postalo za mnoge bivše avtomobiliste nemogoče. To pa je povzročilo, da je nastalo veliko povpraševanje po bicikljih. Mnogo teh je izdelanih v Zedinjenih državah.
V Holandski Vzhodni Indiji so našle v Ameriki izdelane gramofonske plošče dober trg. Fla-perice v Rumuniji kupujejo najrajši ameriškega izdelka rdečilo za ustnice. Trg za ameriški žvečilni gumij je v Evropi še vedno dober.
Električni pometači (cleaners) tvrdke Hoover se zadnje čaše izborno prodajajo v Detroitu, Philadelphiji, St. Paulu in Min-neapolisu.
Na Cubi, kjer so bili navajeni uživati posušeno govedino, so začeli uživati cenejše sveže meso, katerega se mnogo uvaža iz Zedinjenih držav. Porto Rica je lani kupila od Zedinjenih držav več različnega blaga, kot vse centralno-ameriške republike skupaj in več kot katera posamezna južno-ameriška republika.
Farmer ji v nekaterih državah, kjer je primerna zemlja in podnebje, so opustili pridelovanje pšenice in nekaterih drugih pridelkov, ki imajo nizko ceno, in so se lotili pridelovanja jagod in malin, za katere je še vedno prilično dober trg.
UMESTEN OPOMIN
NEKAJ 0 S0CI.JALNEM ZAVAROVANJU
T~
Tipični Amerikpnec predsto-letne dobe je bil mfeli farmar, ki ni bil izpostavljenfnegotovostim in nevarnostim, ki so izkušnja modernega industjrijalnega delavca. Rokodelstvo] je bilo splošni način produkcije, se ni delalo z današnjo hitrico in nezgod na delu je bilo tnalo. Celo kadar je delavec zbolel, delo na farmi se je vendaji- nadaljevalo na kak način, s pomočjo ostale družine. Ko pa jg star postal in ni mogel težko delati, je bilo vendarle zanj poskrbljeno. Zato je bil gospodarski obstoj delavca bolj siguren..
Položaj je dandanes povsem drugačen. Tipični; Amerikanec je dandanes mezdni delavec v tovarni, rudniku, prometu, gradnji ali trgovini. V prvih treh skupinah se vse delo vrši potom strojev in brzina dela je mnogokrat večja. Ako delavec ne dela vsled bolezni |ali nezgode, tudi njegov dohodek prestane in. ko je star in ne more več delati, ga skratka 'odslovijo in le stežka najde mesta, kjer bi mogel rabiti kaj je še sposobnosti v njem. Ako k temu še dodamo prestanke delavčevega zaslužka vsled nezaposlenosti, bodisi radi sezonalnegi, značaja dela, gospodarske krile ali tehničnih vpeljav, se zajedamo, kolikim negotovostim je‘izpostavljen
DAVNE MLEKARICE
HJ*5
10
ll»
NARODNA KONVENCIJA socialistične stranke je zborovala pretekli teden v mestu Milwaukee, Wis. Nominacijo za predsedniškega kandidata je dobil Norman Thomas, za podpredsedniškega kandidata pa James H. Maurer. Konvencija je sprejela resolucijo za odpravo prohibicije, za vpeljavo zdravstvenega in materinskega zavarovanja, za odpravo otroškega dela, za zakone, ki bi določevali minimalne mezde, za podržavljen j e rudnikov, gozdov in javnih naprav in za administracijo industrij potom komisij, v katerih naj bi bili zastopani delavci in konzumenti.
V CLEVELANDU se bo 8. in 9. julija vršila konvencija Lige za neodvisno politično akcijo. Narodni konvenciji republikanske in demokratske stranke se (Dalje na 4. strani,).
Neki ameriški avtomobilski klub opozarja člane v svojem glasilu, da postavne regulacije in vse varnostne naprave na avtomobilu samem in na cestah ne bodo preprečile avtomobilskih nesreč, ako avtomobilisti ne bodo rabili lastne pameti in previdnosti. Vse postave, napisi, signalne luči, ograje in zatvor-nice ne preprečijo nezgode, če je voznik brezbrižen. Klub priporoča, da naj vsak avtomobilist, predno se poda iz domačega dvorišča, pregleda, če so v redu zavore, pnevmatike, luči in vse drugo pri avtomobilu, na cesti pa se naj drži predpisanih prometnih regulacij, pa se bodo avtomobilske nesreče zmanjšale na majhen odstotek sedanjega števila. Najboljši avtomobil je samo stroj, kateremu mora voznik dati pamet.
 o ;-----------
SREČA v NESREČI Šestnajstletni Harold Gruhm v Bostonu je nekega dne korakal po ulici in je pri tem brez vsakega pravega vzroka vzdignil roko h glavi. V tistem hipu je od nekod prižvižgala krogi j a revolverja in ga zadela v roko, kjer je obstala. Da ni fant ravno v pravem trenotku vzdignil roke, bi ga bila zadela krogi j a v sence in usmrtila.
današnji delavec.
Pri tem se moramo zavedati, da mezde, ki jih dobiva moderni delavec so celo v Žornženih državah premajhne v razmerju z današnjim standardom življenja, da bi si delavec mogel pri-štediti zadostno rezervo v zavarovanje proti vsem negotovostim in pretečim nevarnostim. Celo v letu takozvane prosperi-tete, 1928, je povprečni letni zaslužek kakih 14 milijonov ne-poljedelskih mezdnih in pisarniških delavcev znašal po cenitvi prof. Douglasa čikaške univerze samo $1504 ali povprečno $29 na teden. To je povprečen zaslužek, kar pomen j a, da jako velik odstotek je zaslužilo mnogo manj. Prof. Douglas računa, da je ta povprečni zaslužek v mesecu juliju lanskega leta znašal le $24 na teden. Dejanski je bil zaslužek veliko manjši, kajti ta tedenski zaslužek je izračun j en na podlagi urnega zaslužka in predpostavlja, da je delavec delal ves teden. Kakor znamo pa temu ni tako, neglede na milijone, ki sploh ne delajo.
V splošnem se lahko reče, da tudi, če bi ne bile sedanje krize, delavec zasluži premalo, da bi si nabral zadostne zaloge za slučaj bolezni, nezgode, nezaposlenosti in starostne onemoglosti Vsled tega neštevilno družin prehaja vsako leto v bedo in siro tnaštvo.
Vsled tega je dolžnost družbe, da zavaruje delavca proti naj hujši negotovosti in mu povrne nekaj one razmerne sigurnosti, ki jo je imel v prejšnjih časih. Zato je tekom zadnjega polstoletja v glavnih deželah sveta nastalo gibanje za razne vrste socijalnega zavarovanja, zlasti proti nezgodam, boleznim, starosti in celo nezaposlenosti.
Prva vrsta socijalnega zavarovanja, ki je bila sploh vpeljana, je bilo zavarovanje proti nezgodam na delu. Ko je bilo vpeljano skoraj v vseh evropskih državah, je bilo končno v drugem desetletju tega stoletja uvedeno v 44 državah Unije.
Do pred kratkim je bila ta vrsta zavarovanja edini tip socijalnega zavarovanja v Združe-(Daljc na 4. (tranl).
človek si je primeroma pozno udomačil govejo živino, od katere danes dobivamo neobhodno potrebno mleko. Današnje krave mlekarice, ki dajejo obilico prvovrstnega mleka, so vzgojene šele v najnovejši dobi.
Znanstveniki sodijo, da je primitiven človek, živeč pred več kot 20,000 leti, že poznal vrednost živalskega mleka in da je istega dobival od samic davno izumrlih lenivcev, katerih okostje se najde v različnih državah naše Unije. Lenivcev je bilo več vrst in nekateri so bili do dvakrat tako veliki kot so današnji sloni. Hranili so se z rastlinstvom in so bili, po okostjih soditi, silno počasni, neokretni in tudi ne posebno “brihtne glave.” Edini zastopnik vrste lenivcev, ki še živi, je mala živalica tropskih gozdov. Ta tropski lenivec (sloth) prelenari večino svojega življenja viseč na veji z glavo in hrbtom navzdol, držeč sr veje z vsemi štirimi nogami.
Kakšnih 20 milj od mesta Las Vegas, Nevada, se nahaja podzemska votlina, imenovana Gypsum Cave, ki je 300 čevljev dolga in okoli 120 čevljev široka. V tej votlini so našli raziskovalci mnogo kosti nekdanjih ogromnih lenivcev, pa tudi kosov kože in precej debele, rdeče-rja-ve dlake. V votlini je bilo tudi mnogo gnoja, kar dokazuje, da se je mnogo teh živali zbiralo tam. V takozvani asfaltni jami na Rancho La Brea v Južni Californiji so raziskovalci tudi našli okostja velikih lenivcev, poleg okostij drugih davno izumrlih živali, živali so zagazile v dotično močvirje asfalta in se pogreznile, smola pa je okostja zelo dobro prezervirala.
V neki veliki podzemski jami v Patagoniji so tudi našli okostja, kože in dlako velikih lenivcev; v neki kameniti ogradi v dotični jami so našli raziskovalci več čevljev na debelo gnoja, ir enem kotu pa velik kup sena, kar je bilo nedvomno namen je no za krmljenje velikih lenivcev. Po mnenju znanstvenikov so bile samice ogromnih lenivcev prve krave-mlekarice primitivnega človeka.
—  -O-----------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Pomladne nevihte so v prvi polovici maja povzročile mnogo škode po raznih krajih Slovenije. Nad kamniškim okrajem se je znesla toča, ki j s napravila precejšno škodo na razcvitajočem se drevju, posebno na slivah in črešnjah. V Savinjski dolini je najprej padala toča, potem je začelo pa še snežiti. V mariborskem okrožju so napravile precej škode poplave Drave in Pesnice. V Zagorju, kjer se je vršila birma, je huda nevihta s silnim vetrom polomila in razmetala vse stojnice sejmarjev, tako da znaša skupna škoda nad 100,000 dinarjev. Tudi v drugih delih Jugoslavije so istočasno divjale nevihte. V okolici Subotice in Sombora je toča napravila znatno škodo na sadonosni-kih in vinogradih.
Sedemdesetletnico je nedavne praznoval upokojeni kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman, odličen gospodarski strokovnjak. Rojen je bil jubilant leta 1862 v Novem mestu kot sin sodnega uradnika. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kmetijske akademijo pa v Liebverdi na Češkem. Nato je nekaj časa služboval na cesarskem posestvu v Tahlovicah, leta 1884 pa je dobil mesto adjunkta na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu. Leta 1886 se je preselil na Grm pri Novem mestu, kjer je deloval kot vzoren učitelj in strokovnjak. Od leta 1907 do 191P je bil vodja, kmetijske šole na Grmu, kjer je izvršil prepotrebno reorganizacijo. Leta 1918 je bil dodeljen v službovanje Pokrajinski upravi v Ljubljani. O priliki upokojitve leta 1927 ga je občni zbor Kmetijske družbe imenoval za častnega člana. Ju bilant je spisal tudi večje število gospodarskih knjig in je dopisoval za razne gospodarske liste in je s tem mnogo storil za povzdigo kmečkega stanu.
VSAK PO SVOJE
SVOJEVRSTNE RIBE
V Ivančni gorici pri Stični je pogorela žaga Josipa Zajca in velika množina lesa. V Strelcih pri Ptuju je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Josipa Skoka. V Zadobrovi pri Ljub ljani je pogorel skedenj posestnika Štrusa.
V nekaterih vodah Evrope in Severne Amerike živi riba, imenovana “stickle-back,” ki splete iz trave pravo gnezdo in ga pritrdi na kakšno vejo v vodi. V to gnezdo izleže samica svoja jajca, pred sovražniki pa jih čuva samec in okoli gnezda s plavanjem vedno vznemirja vodo, da dobivajo jajčeca potrebno količino sveže vode.
V južnih krajih živi v večjih ali manjših mlakah riba, znanstveno imenovana “anabas scan-dens,” ki zapusti domovinsko lužo, kadar se začne voda nevarno sušiti in potuje po suhem vča-si na velike daljave, iskajoča novega mokrega doma. Za očmi ima ta riba dihalne odprtine, zato more živeti tudi na suhem.
Na Kitajskem se v poletnem času nekatere reke popolnoma posušijo, ribe vrste “misgurnis anguilli candatus” pa se zarije-jo kar v blato in tam spijo do prihodnje deževne dobe. Rečno blato je od solnca včasi popolnoma trdo pečeno, toda to teh čudovitih rib nič ne moti v spanju.
Riba vrste “periophthalmus” ima na sprednjem delu telesa dve močni plavuti, ki ji služita kot nogi, kadar potuje po suhem. Kadar je v vodi, tudi navadno ne plava dosti, ampak največ hodi po dnu.
V nedeljo 8.. maja je zadela mesto Črnomelj in njegovo okolico velika elementarna nesreča Izza Vinice so se pripodili ogromni črni oblaki, ki so se razprostrli nad vso Belo Krajino. Med grmenjem in bliskanjem je nastal namah strahovit naliv, kakršnega črno meljska kronika še ne pomni. Začela je padati gosta in kakor orehi de bela toča, ki je obupanim kmetovalcem uničila vso setev in na sade, zlasti v vinogradih, ki so tamošnjemu prebivalstvu glavni vir dohodkov. Oklestila je vse sadno drevje, da moli sedaj /gol gole veje.
Ljudstvo je po tej katastrofi v kateri je trepetalo za svoje setve, obupano vilo k nebu roke in plakalo. Po uničevalnem delu v Beli Krajini se je nevihta po maknila proti Stražnemu vrhu in Semiču, naposled pa se je raz pršila nad samim Novim mestom, kjer je nastal zaradi obilnega deževja in padle toče precejšen hlad.
Te dni je umrl eden najuglednejših občanov bučenske občine g. Alojz Marušič, posestnik v Dolenjih Raduljah pri Bučki na Dolenjskem. Dosegel je lepo sta-(Dalje na 4. strani.).
Pomlad je čas ljubezni, in ljubezen, če je prava, spada med najlepše stvari na tem kislem svetu. V pomladnem času, ki je najlepši v letu, je torej čisto primerno reči ali zapisati nekaj o lepoti.
Ljubiti se pravi nekoga ali nekaj rad imeti. V slovenski ljudski govorici se sploh ne ljubi, ampak se rado ima. Pravo življenje in pravi sentiment pa izraža le ljudska govorica, čim bližji smo nji, toliko bližji smo resnici in lepoti. Spakovanje je morda mogoče v knjigah in pesmih, ne pa v realnem vsakdanjem življenju.
Kdor ne more nikogar in ničesar rad imeti, bi storil največjo uslugo sebi in drugim, da poišče prvo dovolj močno vejo in se obesi. Tak človek itak ni več živo bitje, ampak mumija, počen lonec, ki ga noben piskro-vezec več ne reši. Upam in iskreno želim, da med dragimi rojaki in cenjenimi čitatel j i ni nobenega takega nesrečneža.
Jaz, na primer, imam rad mnogo reči in stvari. Rad imam pomlad, to božansko hčerko neba, ki se prav zdaj smeje v vsej svoji razposajenosti. Nerodno je le to, ker jo morem tako malokdaj občudovati iz obličja v obličje. Največ časa sva ločena, kakor je že navada pri vseh tistih, ki so hudo zaljubljeni. Ona se sprehaja po parkih, poljih, logih in dobravah, jaz pa se od 10 do 16 ur dnevno gun-cam na uredniaRgWi stPlču in vzdihujem za njo. Toda njen dih se prikrade mimo tovarniških dimnikov in preko črnih streh skozi odprta okna do mene, da sanjam o njej in jo imam ad na daljavo.
Pa deklice, kaj je dehnilo v nje, kaj jim oči je vnelo, kaj v prsih jim vzbrstelo?” Tako je povpraševal že pesnik Župančič, zato mislim, da mi ne bo v greh šteto, če vprašanje ponovim. Pomlad je in deklice so očarljive, da nikoli tega, in kdo bi jih ne imel rad, če je živ! Saj vem, da jim nisem nevaren in one meni menda tudi ne (dasi glede tega nisem tako siguren), toda če rad pogledam lepega konjiča, lep avtomobil, lepo cvetlico, pa kako ne bi lepe deklice!
Kadar pridem z dela ali pa z enega tistih redkih pomladnih iz-prehodov, katere si morem privoščiti, e j kako prijazno se iskri čaša opojnosti, napolnjena s svetlordečo krvjo ohijskih vinogradov, kako se prileže in kako jo imam rad!
Rad imam sladko našo pesem, ki je najlepši izraz slovenske duše in vseh tistih nepojmljivih krasot, ki se skrivajo v poštenem slovenskem srcu.
Rad imam piknike, če ni preveč komarjev, rad imam prijateljsko družbo, če ni preveč debat, in rad imam celo bankete, če ni preveč in predolgih govoranc. In kako bi povedal kaj vse imam še rad!
Morda se bo komu čudno z do. lo, če povem, da imam rad celo poštni nabiralnik ali poštno skrinjico. Tako skromno stoji ob cestnem vogalu in vdano sprejema vse, kar ji prinašajo trpeči in koprneči, ponižani in razžaljeni, učenjaki, bedaki, veseljaki, poštenjaki, vsiljivci, zapeljivci, opravljivci, pa tudi čisto navadni pisarniški trpini, med katere se prištevam tudi jaz.
Dolge ure mučnega premišljevanja je treba včasi, da se napiše kup pisem teko, da ne bo nikjer zamere, strupenih odgovorov, tožb, pritožb in protestov. (Dalje na 4. strani)
Iz urada odbora za
•v
provizorična pravila
Glavnemu odboru in članstvu:
Odbor za pravila začenja z današnjo številko glasila priobčevati provizorična pravila. Glavne odbornike(ico) in članstvo se prosi, da pravila natančno prečitajo in ako zapazijo kako napako, pomoto, ali če vidijo potrebo po kaki spremembi, da naj kakor hitro mogoče to sporoče tajniku tega odbora. Vse enako pa naj se poroča če le mogoče potem, ko je tako sklenilo društvo na seji. Primeri se večkrat, da posamezni član drugače kaj priporoča ali svetuje, kot pa bi priporočalo članstvo zbrano na seji. Priporočila društev namreč bolj kažejo željo članstva kot posamezni člani, in odbor s tem ne misli reči, da daje prednost društvu in da podcenjuje posameznega člana. Veliko časa se bo prihranilo na konvenciji, ako se enaka priporočila in nasveti ne drže tajno do konvencije, ampak se pošljejo v priobčitev v glasilo ali pa odboru za pravila že sedaj in se tako omogoči takoj narediti in urediti potrebne spremembe, popravke, ali dodatke k provizoričnim pravilom. Odbor za pravila je sestavil ista po nasvetih, ki jih je prejel in tako kot se je mislilo, da bo večina članstva želela. Gledalo 1 se je tudi, da bi imela jednota bolj trdne sklade in da ne bi bilo naklad, in gledalo se je kolikor se je moglo tudi na ekonomijo. Odbor bi bil z delom lahko gotov že precej časa nazaj, da ni prišlo do gotovih zaprek in da ni glavni odbor na svoji seji januarja sklenil ta odbor razpustiti. Odbor je tudi prejel dosti priporočil takorekoč ob pol dvanajsti uri, in ker je bilo že večina pravil izdelanih, se ni moglo vse vpoštevati, ker to bi zahtevalo delo zopet vse od kraja. Odbor je imel tudi druge težkoče, katere pa ni primemo sedaj objavljati. To bo poročano na konvenciji. Žal tudi, da je bila naša jednota zapletena V neprilike zavoljo gotove tožbe in ni mogel vsled prevelikega dela sodelovati s tem odborom glavni tajnik v toliki meri kot je sicer želel on in odbor. Odbor je prvotno mislil k provizoričnim pravilom dodajati tudi pojasnila v glasilu, a prišel je do spoznanja, da bi to preveč prostora vzelo. Pravila se bodo priobčevala v celoti. To je potrebno, kei urediti je bilo treba iznova vsa pravila in spraviti skupaj dosti raztresenih točk. Opazili boste, da se je opustilo imeti številke členov in da nosijo številke le točke, in sicer zaporedne številke (serial numbers) od kraja do konca pravil, izvzemši kar se tiče Articles of Incorporation, katero je nekaj samo zase v angleškem jeziku. Skupine točk pa, ki govore o enem predmetu, pa bodo še nadalje imele naslove oziroma poglavja, ravno tako kot poprej členi. Tak način je bolj moderen in tudi ne bo treba ob enem pisati številke člena in točke, ampak samo številko točke. Številke točkam pa bodo končno urejene šele po konvenciji in tiste, ki so sedaj, so le začasne. Zadnjo besedo bo seveda imela konvencija. Odbor je poslušal, kakor sem že povedal, nasvete in priporočila večine in je več takega sprejel, kar bi sicer ne. Odbor se lepo zahvaljuje vsem, ki so poslali nasvete in priporočila in se priporoča, da isto delajo tudi še do časa konvencije.
Za odbor za provizorična pravila: Anton Okolish, tajnik, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
or delegates from any of the subordinate lodges in good standing, for a term of four years and until their successors are duly elected and qualified. If vacancy in any office occurs prior to convention it shall be filled in such manner as provided by its By-Laws, The office of secretary, assistant secretary and that of treasurer must be held by persons residing in the city where principal office of this corporation is located.
ARTICLE 7 General convention shall be composed of supreme officers and delegates elected by subordinate lodges in manner as provided by the By-Laws of the corporation, and shall be held every four years on date set forth by the preceding general convention. Such convention shall have full power to amend the Articles of Incorporation and the By-Laws and to enact rules for the government of the corporation, the supreme officers and the subordinate lodges.	•
PROVIZORIČNA
PRAVILA
ARTICLES OF INCORPORATION of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
ARTICLE 1 The name of this corporation shall be: The South Slavonic Catholic Union of the United States of America. The name translated into the Slovene language is: Jugoslovanska Katoliška Jednota.
ARTICLE 2 The principal office for the transaction of the business of the corporation shall be located at the City of Ely, County of St. Louis, in the $tate of Minnesota.
ARTICLE 3 This corporation is organized and carried on for the sole benefit of its members and its beneficiaries, and not for profit. It has a lodge system with a ritualistic form of work and a representative form of government.
ARTICLE 4 The object of the corporation is tc unite fraternally, white persons of good moral character, between the ages of sixteen and fifty years, who are eligible for membership; to promote their general welfare and to encourage their social, moral and intellectual advancement, and to provide, death, funeral, sick, accident and disability, benefits for its members. The said benefits to be paid from the assessments to be levied and collected from its members as provided for in the By-Laws of this corporation.
ARTICLE 5 The government of the corporation and the management of its business and affairs and funds shall be vested in the following supreme officers: President, Vice-President, Secretary, Assistant Secretary, Treasurer, five trustees, five members of a Judiciar> Committee and a Chief Medical Examiner. The duties and power of said officers shall be as provided by the rules and By-Laws of the corporation
ARTICLE 6 Officers shall be elected at the general convention from members of the corporation who are supreme officers %
USTAVA IN PRAVILA Ime, sedež in delokrog.
1. Ime organizacije je: Jugoslovanska katoliška jednota v Združenih državah Amerike (The South Slavonic Catholic Union of the United States of America). Okrajšava imenu je: J. S. K. J.
2. Sedež (glavni urad) jednote je v Ely, Minnesota, in njen delokrog je v Združenih državah Amerike in Kanadi.
Geslo, namen in sredstva.
3. Geslo Jugoslovanske katoliške jednote in njenih krajevnih društev je bilo in naj ostane: VSI ZA ENEGA— EDEN ZA VSE.
4. Namen jednote je: Združevati in izobraževati svoje člane v smislu naprednih principov; gojiti med njimi duh medsebojnega bratstva ter povspeše-vati telesno, duševno in moralno blagostanje vsega članstva.
5. Gojiti med svojim članstvom ljubezen do slovanskih narodov, posebno pa do naše domovine—Amerike.
6. Dajati podpore bolnim, ponesrečenim ali onemoglim članom, ako so isti zadostili ustavi in pravilom; v slučaju smrti člana pa izplačati njegovim postavnim dedičem zavarovalnino, za kolikor je bil pokojni zavarovan v smislu pravil Jugoslovanske katoliške jednote
7. V dosego tega namena pobira jednota od svojih članov redne in v slučaju potrebe tudi izredne asesmente.
Oblast.
8. Na konvenciji ali potom splošnega glasovanja, ima jednota pravico in oblast delati, spreminjati, dodajati ali razveljaviti ustavo ali pravila zase, kakor tudi za svoja krajevna društva. Svedočbo inkorporacije (Articles of Incorporation) se more spremeniti edino le na konvenciji z dvetretjinsko večino oddanih glasov, zakar mora biti predložena potrebna resolucija.
9. Jednota sme potom svojega izvr-ševalnega odseka sprejemati nova krajevna društva, suspendirati ali izključiti (črtati) ona krajevna društva ali njih člane, ki slučajno kršijo ustavo ali pravila jednote, ako dobi v to svrho zadostna dokaze.
10. Jednota izdaja svoje glasilo in druge publikacije, pisane v duhu bratstva in kulturno-naprednega mišljenja.
Obstanek in uprava.
11. Jugoslovanska katoliška jednota sestoji iz krajevnih društev v Združenih državah Amerike in Kanadi. Društva obstojajo iz moškega in ženskega članstva. Vsi člani (moški in ženske) so enakopravni po ustavi in pravilih jednote. Izvzeti so le oni člani, kateri so zavarovani le za posmrtnino in za. podporo v slučaju onemoglosti, kakor tudi oni člani, ki so odpotovali s potnimi listi v inozemstvo. Člani, ki so zavarovani samo za posmrtnino in podporo za onemogle, se smatrajo za neenakopravne; njih pravice in dolžnosti so omejene na njih zavarovalnini, kakor to določa ta ustava in pravila jednote. Ravno tako se smatrajo neenakopravnim pasivni člani, njih pravice in dolžnosti so omejene kot določeno v točkah 322, 323, 324, 325, 326 in 327.
12. Beseda “član” ali “članstvo,” “delegat” ali “odbornik” v tej ustavi in pravilih reprezentira člane in članice, delegate in delegatinje, odbornike in odbornice.
13. Jednota ima svojo ustavo in pravila. Poleg tega pa tudi sprejema na konvencijah ali potom splošnega glasovanja še druge potrebne sklepe, katerim se morajo brezpogojno podvreči vsi člani krajevnih društev, kakor tudi vsi glavni odborniki. Kdor krši pravila ali katerikoli pravilno sprejet in veljaven sklep konvencije, splošnega glasovanja ali sklep glavnega odbora, mora biti po dokazu njegove krivde kaznovan v smislu določb jednotine ustave in pravil.
14. Vrhovno oblast jednotinega poslovanja ima redna ali izredna konven-cija, referendum ali splošno glasovanje. Glavni odbor upravlja jednoto v smislu sklepov konvencije in splošnega glaso vanja in po danih predpisih navedenih v teh pravilih tikajočih se dolžnosti in pravice glavnih odbornikov.
15. Jednota zamore obstati tako dolgo, dokler šteje dve društvi, ki imata skupno ne manj kot trideset (30) članov. V slučaju razpusta jednote se premoženje iste razdeli med članstvo kot to določa državno nadzorstvo.
Konvencija.
16. Konvencija sestoji iz vseh glav nih odbornikov jednote ter delegatov krajevnih društev. Redna konvencija se vrši vsaka štiri leta ob času in v tistem mestu, ki ga je določila prejšnja konvencija.
17. Izredna konvencija se vrši le tedaj, ako.predlagata dve tretjini glav-nih odbornikov ali pa ena tretjina jed-notinih društev. Vsak tak predlog mora glavni tajnik razposlati na splošno glasovanje krajevnim društvom. Predlog za izredno konvencijo je sprejet, ako vprid predlogu odglasujeta dve tretjini oddanih glasov.
18. Čas in mesto redne konvencije se lahko spremeni, ako je to v korist jednote. V enakem slučaju mora ve-čina celokupnega glavnega odbora odo-
briti navedene razloge in dati namera-vano spremembo na splošno glasovanje. Večina oddanih glasov—za ali proti— odloči.
19. V začetku vsake konvencije se volijo izmed navzočih zborovalcev z navadno večino glasov sledeči konven-čni odbori: Poverilni odbor, konvenčni predsednik in podpredsednik, zapisnikarji, odbor za resolucije, odbor za prošnje in pritožbe, kakor tudi še toliko drugih začasnih odborov, kolikor jih konvencija potrebuje. Vse omenjene konvenčne odbore, izvzemši konvenčne-ga predsednika in podpredsednika, lahko tudi imenuje predsednik jednote, ako v to dovolijo zborovalci z navadno večino oddanih glasov.
20. Delovanje konvencije se vrši po poslovnem konvenčnem redu. Posamezni začasni odbori sklepajo v imenu konvencije, ali njih zaključki pa morajo biti predloženi skupni konvenčni zbornici, katera jih ali odobri, amendira ali zavrže. Za nadurno delo, v slučaju potrebe, so člani začasnih odborov upravičeni, poleg njih dnevnic, še do na-daljne plače, katero jim določi konvencija.
21. Konvencija je najvišja upravna in prizivna oblast. Ona ima polno moč sprejemati, spreminjati ali zavreči ustavo in pravila za upravo jednote ter za v njo spadajoča društva. Za vse spremembe jednotine ustave in pravil je potrebna nadpolovična večina oddanih glasov. Izvzeti so le členi inkorpora-cije (Articles of Incorporation), pri katerih je potrebna dvetretjinska večina oddanih glasov. Zaključki konvencije so v spornih zadevah neovrgljivi, izvzemši vse take kot jih določuje točka 52. Sporne zadeve, rešene na konvenciji, ne smejo iti na splošno glasovanje
22. Na konvenciji imajo delegati iti glavni odborniki le po en glas. Glasovanje o predlogih se vrši z dviganjem roke; konvencija pa lahko sklene, da se glasuje tajno z listki, ali tudi da se g'a-suje javno, potom poimenskega glasovanja (Roll Call). Delegati krajevnih društev se morajo izkazati s pravilno izpolnjenimi poverilnicami, predno imajo pravico do zastopstva na konvenciji.
23. Konvencijo vodi konvenčni predsednik nepristransko, po določenem dnevnem in poslovnem redu. Konvenčni predsednik ima pravico kaznovati vsakega posameznega zborovalca za prestopke na konvenciji. Kaznuje ga lahko z ukorom, kar pomeni, da izgubi delegat ali odbornik pravico do besede na isti seji. Taka kazen pa mora b:ti odobrena od večine zborovalcev. V slučaju, da vzame konvenčni predsednik besedo delegatu ali glavnemu odborniku, ima prizadeti pravico do apelacije na celotno zbornico. Če je apelacija podpirana, jo mora konvenčni predsednik dati na glasovanje.
24. Vsi zborovalci morajo biti točne na svojih mestih, kot to določi konvencija. V slučaju zamude se morajo opravičiti pri konvenčnemu predsedniku tei navesti vzroke, kateri so povzročili zamudo. Ako je vzrok neopravičljiv ter taka zamuda presega najmanj polovico dnevnega zborovanja, se mu odtrga ene dnevničb.	‘	.....
25. Noben zborovalec ne sme govoriti več kot enkrat o enem predlogu in ne dalj kot — minut. Izvzeti so le slučaji, ako ne more v tem času dokončati svojega utemeljevalnega govora, in če med tem govorom nehote kaj izpusti. V takih slučajih mora konvenčni predsednik dati njemu privilegij. Govornika se med govorom ne sme motiti. Na konvenciji niso dovoljeni medsebojni pogovori, kakor tudi ne svojevoljne prihajanje in odhajanje zborovalcev.
26. Vsak navzoči zborovalec mora prositi konvenčnega predsednika za besedo, predno se sme udeležiti debate ali staviti predlog. V govorih se mora vesti dostojno ter ne sme uporabljati žaljivih besed. V/6lučaju kritiziranja mora navajati samo fakte. Ako uporablja žaljivke, ga mora konvenčni predsednik opozoriti na red. Ako govornik še v nadalje uporablja žaljivke, ga mora konvenčni predsednik kaznovati z ukorom, kakor to določa točka 23,
27. V slučaju da se oglasi več zborovalcev istočasno k besedi, določi konvenčni predsednik sporedno govorniško listo. V kočljivih slučajih razsodi kon vencija.
28. Predlog, ki ni bil podpiran, ni veljaven in ne sme iti na glasovanje. Ko se zaključi debata o predlogu, ga mora dati konvenčni predsednik na glasovanje. Dokler se ni o stavljenem in podpiranem predlogu glasovalo, ne sme zbornica preiti na drugi predmet ali predlog.
29. Vsi sklepi konvencije se moraje pravilno zabeležiti v konvenčni zapisnik. Zapisnik vsake konvenčne seje mora biti prečitan, v slučaju potrebe popravljen ter predložen zbornici v odobritev. Ako glasuje večina navzočih zborovalcev za sprejem zapisnika, je zapisnik sprejet, ravnotako je zapisnik sprejet, ako ni nobenega ugovora proti zapisniku. Konvenčni predsednik nato naznani zborovalcem, da je bil zapisnik pravilno sprejet.
30. Zapisnik vsake konvencije mora biti podpisan po konvenčnem predsedniku in po zapisnikarjih ter priobčen v glasilu jednote, kakor hitro mogoče Glavni tajnik mora razposlati najmanj tri iztise konvenčnega zapisnika na vsako krajevno društvo.
31. Vsak dobrostoječi član jednote ima pravico do vstopa h konvenčnim sejam, nima pa pravice se udeleževati debat, staviti predloge ali o istih gla sovati.
32. Vsi konvenčni sklepi ostanejo v veljavi, dokler se jih ni spremenilo po določbah te ustave in pravil.
33. V konvenčni dvorani ni dovoljeno prodajati ali razpečavati nobenih drugih tiskovin kot takih izdanih od jednote. Zbornica lahko napravi izje mo, ako v to dovoli večina oddanih glasov.
Poslovni in dnevni red na konvenciji.
34.
1) Glavni predsednik nagovori dele-« gate in glavne odbornike s kratkim nagovorom.
2) Volitev poverilnega odbora.
3) Odmor, v katerem poverilni odbor izvrši svoje delo.
4) Poročilo poverilnega odbora.
5) Čitanje imen glavnih odbornikov in delegatov.
6) Glavni predsednik otvori konvencijo s kratkim nagovorom.
7) Sprejem konvenčnega poslovnega in dnevnega reda.
8) Volitev začasnih konvenčnih odbo rov, kakor določa to točka 19.
9) Izročitev obtožb, pritožb in nasvetov konvenčnim odborom.
10) Poročilo predsednika.
11) Poročilo podpredsednika.
12) Poročilo tajnika.
13) Poročilo pomožnega tajnika.
14) Poročilo blagajnika.
15) Poročilo vrhovnega zdravnika.
16) Poročilo predsednika nadzornega odseka.
17) Poročilo ostalih nadzornikov (prvega, drugega, tretjega in četrtega).
18) Poročilo predsednika porotnega odseka in ostalih porotnikov.
19) Poročilo odbora za pravila.
20) Razprave in razmotrivanje o izboljšanju pravil.
21) Poročilo raznih konvenčnih odborov.
22) Raznoterosti.
23) Volitev glavnega odbora Jednote in urednika-upravnika glasila.
24) Zaprisega novoizvoljenega glavnega odbora.
25) Določitev mesta prihodnje konvencije.
26) Nedokončane zadeve.
27) Nove zadeve.
28) Zaključek konvencije.
Konvenčni poverilni odbor.
35. Poverilni odbor sestoji iz petih članov iz petih različnih držav, katere izvoli konvencija izmed navzočih delegatov za dobo konvencije. Izvoljenih je onih pet, ki dobijo po vrsti največ glasov. Oni, ki prejme največ glasov, je predsednik tega odbora.
36. Poverilni odbor mora pregledati vse poverilnice delegatov ter poročati konvenciji, kateri delegati so upravičeni do sedeža na konvenciji. Poverilnice članov poverilnega odbora pa pregleda glavni tajnik s pomočjo nadzornega odseka. Ako poverilni odbor zapazi, da ni kaka poverilnica pravilno izpolnjena in potrjena, mora poklicati prizadetega delegata na zagovor ter potem vso tako zadevo predložiti v rešitev konvenciji. Poverilnica je pravilna, če je potrjena od predsednika, tajnika in blagajnika krajevnega društva, ter tudi drugače pravilno izpolnjena. Opremljena mora biti z društvenim pečatom.
37. Poverilni odbor nadzoruje vsa glasovanja na konvenciji ter skrbi, da se pravilno glasuje ter izid glasovanja pravilno uvrsti v zapisnik. Ako ta odbor pri glasovanju zapazi kako nered-nost, mora zahtevati ponovno glasovanje. Večina potem odloči, če se ponovno g'iasuje ali je bilo prvotno glasovanje pravilno.
38. Pred zaključkom konvencije pregleda ta odbor vse račune delegatov in glavnih odbornikov, za vozne stroške in za zamudo časa. Za Vozne stroške morajo biti priložene pobotnice od prevoznih družb k računu. Ko se prepričajo, da so računi upravičeni, potrdijo iste s svojimi podpisi. Za vse svoje delovanje so odgovorni konvenciji, katera jim določi primerno plačo za delo, katerega vršijo v nadurnem času.
Volitev jednotinih odbornikov in njih namestnikov.
39. Vsi glavni odborniki in njih namestniki se volijo na konvenciji za dobo štirih let. Izvoljeni odborniki nastopijo svoje urade s 1. januarjem po konvenčnem letu ter obdržijo iste do vključno 31. decembra naslednjega konvenčnega leta, izvzemši nadzorniki, kateri oddajo svoje urade kakor hitro je končana revizija jednotinih knjig in računov, njihove poslovne dobe. Izvzeti so tudi vsi glavni odborniki, ki odstopijo ali so bili odstavljeni v smislu ustave in pravil.
40. Volitev glavnih odbornikov in njih namestnikov se vrši pod nadzorstvom poverilnega odbora, kateri vodi volitve ter poroča izid glasovanja konvenciji. Konvencija izvoli namestnike sladečim:	glavnemu podpredsedniku, glavnemu pomožnemu tajniku, in glavnemu blagajniku, vsakemu po enega. Glavnemu nadzornemu odseku dva in glavnemu porotnemu odseku rudi dva namestnika. Namestnika vrhovnemu zdravniku in uredniku-upravniku glasila se ne voli na konvenciji. V siu-čaju smrti, dolgotrajne ali neozdravljive bolezni, odstopa ali odstavitve zadnjih dveh imenovanih, se ravna po določbah točke 77.
41. Volitev glavnih odbornikov, namestnikov in urednika-upravnika glasila se mora vršiti tajno z listki, izvzemši ako ni več kot enega kandidata za posamezni urad glavnega odbornika
ali urednika-upravnika glasila. Vsak
kandidat mora imeti absolutno večino oddanih glasov. Ako nima noben izmed kandidatov absolutne večine, prideta v ožjo volitev tista dva kandidata, katera imata največ glasov. V slučaju enakosti glasov sc voli iznova.
42. Nominacije kandidatov so javne. Ako kandidat sprejme nominacijo, mora navesti konvenciji zmožnost za urad, za katerega kandidira. V slučaju dvoma o zmožnosti, se sestavi preiskovalni odbor, katerega naloga je, se prepričati o zmožnosti takega kandidata. To velja za vse kandidate.
43. Kandidat za glavni odbor in za namestnika mora ime*‘ sledeče kvalifikacije: a) mora biti ameriški državljan, b) mora biti zmožen pisanja in čitanja, c) mora biti dobrostoječ član jednote najmanj eno leto.
44. Od kandidature za glavni odbor in za namestnika s0 izključeni sledeči člani: a) ki so bili kdaj kaznovani radi poneverjenja jednotinega ali društvenega premoženja, ali kakega poneverjenja izven jednote, b) ki se Jlrn je dokazalo, da so izkoriščali jednoto ali kako krajevno društvo jednote, c) ki nemoralno
 re, d) ki se nečastno preživljajo s
kako trgovino ali poslom. Od kandidature za glavni odbor in za namest-
nika so izključeni tudi tisti člani, ki so v glavnem odboru ali uradu kake druge bratske podporne organizacije. Izvzet je le vrhovni zdravnik.
Reprezentacije in volitev delegatov.
45. Vsako društvo, ki šteje od 75 do 150 članov v odraslem oddelku, tri mesece pred konvencijo in ob času konvencije, sme poslati na konvencijo enega delegata. Društva, ki štejejo preko 150 članov v odraslem oddelku v navedenem času, smejo poslati na konvencijo po dva delegata. Nobeno društvo ni upravičeno do več kot dveh delegatov. Manjša društva, ki nimajo zadostnega števila članov, da bi poslala delegata, se lahko združijo v svrho izvolitve delegata. Tako združena društva pa morajo šteti najmanj 75 članov v gori navedenem času. Člani novih društev so izvzeti in so lahko izvoljeni delegatom, čeprav niso člani jednote nad eno leto.
46. Volitve delegatov redne konvencije se morajo vršiti meseca aprila ali maja, na redni ali izredni seji društva, v letu v katerem se vrši konvencija. Društva, katera ne izvolijo delegata v omenjenem času, nimajo pravice dc zastopstva na konvenciji. Nominacije kandidatov za delegate so javne, volitve pa morajo biti tajne. Če kandidira več članov, mora odločiti absolutna večina oddanih glasov. Ako ni absolutne večine, morata iti ona dva kandidata, ki dobita največ glasov, na ožjo volitev in tedaj odloči navadna večina oddanih glasov. Vsak kandidat mora imeti absolutno večino, da je izvoljen delegatom, to je, imeti mora vsaj en glas več kot polovico od vseh oddanih glasov. Suspendirani in pasivni člani nimajo pravice do glasovanja. Vsakemu delegatu se mora izvoliti tudi namestnika, kateri namestuje tistega delegata, kateremu namestnik je bil on izvoljen, za slučaj da izvoljeni delegat ne more vsled opravičenega vzioka na konvencijo. Namestniki delegatom se volijo na isti način kot delegati. Vsak delegat in namestnik se voli posebej.
47. Delegat in namestnik delegata, redne ali izredne konvencije, zamore biti le član, ki je zmožen čitanja in pisanja, biti mora dobrostoječ član jednote najmanj eno leto in član društva najmanj tri mesece, ob času ko se vrše volitve. Izvzeti so le člani novih društev, kot to določa točka 45. Delegat more biti le ameriški državljan, oziroma državljan države (dežele), v kater' njegovo društvo posluje.
48. Tajniki krajevnih društev morajo poslati glavnemu tajniku jednote imena in naslove izvoljenih delegatov in njih namestnikov. V to svrho pošlje glavni tajnik krajevnim društvom potrebne listine, katere izpolnijo društveni tajniki. Take listine se mora vrniti
glavnemu tajniku najkasneje do----------
-----------v	konvenčnem letu. Glavni
tajnik objavi trikrat imena in naslove delegatov in njih namestnikov v glasilu jednote, pred pričetkom konvencije.
49. Čas delegatskih volitev in njih namestnikov, v slučaju izredne kun vencije, pa določi glavni odbor.
- Dnevnice glavnih odbornikov in
delegatov.
50. Vozne stroške in zamudo časa glavnih odbornikov, urednika glasila in delegatov na konvenciji se plača iz stroškovnega sklada jednote. Potovati se mora po najkrajši poti. Dnevnice glavnih odbornikov, tistih ki niso stalno zaposleni v glavnem uradu jednote, in delegatov so po $7.00 na dan. Tisti glavni odborniki, ki so stalno zaposleni v glavnem uradu jednote in urednik glasila jednote, pa so upravičeni le dc polovice takih gori navedenih dnevnic.
51. Vsi glavni odborniki, urednik glasila in delegati jednote, morajo predložiti poverilnemu odboru skupni račun vseh dnevnic in voznih stroškov, ter pobotnice potrjene po lokalnih zastopnikih prevoznih družb, od katerih so kupili vozne listke. Račun morajo potrditi, ko prejmejo plačilo od jednote. Za spalne vozove plača jednota le tedaj, ako presega daljava potovanja na konvencijo čez 500 milj. Potovati se mora nepretrgano. Ako se potuje v presledkih in če se vsled tega izgubi en dai: ali več časa za vožnjo, se ne sme plačati dnevnice za dotični dan ali dneve.
Pravica direktne zakonodaje.
Inicijativa.
52. Krajevna društva imajo pravico predlagati, da se spremeni, doda ali črta, katerakoli točka ali člen v ustavi in pravilih, kakor tudi da se spremeni ali zavrže katerikoli zaključek konvencije, izvzemši na konvenciji rešene sporne zadeve in svedočbo inkorporacije (Articles of Incorporation), katero zadnje omenjeno zamore spremeniti le konvencija.
53. Vsak inicijativni predlog mora hiti po kakem članu pismeno predložen na seji krajevnega društva, na kateri seji društvo le razmotriva o takem predloženem predlogu. Glasovanje za tak predlog se mora vršiti šele na prihodnji redni seji društva, potem ko je društveni tajnik pismeno ali potom glasila obvestil vse člane društva o času in mestu seje, na kateri se bo glasovalo o takem predlogu.
54. Inicijativni predlog je sprejet na društveni seji, ako je vprid istega glasovalo tri četrtine navzočega članstva. če društvo odobri predlog, mora istega podpisati društveni predsednik, tajnik in blagajnik, opremljen mora biti z društvenim pečatom. Tak predlog se mora potem poslati na glavni urad jednote.
55. Glavni tajnik mora tak inicijativni predlog predložiti glavnemu odboru v odobritev. Ako ni predlog proti soglasju državnih zakonov ali ustavi in pravilom jednote, mora glavni odboi istega odobriti. Ako je predlog odobren, ga mora glavni tajnik priobčiti v glasilu jednote, najmanj dvakrat, da članstvo o predlogu razmotriva. Če je pa tak predlog v nesoglasju z državnimi zakoni ali ustavo in pravili jednote, ga mora glavni tajnik vrnili društvu v popravek ter navesti nesoglasje ali pomanjkljivost.
56. Razprava o inicijativnem pred-
logu traja šestdeset dni od časa, ko je bil predlog prvič priobčen v glasilu jednote. Ako je bil predlog med tem časom podpiran od ene tretjine vseh krajevnih društev jednote, ga mora potem glavni tajnik dafli članstvu na splošno glasovanje.
57. Kadar krajevno društvo stavi inicijativni predlog, nimajo druga društva pravice predlagati dodatke ali popravke k predlogu prvega društva.
—	L
.. niavlli	^
Splošno glasovanje.
58. Predlogi tikajoči se spremembe, dodatkov ali črtanja točk v pravilih, kakor tudi vse druge zadeve, se sprejmejo ako je bila oddana za nje nadpolovična večina oddanih glasov, izvzemši kadar se glasuje o izredni konvenciji.
59. Vsako splošno glasovanje se vrši z glasovnicami, katere preskrbi društvom jednota. Izid vsakega glasovanja se mora prešteti na seji v navzočnosti članov, ter rezultat istega zabeležiti v društveni zapisnik.
60. Pri splošnem glasovanju ima vsak član le en glas. Enakopravni člani imajo pravico do glasovanja v vseh zadevah, neenakopravni člani pa le v tistih zadevah, katere se ne tičejo bol niškega in odškodninskega sklada. Suspendirani in pasivni člani nimajo pravice do glasovanja.
61. Vsak član si lahko izposluje gla sovnico pri tajniku svojega društva, glasuje lahko na društveni seji ali izven seje. Glasovnico mora lastnoročno podpisati ter jo oddati društvenemu taj-, niku v določenem času. Glasovnica, ki ni podpisana po članu in ne oddana društvenemu tajniku v času kot določeno v točki 62., ni veljavna.
62. Splošno glasovanje je v veljavi dva meseca, od dne ko ga je glavni tajnik uradno objavil v glasilu jednote. Rezultat društvenega glasovanja se mora poročati na glavni urad v desetih dneh po zaključku splošnega glasovanja. Če katero društvo zakasni s svojim poročilom, ni glasovanje takega društva veljavno.
63. Nujna zadeva, ali zadeva izredne važnosti, zamore iti na splošno glasovanje, ako tako skleneta dve tretjini glavnega odbora. Vsak tak predlog mora biti priobčen v glasilu jednote kot to določa točka 55., predno se zamore dati predlog ali zadevo na splošno glasovanje.
64. Med časom ko se vrši splošno glasovanje, ni dovoljeno razpravljati o predlogu ali zadevi.
nega odbora, uvede Preisk ■ Eiavni predsednik jednote. Potem K; ) jZ. porotni odsek ali glavni pred edi0žiii vršil preiskavo, mora zadevo P ^.. gn celotnemu glavnemu odboru S|U. pismenim potom. V vsakem	ga	j,
čaju pa se mora obvestit, oM, ter mu dati priliko, da se je(jn0,	^
pred celotnim glavnim ,odbor. noto1”1	5 iz
te; bodisi na seji ali P,sm^' lcak« predno sme glavni odbor p končno akcijo proti obtoženei '
73. Če se dokaže, daje s( g3 kriv in ako je krivda taka, ^ lahko v smislu pravil odst >	v!l|?	,
je večina glavnih odbornikov S f tako
za odstavitev, mora glavni njego-	%
krivim spoznanega odstaviiti ‘ n3Sia.	^
vega urada in na hjegovo m dd0'	,i
viti namestnika ali člana * s|u-	JHo
čaj o točke 68, 69 in 77. V e	j	cd-
čajih mora glasovati vsak S bornik.	, ,,7ni glav-
74. V slučaju začasne bole wr pfJ.	j>(
nega odbornika ima glavni	(() nj.	...^
vico nastaviti na njegovo ^\■ mestnika ali kakega za tako
nega člana.	■	glavn1	:
75. Plačo namestniku dol u place odbor, katera pa ne sme Pres	^
začasno bolnega odbornika.	•	<
76. Ako glavni odbor nas‘rniW	l:
mestnika bolnemu glavnemu	flyjSe#	1 ^
ni tak bolni glavni odborni	ve	bc‘	<4;
do njegove plače za časa	njeg°ve	,.
lezni. Njegovo plačo ali	po;	alt
plače prejema njegov names	(0j|u	^
ločbe v točkah 68, 74, 75 'n	j^a g|a'	^ ,
veljajo tudi za urednika-up	,
sila, v kolikor se iste tiče)	pla	Ivg
kov, odstopa, odstavitve, bo	s
namestnikov.	,	-estoB**'
77. V slučaju, da je b,lo^krat2a- M
nega odbornika izpraznjen	0dborn	>t,
poredoma ali ako nima gl	prav'	\	^
namestnika, ima glavni 0 . .j^ni uf*. ^ ua imenovati in nastaviti v p0 /asj-zmožnega člana, kateri ta . j odb° , G(1 denju urada postane pravo	^
nik jednote.	.	i(>dnote „	!,i	tv,,
78. Glavni odborniki	J ^ p«	N
dolžni se udeležiti 'tonvenCrajo	l
teče doba njih urada, /n°r0 soV t vso jednotino lastnino, ka	naslea	^
v oskrbi, postavno izv°l)en	njjo je	.	1
kom. Novim odbornikom P	,aVnih 0	.	ki
notino poslovanje in delo	it
bornikov.	;edn°te'	>	th
79. Vsi glavni odbornik	).eflle
imajo v oskrbi jednotino P	zakli“	j-	tj
poslovne knjige, moraj'o 1 kega K »o
30. junija in 31. decembra vsa	nu J	^
Priobčiti morajo račune ledani'^j >.	‘
note, potem ko so bili Pr®8 .	CM ,,	.
trjeni po nadzornem ods	,rllge P°s
odborniki upravljajo še vse	^
ki jim jih nalaga njih ura '	..	jj	,
Dolžnosti in pravice	^
glavnih odbornikov-	f 0,
Glavni predsednik-^ I bla
80. Glavni predsedniK	d„es	, ’D]av
glavnega odbora. sk-llcU[eidar i5'^- 1 %, glavnega odbora, tedaj	^	k*
hteva tri četrtine glavnega odj ^ W pisuje vse uradne llSt‘"® aj0 ^ jJ 1 jiti nakaznice, katere z3*1 i^ni ^	. % },•
podpis; ter iste pošlje o*
to uredil glavni tajnik-	v ^	,	S
81. Predsednik vodi k
vpisuje vse važne zadeve	^ot}	,|j
jednote. Vsakih šest mes	h je n ( L	>
htevati od vseh bank, v . ejene/ .0i( i 4 t žen jednotin denar, zapr* kaZati "ji Otg]
(affidavits), katere morali, v v , ^
jednotinega denarja vl° ti se %'< k posamezni banki. PrfP račUf' »i. ''l da ali se vsote vjemajo s-	1	^
nega tajnika in blagajni ’	1 le l
82. Ako je pri »jem »	| od”, t h
tožen kak jednotin ali dr	vsj	Wi;
nik, ali kak član društva, redse .,j» obtožbe takoj naznani :i (ef z^v() ;Jj ^ glavnega porotnega ods j. z p (o < vati, da glavni porotni o^, ‘ ^ ^ natančno in nepristrans pe</e'
razsodi. V slučaju ^^6*4 K V
strani glavnega ali drU.otrebH<’> y,w nika, mora storiti vse p	jt*	j t
pravočasno obvesti Sure- V f0šh'	’ 0v*:
katere je bilo izstavljen	f*J
obtoženec ni že sam P° ‘	^	k i
poneverbo.	tako	N.a|ii>1	1
83. Kadar nastane ‘ kater<* > tje vprašanje glede izplak - jiJ . jednotinega izdatka, se..,0 Upr®/\ prepričati, ali je izp^etiarnieV^? L’ an ne, predno podpiše	,ede	^	Ojjjj
V slučaju dvoma mor	j pf«>	vijf,	{k
zahtevanega izplačila	Pjjlj'
84. Glavni predse1^ ■	pl*'
sporazumno z g'avnim	0t,r	s	0^
šati posameznemu dru {gkrati ^ i^	,
čila asesmenta, to pa	Vj2f	,.|)}|'	■>,	,
društvo izkaže z zados	po	^	,	vs
je podaljšanje opravic)	eg3	čj
nje obroka pa ne sme pr treh mesecev.	,.da,	s	Pjz0’	vjv.
85. Predsednik PreC	0gtva	/:	>	)
zmožnega odvetnika, P se P f>iH , Ifyj nega odseka. Kakor	0Of»	^
da so poroštva v redu, J	.13^ , \
na zanesljivi banki. .	'k’
86. V slučaju, da se	je	„	■	J	V
tožba proti jednoti ali	. pfe	^	\
nemu društvu, mora 6 jfljko tl)ilf, k sporazumno z glavni*> ‘a> 0<' ‘ kS nastopiti in najeti d° društv°',fli8{f L k0 da brani jednoto al	udj	, I	k
svrho pooblasti lat*0 * of vM,, « glavnega odbornika )f . r se . jr v teri živi v bližini kraja, '»J f *4 ?(
žila tožba, da zastopa	^ n'	(
štvo. Rezultat ysak®	ay|j»
občiti v glasilu jedn° '.jj	oPr tJvi
87. Glavni preds**	p0 u	g. ,
vse druge posle, kat	delo	m
pravilih spadajo v njeg ^9 fjJ , l;.(j
88. Na konvencij* ^„0 Fm ^ s predsednik predložiti P ^do sa d j ta o svojem delovanju 'aodj|t»! zadnje konvencije, o2	l,^ _■
govega nastopa v ura	k It
note'	jnreds^VV	V0<
Glavni P0<^ jsedn' jur t
89. Glavni Pod^ejL,	\
šča glavnega predse ne	\	0'
zadržan ali ce vsled veg8 j|i % more opravljati nj 6 odS^fjfc*- d1’ ji dela. V slučaju sftedsfei^J- \ , stavljenja glavnega P pre> n) “ „0 V vzame mesto glavneg ^ svol spi® ,• is konca službene dobe- podan	V
nem poslovanju m°	; m
poročilo konvencij'- j0||tl	v'
(Dalje PriS	\j
Odpoklic.
65. Vsak jednotin odbornik in ured-nik-upravnik glasila se zamore odstaviti potom splošnega glasovanja v sledečih slučajih: a) ako je nezmožen v poslovanju njegovega urada, b) ako nemoralno živi, c) ako zanemarja svoje dolžnosti, d) ako se mu dokaže da je kršil ustavo ali pravila, e) ako dela proti koristim jednote, f) ako je radi kriminalnega zločina obsojen v ječo.
66. Poleg odpoklica potoni splošnega glasovanja, ima glavni odbor jednote pravico odstaviti vsakega glavnega odbornika in urednika-upravnika glasila, ako je dotični nezmožen ali naredi prestopek kot je navedeno v točki 65. V enakih slučajih se ga odstavi kot to določajo točke 72 in 73.
Glavni odbor.
67. Glavni odbor sestoji iz treh odsekov: Izvrševalni odsek, nadzorni in porotni odsek. Izvrševalni odsek sestoji iz gl. predsednika, gl. podpredsednika, gl. tajnika, gl. pomožnega tajnika, gl. blagajnika in vrhovnega zdravnika. Nadzorni odsek sestoji iz predsednika odseka, prvega, drugega, tretjega in četrtega nadzornika. Porotni odsek sestoji iz predsednika odseka, prvega, drugega, tretjega in četrtega porotnika. Ti glavni odborniki tvorijo stalni glavni odbor jednote do prihodnje konvencije.
Namestniki glavnih odbornikov.
68. Vsled smrti, odstopa, odstavitve, dolgotrajne ali neozdravljive bolezni glavnega odbornika, postane njegovo uradno mesto izpraznjeno. Njegovo mesto prevzame pravilno izvoljen namestnik, in ako ni namestnika, se nastavi na njegovo mesto zmožen član, kot to določa točka 77. Kdaj da je izpraznjeno mesto glavnega odbornika v slučaju njegove dolgotrajne ali neozdravljive bolezni, ima pravico določati celotni glavni odbor.
69. Namestnik zasede določeno mu mesto takoj ko je bilo izpraznjeno mesto glavnega odbornika in posluje do konca službene dobe. Ako bi namestnik glavnemu odborniku ne hotel, ali bi brez važnega vzroka na mogel takoj zasesti izpraznjeno in njernu uoiočeno mesto, se to smatra za njegov takojšni odstop od namestnika dotičnemu glavnemu odborniku. Koliko časa sme važen vzrok zadrževati namestnika od njegovega nastopa, določenega mu urada, določa celotni glavni odbor.
Dolžnosti in pravice glavnih odbornikov.
70. Glavni odbor se mora ravnati po ustavi in pravilih. Izvrševati mora vse sklepe konvencije in splošnega glasovanja. Paziti mora, da se vsi člani in odborniki krajevnih društev ravnajo po ustavi, pravilih ter po legalnih sklepih glavnega odbora in splošnega glasovanja.
71. Izvrševalni odsek je odgovoren s svojim delom nadzornemu odseku, članstvu in konvenciji. Nadzorni odsek je odgovoren s svojim delom članstvu in konvenciji. Porotni odsek je odgovoren s svojim delom članstvu in konvenciji. Taka v tej točki omenjena odgovornost, pa se ne razteza na posameznega člana odseka glavnega odbora in za slučaj, da je kateri nezmožen ali če krši pravila, je odgovoren tudi celotnemu glavnemu odboru jednote kot to določa točka 66, 72 in 73.
72. Ako glavni odbornik zapazi kako nerednost v uradu glavnega sourad-nika, odbornika krajevnega društva ali urednika-upravnika glasila, mora zadevo takoj naznaniti predsedniku glavnega porotnega odseka, kateri mora uvesti preiskavo, če je obtožen predsednik ali drugi član glavnega porol-
k
prave o pravilih
ki
Kenmore, O.
0 dvadolarskem skla-.t'-ie,6a sedanjih pravilih ^ Sevanju bolniške pod-%	v*c'-—Člani iz endo-
® bolniškega razreda ni-1 Priti v razred za dva dnevne bolniške podpo-•t pravniške preiskave in ijj - dočirn so člani iz .^skega razreda lahko ra ° Vstopali v endolar-ij^1 zdravi ali bolni, v casu še obloženi z dol-ij, re)> ako še v bodoče c^va sklada bolniške mj’ Skrbeti je treba, da j0 tostranska pravila Ako bo treba kak-(jjj ,avniake preiskave za razreda v razred, naj ^ v °ba razreda. Člani, L endolarskemu raz-^ke podpore, bi mo-Prav tako gospodarji Eniškega sklada, kot & a^°larskega r a z r e d a 8 'ada. Prestop iz ene-v drugega bi moral ’ “1'ez madeža in brez , Pa dolgove enega iJ^^i članstvu, druge-^ a na hrbet. Dolg v j s ern bolniškem skladu ^lj°raviiali tisti, ki so ga v Saj je marsikateri tt,, časih finančno na i *°t eden ali drugi ,t ki ne dela ali ki \ h„° dva ali tri dni na vestno plačuje svoje naPram društvu. Ti-^ s®jali, bi morali tudi r e č vsaki svojo
bolniške podpore ne odobravam, ker Nri Vedno odprta pot si-e jjj’ (*a Potegnejo iz jed-sei5 ip]a.^ne trikrat toliko
J rCll|. van]’°- Nazadn-i
us	svoje, bi pustili
jj30 'n šli k drugi, ka-% j bila bolj pri srcu.
ItaflM:0 S Ve^a^° za mlajše $'	v - ^an’ Pa'ki osta-
ifJ j J' Plačevali za pri-
^fW.napravljen 130 dru‘ .Zgrda- Kdor te£a '	l)a lahko šel zbo-
tfl°r I hi l -1
.y*fc 7 oilo moje mnenje, lilj ,]' a ^ako preurede za n« *|| le ,iu^‘ bolniški razred.
k. ,(^n' člani poravnali >l<!a>n.ikljaje v bolni-2ae'’T*' U zdrayi člani pa bi li ,e redne asesmente
ndt ^tl. T „	,	, .
jjj0 Ije na ta način bi ■ ^°če iznebiti simulan-Za vselej. Casi so g yki, (ja hoče brat 6tio a Ses^ro izkorišča-A Hli drugo krinko. Z t) ln nepoštenimi ljud-■” Vi ^ lll()re delati z roka-
'9'" llffl.
je v dvadolar-«isK!ic«l	razredu	več
P"''i*Vri°V’ kot v endolar-roK	ne drži. Istotako
t' [jj'p ^ Verjeti, da bi bila P°3eferla med
j‘‘ P č|'( ^arskega razreda, nž nStvo endolarskega. l:c!f0vor ne velja; če Pt6^f<cnaj P°ved°, toda sa-sll( I ^rj.iJe naj ne zagovar-
0 wi*1.	J*6	naJveč bolni‘
1 ^4% '! Ze v naprej vedo, ed5>|\ bodo bolni.
končati 2 m°-,	za	konvencijo.
Vericiji priporočati W-K "llŠtV0’ h kateremu "	^	naš delegat pre-
‘Vnico.
vl* ■ ^ IXiif ^eorge Shaltz,
'Jr. št. 127 JSKJ.
Claridge, Pa. .. ,,,..,lnaSV; Mihaela, št. 40
?>'e |}l?lzrednih se-iah 17'
'•h j. niaja razpravljalo členilo pripo-
J i'i'JNieJu konvenciji sle' oV>K^be-
'lele n&j se izpremeni. f dVI.j	naj	se	dolo-
(!■ °Cev Pred konven-«||li,i5t,|,|N bodo odgovarjale časa.
*k ^vCnik°m in namest-*%Cjj^6rn uradu naj do-
,rez
,(itve
flV;
h
Sda
ne
h
Si
ti,
ici
\y
'P
• d oil
lij'
,*1^
U.""
te
Na novo naj se uvrsti v plavila točka, da člani, ki presto-oijo iz mladinskega oddelka v odrasli oddelek, so takoj deležni bolniške podpore in odškodnin.
Članom, ki plačujejo svoje asesmente nad 20 let, naj bi se znižali asesmenti.
Glavni urad naj bi se premestil iz Ely, Minn., kam v Penn-sylvanijo ali Ohio.
Točka 1. v člčnu 39. naj bi se izpremenila v toliko, da naj bi vsi enakopravni člani, ki so prejemali bolniško podporo skozi 18 mesecev in so še nadalje bolni ali nezmožni za. delo, dobivali po $15.00 na mesec iz sklada onemoglih. Dosedaj se takim članom plačuje po S10.00 na mesec.
Za izgubo enega očesa ali trajno izgubo vida na enem očesu se sedaj plačuje $250.00 odškodnine; ta odškodnina naj bi se zvišala na $400.00.
Društvo priporoča, da se vpelje pasivnost za tiste člane, ki ne morejo plačevati svojih asesmentov. Tozadevno proš-prošnjo bi morali člani vložiti pri društvu. Za časa pasivnosti ne bi bili člani deležni niti bolniških podpor niti odškodnin ; do tega naj bi postali upravičeni šele 90 dni potem, ko so zopet postali aktivni člani in so plačevali svoje asesmente. V slučaju smrti pasivnega člana naj bi Jednota plačala nekaj smrtnine; visokost iste naj določi konvencija.
Bolniška podpora v endolar-skem skladu naj ostane kakor je in vsak sklad naj se sam vzdržuje; ako v katerem skladu nastane primanjkljaj, naj ga člani dotičnega sklada sami pokrijejo.
Točke, tikajoče se oporoke in imenovanja dedičev, naj bi se izpremenile v,toliko, da bi onemogli član, zapuščen od sorodnikov in dedičev, lahko izpre-menil svojo oporoko na katerokoli drugo osebo, ako se ista zaveže, da bo skrbela zanj do smrti. To seveda pod pogojem, da državni zakoni to dovoljujejo.
Za člane, ki so v JTednoti nad 25 let in radi onemoglosti ne morejo plačevati svojih asesmentov, naj bi se plačevalo asesment iz sklada onemoglih ali pa iz njihove smrtnine.
Za društvo št. 40 JSKJ:
Andy Pratshek, zapisnikar.
ip fa
vfn’V'
Barberton, O.
Prihodnji konvenciji priporočam, da bi sprejela v pravila določbo, da se članu, ki je čez 25 let v Jednoti, izplača vse, kar je tekom časa plačal v smrtninski sklad in sklad onemoglih. Obresti naj bi obdržala Jednota. Članu, ki je prejel več bolniške podpore, kot je plačal zanjo, naj bi se od izplačane smrtnine odtrgalo. Za neenakopravne člane naj bi veljalo isto. Ako pa je neenakopravni član prestopil v enakopravni razred, naj bi se vzel vpoštev čas, ko je prestopil v razred za enakopravne. Ako konvencija sprejme take določbe, bodo takoj odpadle vse prošnje, kkte-rih je sedaj polno. Tudi članom, ki so prekoračili starost 65 let, naj bi se izplačalo, kar so vplačali za smrtnino in sklad onemoglih. Nobenemu članu pa naj bi se ne izplačalo več, kot je označeno na certifikatu, četudi je že 30 ali 40 let pri Jednoti. Obresti naj bi v vseh slučajih obdržala Jednota.
Urednik-upravnik naj postane član glavnega odbora. Kar se tiče imena Jednote, naj ostane, kakor je.
Z bratskim pozdravom,
Rudolph Puželj, član društva št. 44 JSKJ.
in taki so tudi nasveti. Zato bodo nekateri od konvencije vpoštevani, drugi pa zopet ne. Vsem ustreči ni nikoli mogoče.
Glede plač delegatom naj omenjam, da ni pravilno, ker se določajo za štiri leta naprej, ker v tem času se razmere lahko dosti izpremenijo. Ko so se leta 1928 določile sedanje dnevnice S7.00 za. delegate, je bil zaslužek povprečnih delavcev $5.00 do $8.00 na dan. Danes jih je pa veliko, ki bi radi delali za $2.00 in $3.00 na dan. Vsak delegat naj bi vpošteval, da so se življenjske potrebščine nekoliko znižale v ceni, nekaj bi pa smel tudi sam žrtvovati. In kdor se hoče vseh prireditev in zabav udeležiti in mu za to in druge stroške ne zadostuje $5.00 dnevnica, naj se obrne na svojo finančno stranko. Konvencija naj bi to vzela na prvi dnevni red, in kar bi se na ta način prihranilo pri dnevnicah, naj bi se obrnilo v pomoč tistim potrebnim članom, ki sami ne zmorejo svojih asesmentov. To bi bil prvi uspeh konvencije, ki bi koristil članstvu. Ako bi skušali potom dnevnic jednoti-no blagajno izčrpati, postali bi sami svoji simulanti.
K mnenju nekega dopisnika, ki je bil pred leti delegat in tudi glavni odbornik, bi imel pripomniti, da so se razmere v tem času zelo izpremenile, poleg tega pa tudi, da delegat, ki se hoče udeleževati vseh prireditev in se izkazovati za gen-tlemana, naj to stori s svojo lastno financo, ne pa na račun jednotinih financ, v času, ko članstvo tako težko zmaguje asesmente.
Kar se tiče plač glavnih odbornikov, so po mojem mnenju potrebne gotove izpremembe, ker razmere danes niso take, kot so bile pred štirimi ali osmimi leti.' Plače naj ne bodo niti prevelike niti premajhne. Določijo naj se tako, da bodo primerne časovnim razmeram in delu, ki ga ta ali oni glavni odbornik opravlja.
Toliko naj zadostuje, ker nerad mnogo pišem, pač pa toliko več mislim. Delegate in delegating e opozarjam, da po resnem razmotrivanju skušajo ukreniti vse tako, da bo v največjo korist in napredek J. S. K. Jed-note. — Z bratskim pozdravom, Jacob Saver,
organizator dr. št. 26 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Kot član odbora za pravila društva št. 26 JSKJ sem bil tudi jaz navzoč. Razpravljalo se je marsikaj o izboljšanju pravil. Tudi V našem glasilu so dopisniki že na široko razpravljali o izboljšanju gotovih točk v pravilih. Mnenja so različna
Ely, Minn,
Ne vem kakšen vzrok je, da se člani JSKJ tu na Elyju tako malo oglašajo k razpravam o pravilih. Ali se vsi bojimo, ali pa se eden na drugega zanašamo! Mislim, da časa nam ne primanjkuje; toliko ga še nismo imeli v zadnjih tridesetih letih, kar se namreč jaz spominjam. Nad 1,200 članov odraslega od delka JSKJ biva tu na Elyju in tudi glavni urad Jednote se tu nahaja, toda, kolikor moren? raz-videti iz našega glasila, se v mnogih drugih manjših naselbinah bolj zanimajo in razpravljajo o pravilih. Jaz mislim, da za resnico, pravico in poštenost in sploh kar je koristnega za Jed-noto, se nam ni treba bati pisati v našem glasilu, saj zato ga imamo.
Tudi jaz sem eden tistih, ki se bolj pozno oglašajo, in prav zato, ker se človek boji medsebojne zamere v enem ali drugem slučaju. Končno sem se vendar okorajžil, da podam tem potom članstvu svoje mnenje. Vem, da jih bo dosti, ki se v enem ali drugem oziru ne bodo strinjali z menoj, pa nič zato. Saj vemo, da ni na vsem svetu človeka, ki bi mogel vsem ljudem vstreči. To velja tudi glede razprav o pravilih; nekateri smo tega mišljenja, drugi drugačnega. Zato so pa razprave v glasilu, da gre potem poslovanje na konvenciji hitreje! naprej.
Dopisniki so že razpravljali o različnih točkah naših pravil, ne spominjam se pa, da bi bil videl kako razpravo glede zdravniških obiskov in kako bi se napravilo, da bi bili bolniki bolj pravilno
obiskovani, in sicer pri vseh društvih enako. Obiskovani naj bi bili vsaj tolikokrat kot pravila zahtevajo, namreč dvakrat na teden. Vzamem samo slučaj tu na Elyju, kjer imamo 7 društev JSKJ; pri nekaterih se bodo vršili obiski pravilno, to je dvakrat ali trikrat na teden, druga pa so bolj površna in se zadovoljijo z obiski enkrat na teden ali pa še bolj poredko. Potem pa začnejo tisti člani, ki so bolj pogosto obiskovani, godrnjati, češ, zakaj pa drugo društvo iste Jednote ni tako strogo glede obiskovanj. In potem pride še pogovor med člani, češ, v to ali ono društvo že ne grem, ker tam so preveč strogi in človeku vedno za petami stojijo. Ne morem reči, da je dosti takih članov, toda tu in tam se jih pa že dobi. In pripeti se, da radi tega včasi kak član vzame prestopni list k drugemu društvu.
Ako hočemo nekoliko' prihraniti bolniškemu skladu, je moje priporočilo, da naj bi bil tu na Elyju samo eden bolniški načelnik za vseh sedem društev JSKJ, in prav tako po drugih malih naselbinah. Za večja mesta naj bi bila po potrebi dva bolniška načelnika, ali tudi trije, ki naj bi imeli določena okrožja. Za velika mesta bi zara,di velikih razdalj en bolniški načelnik v največ slučajih ne zadostoval. Glede plače bolniškim načelnikom ne bi bilo razlike za velika ali mala mesta. Moje priporočilo bi bilo, da bi Jednota plačevala bolniškemu načelniku na leto po pet centov od vsakega člana. Ako vzamemo za. primero mesto Ely, kjer je 1,200 članov JSKJ, bi ta letna plača bolniškega načelnika znesla 1,200 nikljev ali $60.00. To bi bila končno malen-lostna vsota, ker po moji sodbi bi se z dobrim nadzorovanjem na leto prihranilo dvakrat, trikrat ali še večkrat toliko. To bi po mojih mislih veljglo za vse naselbine.
Bolniške načelnike naj bi postavili glavni uradniki ali pa bi jih izvolila posamezna društva na svojih glavnih ali letnih sejah. Vsako društvo naj bi izvo-
lilo	p'o enega, nakar bi se njih imena in naslove poslalo v glavni urad in izmed istih bi glavni odborniki enega izbrali. Kdor bi bil izvoljen, bi se moral strogo držati pravil za vse enako. Najmanj dvakrat na mesec bi moral iti obiskat vsakega bolnika, ki bi bil bolan en mesec ali več. Ni pa s tem rečeno, da bi na ta način nadzoroval samo bolnike, ampak nadzoroval bi s tem tudi društvene tajnike, če postopajo pravilno z ozirom na prijavljene bolnike. Vsi bi morali postopati pravilno in enako, ker vsi plačujemo v eno blagajno in za vse se plačuje iz ene blagajne. Ako bi, na primer, bolniški načelnik zapazil, da ni bil bolnik dvakrat v tednu obiskovan, bi moral v vsakem takem slučaju opozoriti dotično društvo. Društvo bi moralo preiskati, zakaj bolnik ni bil pravilno obiskovan, in če bi se izkazalo, da se je to zgodilo izključno po tajnikovi krivdi, naj bi se ga kaznovalo s tem, da bi se mu za vsak tak prestopek odtrgalo od $5.00 do $10.00 od njegove plače. Tajnik, ki bi večkrat na tak način zanemaril svojo dolžnost, naj bi bil odslovljen iz tega urada. Le na ta način bi se doseglo, da bi se tajniki malo bolj pravilno držali v tem oziru.
Ako pa ostane, kot je sedaj, je vsako pisanje in kričanje, da naj se boljše nadzoruje bolnike, brez pomena. V slučajih, da bi tudi bolniški načelnik delal površno ali nepravilno, naj bi ga glavni odborniki odstavili in imenovali na njegovo mesto drugega izmed ostalih kandidatov, katerih imena so bila v to svrho poslana od društev na, glavni urad.
V	slučaju, da bi bil vpeljan sistem bolniških načelnikov, kot gori priporočano, naj bi jim tudi društva sama določila gotovo plačo, poleg tega, kar bi plačala Jednota. Saj mislim, da jih morajo tudi zdaj nekaj plačati. Ako bi plačalo vsako društvo bolni-
škemu načelniku po pet centov letno od člana, ne bi to veliko naneslo. Društvo s sto člani, bi plačalo le $5.00 letno, društvo s 300 člani pa $15.00, in tako naprej. Manjša društva, bi pa pro-porčno manj plačala. Na ta način bi vsi enako plačevali in bi se nikomur ne godila krivica. Za bolniškega načelnika v naselbini, kjer je več društev, bi bil lahko postavljen član od kateregakoli društva, velikega ali rnalega, ker imamo vsi enake pravice in dolžnosti. Za bolniško načelnico bi bila, lahko postavljena tudi članica, kajti članice prav tako lahko nadzorujejo člane in čla j nice, kot člani. Na ta način bi se nikomur ne godila krivica in nihče ne bi bil prikrajšan.
V	slučaju, da bi Jednota ne imela kje vzeti denarja za plačevanje bolniških načelnikov, naj bi se razpisal en cent mesečnega j asesmenta v ta sklad za vsakega enakopravnega člana. Res, da J so slabi časi, toda to bi stopilo v veljavo šele s 1. januarjem 1933, in do takrat se razmere morda že nekaj obrnejo. Mislim pa, da za en cent več mesečno ne bo nihče oporekal. Kdor more plačevati svoj običajni asesment, bo še tisti cent utrpel, ker končno bo v korist vsakemu poštenemu članu, če bodo tajniki natančni v vršitvi svojih dolžnosti in če bodo bolniki primerno nadzorovani. Na ta način bi se najbrže mnogo simuliranja odpravilo. To priporočilo sem malo bolj obširno opisal in; navedel razloge, tako, da bo vsakemu lahko umljivo; vsaj upam tako. Mislim, da na podlagi navedenega bo lahko razmotrivati o priporočilu in ukrepati, da-li bi izvedba istega bila v korist organizaciji ali ne.
Nadalje je moje priporočilo, da naj bi prihodnja pravila določevala, da mora biti vsak bolnik vsaj enkrat na teden obiskan od zdravnika. Kdor bi tega ne vpošteval, naj bi se ga kaznova-
lo	z odtrganjem bolniške podpore. Po sedanjih pravilih vsak lahko malo potegne bolezen, posebno če je član samo naše Jednote. Kakor so zdaj pravila, je član lahko bolan cel mesec, pa £re samo dvakrat k zdravniku, namreč takrat ko se javi bolnega in pa kadar da izpolniti bolniško listino; kljub temu je morda bil samo en teden nesposoben za delo. Pa mu nič ne moremo, ker ni v pravilih, da bi moral biti vsak teden preiskan od zdravnika. Zdravniki se pa zopet, ne brigajo dosti za bolnike, kateri niso pobiti pri kompa-nijskem delu, ter so radi njih lahko dolgo bolni. Seveda bi se tudi pri tem lahko napravila izjema; če bi namreč vrhovni zdravnik videl, da ni bilo neob-hodno potrebno, da bi bil bolnik obiskan vsak teden, naj bi se takih bolnikov ne kaznovalo. Odločitev naj bi se v takih slučajih prepustila vrhovnemu zdravniku.
Nadalje bi priporočal, da naj bi konvencija ukrenila, da se dovoli članom mladinskega oddelka ostati tam do 18. leta, in da naj bi ta izprememba stopila v veljavo že s 1. avgustom 1932, ne pa šele s 1. januarjem 1933, ker do takrat lahko že dosti mladine izgubimo. Prepričan sem, da več starišev ne bo dalo svojih otrok v odrasli oddelek, ko dopolnijo 16. leto, ker jim je nemogoče plačevati višje asesmente zanje. Tudi pri našem društvu bomo imeli take slučaje. Zato, če je mogoče, naj konvencija ukrene, da stopi omenjena izprememba v veljavo že 1. avgusta 1932.
Naj še omenim, da se je 1. maja vršilo zborovanje Federacije JSKJ za Minnesoto v Hib-bingu, Minn. Bil sem z dvema tovarišema od našega društva tudi jaz navzoč. Ker pa sem bil šele prvič na tovrstnem sestanku, seih prepustil mojima tovarišema, da, govorita. Pa mi je priletelo na ušesa, da so zastopniki društva št. 2 JSKJ na omenjenem zborovanju samo molčali, kar jaz odločno zanikam. Ako nisem govoril jaz, sta pa govorila moja tovariša Pirsh in Pecha-ver, kar bo lahko priznal vsak poštenjak, ki je bil navzoč. In
moje mnenje je, da je dovolj če eno reč eden pove in ni treba istega ponavljati še drugemu in tretjemu. V takem slučaju je glavno, da drugi in tretji podpirata dotični predlog in glasujeta zanj. Na ta način se čas zborovanja prihrani. Zato želim, da se v bodoče take neresnične reči ne trosijo po hišah. Opustimo obrekovanje in opravljanje, pa bomo dosti lažje skupaj vozili.
Predno zaključim, še priporočam, da bi društva na svojih sejah razmotrivala glede plač glavnih odbornikov in dala navodila svojim delegatom kako glasovati. Istotako naj bi društva razmotrivala tudi glede dnevnic delegatom in dala tozadevna navodila delegatom, da ne bodo delali, kakor bi se jim zljubilo. Ako hočemo v resnici nekaj storiti v korist Jednoti, daj mo znižati dnevnice na $5.00 in odpravimo plačevanje za spalne vozove. Kdor glasuje za visoke dnevnice in plačevanje spalnih vozov, ne glasuje v korist organizacije, ampak v korist samega sebe, da more potem toliko več zapraviti. Mi pa ne smemo gledati, da bi na konvencijah ime-
li	dobre čase, takorekoč za članske žulje. Kdor se hoče zabavati, naj za to plača iz svojega žepa,. Meni se zdita omenjeni točki važni, ker bi nekoliko znižali stroške organizacije. Priporočljivo je, da se članstvo udeležuje kar mogoče številno še teh sej, ki se bodo vršile pred konvencijo, in razpravlja o vseh problemih ter jih skuša rešiti v čim večjo korist celokupnega članstva J. S. K. Jednote. —- Z bratskim pozdravom,
Louis Perushek,, tajnik društva št. 2 JSKJ.  o-----------------
sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila PRVO NEDELJO v juniju, to je 5. junija, mesto drugo nedeljo kot običajno. Seja je za m^sec junij prestavljena zato, ker bo društvena dvorana 12. junija oddana za druge svrhe. Torej naj člani pomnijo: naša prihodnja seja, se vrši v nedeljo 5. junija.
Z bratskim pozdravom,
Anton Brula, tajnik društva št. 128 JSKJ.
DOPISI
Enumclaw, Wash.
Malokdaj se kaj sliši iz naše naselbine, ."ato naj bo meni dovoljeno malo poročati, kako se imamo tu na severozapadu. Delavske razmere so tudi v teh krajih slabe, kot povsod. Mnogo je brezposelnih, tisti pa, ki delajo, komaj toliko zaslužijo, da se preživijo, če ni prevelika družina za, preživljati. Tudi za nas farmer je so se razmere poslabšale. Kar imamo za prodati, nima skoro nobene cene, predmeti, katere moramo kupovati, se pa niso skoro nič pocenili. Vendar za silo že izhajajo farmer ji, ki niso zadolženi.
V	tej okolici je precej Slovencev, zato je tudi nekoliko družabnega življenja med nami. Na dan 23. aprila smo napravili surprise party za Franka Potočnika za njegov rojstni dan. Zbralo pa se jč toliko njegovih prijateljev, da je postal njegov dom premajhen in smo se prese-
lili	v Krain dvorano. Imeli smo se prav dobro pozno v noč. Mr. Potočniku želimo vsi še mnogo rojstnih dni v zdravju in zadovoljnosti.
Na večer 30. aprila smo pa imeli plesno veselico v Krain dvorani, ki je bila dobro obiskana in je nudila dosti zabave.
Dne 14. maja so pa številni prijatelji mene presenetili za moj rojstni dan. Bila sem vsa zavzeta, ko je prišlo toliko avtomobilov in se prvi hip nisem mogla domisliti, kaj naj to pomeni. šele'ko sta začela igrati Mr Peter Križman na harmoniko, Mr. Martin pa na trobento, sem se domislila zakaj se gre. Bilo je navzočih veliko število prijateljev iz Rento na, Auburna, Black D i a m o n d a, Kraina in Enumclawa. Prav lepa hvala vsem za poset in za lepa darila, posebej pa naj bo izrečena lepa hvala Mr. Križmanu in Mr. Kit-nerju za njun trud. Omenila bi imena vseh, ki so me tako prijetno presenetili, pa bi se dopis preveč raztegnil. Torej naj velja vsem skupaj prav lepa hvala. — Pozdrav vsem!
Mrs. Mary Petchnick,
članica društva št. 162 JSKJ.
New Duluth, Minn.
Članom in članicam društva
Gilbert, Minn.
SEJA FEDERACIJE DRUŠTEV JSKJ V MINNESOTI, VRŠEČA SE 1. MAJA 1932
V	HIBBINGU, MINN.
Predsednik Anton Poljane odpre sejo ob polu dveh popoldne ter s kratkim nagovorom opominja navzoče, da mirno in stvarno delujejo v vseh točkah programa, tako, da bo v korist nam in J. S. K. Jednoti.
Citanje imen uradnikov Federacije in zastopnikov društev.
Navzoči so sledeči uradniki:
Predsednik Anton Poljane, tajnik Joseph Champa; blagajnik Joseph Musich; zapisnikar •Jacob Muhvich; predsednica nadzornega odbora Mary Shaus; drugi nadzornik John Otrin. Odsotna sta:	podpredsednik
August Verbič in tretji nadzornik Steve Paulisich.
Društveni zastopniki so sledeči: Društvo št. 85, Matt An-zelc; društvo št. 30, John La-muth, Anton Mahne in Valentin Lesnak; društvo št. 150, Mary Pluth, Mary Kordish in Mary Žurga; društvo št. 1, Joseph A. Mantel, Steve Banovetz in Joseph Spreitzer; društvo št. 2, Louis Perushek, Joseph Pe-chavar in Anton Pirsh; društvo št. 114, John Tauzell in Frank Veranth Sr.; društvo št. 120, Mary Jerich, Rose Svetich in Mary Smrekar; društvo št. 129, Mary Zgonc in Frances Ko-schak; društvo št. 200, John Otrin in Frank Jerich; društvo št. 20, Andrew Barle, John Ocepek in Jpseph Novak; društvo št. 133, Mary Muhvich' Johana Koritnik in Frances Tanko; društvo št. 54, John Povshe, Joseph Kern in Anton Ada-mich; društvo št. 109, George Matekovich, Joseph Ozanich in John Brletich; društvo št. 112, Ignac Musec in Mary Musec; društvo št. 156, Anton Kapla, Charles Shega in Frank Hočevar; društvo št. 128, Frank Blatnik, Frank Vesel in Anton Brula; društvo št. 5, Jacob Paulich, John Dragovan in Anton Stefanich.
Povabilu tajnika Federacije, ki je bilo poslano glavnim odbornikom J. S. K. Jednote, so se odzvali sledeči: glavni tajnik Anton Zbašnik, glavna podpredsednica Rose Svetich, glavni porotni odbornik Joseph Mantel in glavni nadzornik John Movern.
Na predlog stavljen in podpiran, da se vsi, katerih imena so bila čitana, pripoznajo za pravomočne, razen glavnih odbornikov J. S. K. Jednote, je po daljši razpravi, osvojen predlog, da glavni odborniki J. S. K. Jednote imajo pravico dajati nasvete in priporočila, ter iste tudi zagovarjati, če vidijo, da bo potrebno. Sprejeto.
Sledi čitanje zapisnika zadnje seje, ki se je vršila dne 11. oktobra, 1931 v Evelethu, Minn.
Po daljšem razmotrivanju o zapisniku, oziroma 2. točke istega, je predlog stavljen in podpiran, da se črta iz te točke besede: “Je stavljen in podpiran predlog,” nakar je zapisnik s tem popravkom sprejet.
Na to je predlog stavljen in podpiran, naj si zbornica izvoli še enega zapisnikarja z namenom, da bo zapisnik potem bolj popolen.
Protipredlog stavljen in podpiran, da zadostuje eden zapisnikar, ker, da se dva ravnotako lahko zmotita kot eden, ter v slučaju, da se njuna zapisnika popolnoma ne vjemata, kateremu od dveh se naj veruje? Pri (Dalje na 7. strani)
“flo-Va "Doba”
GLAglEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
flaroiuina ta člane 7te letno; ta nečlane $1.50, ta inozemstvo $t.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.7i per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VIII.
NO. 22
Dajte nam solnca
Dajte solnca, dajte nam življenja, zahteva naš pesnik Župančič v eni svojih pesnitev. V solncu je življenje in zdravje vseh višje razvitih rastlin in živali, v solncu in soln-čnem razpoloženju je zdravje in življenje za ljudi. Narava sama uči in sili rastline, da se obračajo za solncem, in ta naravna sila se še mnogo bolj izrazito kaže na ljudeh, ki so najvišje razvita bitja narave. Kako hrepenimo po pomladi po mrkih zimskih mesecih, kako si zaželimo solnca po vrsti meglenih in deževnih dni! Kako smo hvaležni usodi za vsar ko uro toplega in oživljajočega solnca, kako nas poživi!
Številne zabavne prireditve med ameriškimi Slovenci, ki se vrše v teh resnih časih, se nam zde včasi čisto nepojmljive, vendar so le naraven odpor napram temnim silam, ki nas tlačijo v meglo malodušnosti. Vsi bolj kot kdaj prej potrebujemo vsakega žarka solnčnega razpoloženja, ki ga moremo vjeti. Plavač, ki plava pod vodo, mora vsaj včasi priti po sapo.
Situacija je tukaj, kakršna je, nismo je mi zakrivili in ne bomo je rešili mi, ki predstavljamo le majhen prašek, četudi pretarnamo vse dni, kot Izraelci v babilonski sužnosti. Važno pa je, da se iz vsega tega kaj naučimo za prihodnost in da se ohranimo duševno in telesno zdrave. Dokler smo živi in zdravi, imamo lahko še vedno upanje, da bomo še mogli kaj storiti za svojo srečo in.za blagor splošnosti.
Ves svetovni gospodarski sistem se nahaja v stanju velike preosnove. Vsi upamo, da bo to preosnova na boljše in vsi bi želeli pri tej preosnovi po svojih zmožnostih pomagati. Vsak velik preobrat pa pomete s slabiči, zato je v našem lastnem interesu in v interesu splošnosti, da ostanemo duševno močni.
Dolžnost tistih, ki so po depresiji le malo prizadeti, je, da materijalno pomagajo svojim manj srečnim bratom in sestram, dolžnost nas vseh pa je, da preganjamo meglo malodušnosti in da širimo solnčno razpoloženje, kjerkoli se nam ponudi prilika. Duševna potrtost je dostikrat nevarnejša, kot materijalna revščina. Nešteto primerov vidimo ali slišimo, da obupajo in si vzamejo življenje ljudje, katerim tega ne bi bilo treba vsled pomanjkanja, ker so živeli še v prilično dobrih razmerah. Gledali so samo črno stran situacije, poslušali so samo jeremijade pesimistov, in to jih je brez potrebe spravilo v obup in pogubo. Mi potrebujemo živih junakov; mrtvi junaki so brez pomena za napredek človeštva.
Mnogi sicer dobri in koristni člani človeške družbe so duševno šibki in mi storimo veliko dobroto splošnosti in njim samim, če jim po možnosti natrosimo na njihova pota korajže in solnčnega razpoloženja. S tem jih bomo ohranili pri telesnem in duševnem zdravju, da bodo z nami vred pomagali graditi boljšo človeško družbo in splošno srečo človeštva.
Nam povprečnim ljudem so odmerjeni le prilično ozki delokrogi, zato se udejstvujmo v tem smislu v skupinah, ki so nam najbližje. Člani J. S. K. Jednote vršimo to naše solnčno poslanstvo najuspešnejše in najlepše v društvih, h katerim spadamo, s tem, da izvajamo bratstvo v praksi in ga izražamo v besedi. Storimo vse, kar je mogoče, da obdržimo v društvih naše brate in sestre, ki so po depresiji resno prizadeti, in dajmo jim razumeti z vsako izjavo in besedo, da bomo stali zanje in z njimi do skrajnosti. To jim bo ohranilo vero v lepoto življenja, zaupanje v iskreno dobroto pravih bratskih src in ljubezen do naše J. S. K. Jednote. ------------------------------o------------
GLAVNEMU ODBORU IN DELEGACIJI
Cenjene glavne odbornike in odbornico in delegate ter dele-;latinje 14. redne konvencije JSKJ, Id se bo vršila meseca julija v Indianapolisu, Ind., prosi odbor konvenčnega pripravljalnega odbora JSKJ v Indianapolisu, da se kar najhitreje morejo prijavijo glede stanovanj. Sporočijo naj temu odboru kje in kako bi radi imeli svoja stanovanja za časa konvencije.
Posebno bi prosili tiste, ki imajo morda v tej naselbini svoje sorodnike, ožje rojake in prijatelje, in bi želeli pri njih stanovati, da nam to sporočijo. Radi bi znali koliko delegatov bi želelo' stanovati v privatnih domovih in katerim bi bilo ljubše stanovanje v hotelih, da se zamore prostor pravočasno rezervirati.
Naš odbor bo skušal po svoji možnosti ustreči vsem, zato je v fem oziru neobhodno potrebno sodelovanje od strani cenjene delegacije. Ako prejme odbor pravočasne želje ali navodila, mit bo lažje izvršiti njegovo nalogo in preskrbeti stanovanja po željah naših gostov.
Lokalni pripravljalni konvenčni odbor JSKJ društev v In-d ianapolisu, Ind., že zdaj kliče vsem glavnim odbornikom in delegatom: dobrodošli! Ob enem prosi, da se vsi izvoljeni delegati rudi preskrbe stanovanj nemudoma javijo na naslov:
‘ Frank Krefel, 011 N. Ketcham St., Indianapolis, Ind.”
VSAK PO SVOJE
(Nadalievanie iz 1. strani)
Par dni skupaj te morda skrbi to in ono, kako bi zapisal in odpisal, da ne bi zašel v prepir, zamero in zagato. Včasi je priporočljivo, da leži že napisano pismo par dni na mizi, da razburkane misli pridejo v pravi tir in končnoveljavno odločijo, če je prav, da gre pismo v beli svet, ali je boljše, da ostane v domačem wigwamu.
Ko vržeš v poštno skrinjico prijateljsko pismo, dragi osebi namenjeno, se ti zdi, kot da si odposlal duhtečo rožo in da te njena sladkost blaži in osrečuje. Ko se poštni nabiralnik zapre za pismi resnega, skrbi polnega razmišljevanja, so v hipu pozabljene vse moreče skrbi, in boginje sanj te brez težkoč zazibljejo v brezskrbno spanje kot deteta. Saj je vso nadaljno skrb prevzel junak vseh junakov, naš dični Uncle Sam.
V poštni skrinjici vlada pod mogočno roko strica Sama popolna enakost in bratstvo. Pisma najh;ujših političnih nasprotnikov, trgovcev, izzivačev, intri-gantov, zaljubljencev in resnih učenjakov se pod čudodelno znamko strica Sama pajdašijo kot golobice. Dobrodošlo in enakovredno je v tej idilični skrinjici celo pismo tako vsebine, ki bi ga bil jaz, ali pa ti, dragi rojak, najrajši napisal s terpentinom, zaključil s hudičevim oljem in zapečatil s škorpijoni.
Seveda, jaz ne pišem takih pisem, posebno ne zdaj na pomlad; preveč imam rad njo in preveč imam rad tisočere pametne ustanove, lepote in dobrote, katere pomlad ožarja s svojim sladkim razkošjem.	A.	J.	T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
bosta vršili meseca junija v Chicagu in od poteka teh dveh konvencij je odvisno, če bo Liga za neodvisno politično akcijo smatrala za umestno postaviti lastnega predsedniškega kandidata in aktivno nastopiti pri jesenskih volitvah.
LEGISLATURA države New Jersey je določila nagrado v znesku $25,000 za osebo, ki ujame prave krivce, kateri so ugrabili Lindberghovega otroka.
GENERAL PERSHING je nedavno na zakuski Ameriškega kluba v Parizu presenetil goste z izjavo, da je ameriško ljudstvo v glavnem samo krivo položaja, v kakršnem se zdaj nahaja. Vsled brezbrižnosti državljanov vladajo deželo in delajo postave zanjo malovredni politiki, in le vsled tega je bilo mogoče vsiljenje prohibicije, kateri je sledilo raketirstvo. Ako bi se bili državljani brigali za svoje pravice in skrbeli, da so pošteni in zmožni ljudje izvoljeni v postavodaje, bi bile take postave in take razmere nemogoče. Povprečni ameriški državljan, ki je v glavnem teh razmer in postav sam kriv, pa zdaj debelo gleda in kriči.
DRZNI LETALEC William T. Ponder, ki je v svetovni vojni spravil na tla 11 sovražnih aeroplanpv in ki je pri neki priliki napadel 13 sovražnih letal, da pomaga enemu svojih letalskih tovarišev, je bil pretekli teden aretiran v Texasu, ker je potom letala tihotapil opojne pijače iz Mehike. Izjavil je, da ni z nikomur v zvezi, da je letalo njegovo in da je vtihotapljeno pivo tudi njegovo. Postavljen je bil pod $1,500 bonda.
JAPONSKA se bo izognila vojne z Rusijo, razen če sovjetska Rusija sama začne z ofenzivo. Tako je izjavil japonski poslanik v Londonu, Tsuneo Matsudaira. Po izjavi poslanika Matsudaire Japonska tudi rešpektira ruske pravice v Mandžuriji, ter za enkrat ni ni-kake nevarnosti vojne med Japonsko in Rusijo.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje iz t. strani)
v današnji številki. Priporočljivo je, da člani ta provizorična pravila pazno prečita j o, si zabeležijo točke, katere po njihovem mnenju potrebujejo iz-premembe, in na društvenih sejah dajo tozadevna naročila delegatom.
#
Skupni piknik Federacij SSPZ in SNPJ in Zveze JSKJ društev v Pennsylvaniji se bo vršil v nedeljo 26. junija v Sy-ganu, Pa. Ves čisti dobiček te prireditve je namenjen v pomoč brezposelnim članom vseh gori omenjenih organizacij dotočnega okrožja.
#.
Mesečnik “I s t r i a n Word,’1 glasilo slovanske manjšine v Italiji, je začel izhajati v Union City, N. J. Pisan je v angleškem in hrvatskem peziku. Urednik je Vlaho S. Vlahovič, naročnina pa znaša $1.00 letno. Naroča se na naslovu: Istrian Word, P. O. Box 185-W, Unior City, N. J.
*
Dekliška skavtska četa bo organizirana 9. junija v prostorih Northeast YWCA na 883 E. L52d St. v Clevelandu. Deklice se v takih organizacijah učijo poštenosti in odkritosrčnosti, vrednosti prijateljstva, varčnosti, snažnosti, raznih hišnih opravil itd. Kapitan čete bo Miss Frances T. Gerbec, podna-čelnica pa Miss Mary Križman-čič, ki sta med clevelandskimi Slovenci dobro znani vsled svojega nesebičnega udejstvovanja pri številnih narodnih in kulturnih prireditvah.
*
Radio postaja v Johnstownu, Pa., bo v četrtek 2. junija o polu petih (4:30) popoldne pc stalnem času ali ob 5:30 po novem času oddajala slovenski program, in sicer slovensko godbo in petje, vzeto po gramofonskih ploščah. Te plošče 3i je postajai preskrbela od znane slovenski tvrdke Ivan Pajk v Conemaughu, ki trži z zlatnino, gramofoni in radio aparati. Rojaki v johnstownskem okrožju, ki se za ta program zanimajo, naj naravnajo kazala svojih radio aparatov na 1310 K.
Koncert, ki je bil prirejen o priliki 21-letnice Slovenskega doma v Pittsburghu, Pa., 30. maja, je izborno uspel, in kot je bilo videti, vsestransko zadovoljil občinstvo. Kaj več bo poročano o tem koncertu pozneje.
#-
Graduiral bo te dni z Du-quesne High School v Pittsburghu, Pa., John Balkovec Jr., sin dobro znanega Johna Bal-kovca, glavnega nadzornika J. S. K. Jednote.
 —o —
DENARNA SORODNOST
Dinar, ki je jugoslovanska denarna enota, je dobil imenskega tovariša v državi Irak v Mezopotamiji, ki se nahaja pod angleškim protektoratom. Zlati dinar države Irak odgovarja približno vrednosti angleškega zlatega funta, zato je dosti več vreden kot jugoslovanski dinar. Ker je nova denarna enota države Irak precej velika, se deli na 1000 filov. Indijske rupije, ki so bile dosedaj plačilno sredstvo v Iraku, bo polagoma novi dinar izpodrinil-
Danilo Gorinšek:
POMLADNA
Zdaj pa tisto še zapojmo o zeleni Vesni, ki je lepša, mnogo lepša, kakor so vse pesmi.
Ki prihaja kot kraljična zlata iz dal j a.ve, ki bolj žarka Je> bolj svetla kot zvezde bleščave.
Pa še tisto zaželimo, da nikoli Vesni ne bilo bi konec v srcu, niti ne tej pesmi!
NEKAJ O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
'Nadalipvanjp s 1. strani)
nih državah. V zadnjih letih so nekatere države Unije ukrenile nekaj, da se delavec zavaruje proti drugi največji nevarnosti : bedi vsled starosti. Sedaj imamo 17 držav, ki so uvedle kako obliko starostne pokojnine. Najboljši primeri so tozadevni zakoni držav New York, California, Massachusetts in Delaware. Izmed 80,000 starcev, ki sedaj dobivajo tako pokojnino, skoraj 90 odsto jih živi v teh državah. Vsi ti zakoni določajo starost 70 let kot minimalno za dobivanje pokojnine. Te niso za vse, marveč za one, ki morejo dokazati, da njih privatni dohodek je nezadosten za minimalno vzdrževanje in da njih sorodniki niso v stanu jih vzdrževati. Večina držav omejuje pokojnino na $30 na mesec, dasi državi Massachusetts in New-York, ki sedaj plačujeta tri petine vseh pokojnin, nimata ni-kake omejitve glede visokosti pokojnine. Zanimanje za zaščito visoke starosti se širi in treba je takih zakonov v mnogih drugih državah. Skoraj vse druge industrijske države sveta dajejo zaščito proti starostni onemoglosti potom kakega načina pokojnin ali socijalnega zavarovanja, ki ne izpostavlja človeka ponižanju miloščine.
Tretja negotovost, kateri je delavec izpostavljen, je bolezen, Skoraj vse evropske države dajejo delavcu zaščito v tem pogledu potom prisilnega zavarovanja delavcev proti bolezni. Zavarovanje zagotavlja delavcu denarno in zdravniško pomoč v slučaju bolezni.
Bolezni je mnogo več med revnimi sloji in ti zraven še trpijo radi odpadanja zaslužka. Posledice bolezni so strašne. Družina pada v bedo in bolnik še bolj trpi. V tem pogledu je treba v Ameriki še mnogo storiti, kjer zavarovanje proti bolezni bazira sedaj le na prostovoljnem zavarovanju, h kateremu le delavec prispeva.
Zadnja izmed četvorice soci-jalnei negotovosti je nezaposlenost, ki je socijalna bol, za rešitev katere je treba naj višje inteligence, razumevanja in poguma vse družbe. Mnogo evropskih držav je vporabilo socijal-no zavarovanje kot sredstvo proti temu strašilu današnje družbe. Tudi v Ameriki se sedaj mnogo razpravlja o tem. Ali to je vprajanje, katero potrebuje posebnega članka.	—F.L.I.S.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
^Nadaljpvan.lp s 1. strani)
rost 84 let. Pokojnik je bil vedno mož na mestu, odločen narodnjak, naprednjak in neomahlji-vega značaja. Pri občanih je užival splošen ugled in je naposled postal župan občine Bučke. Kakor drugod se je tudi v občini za časa. avstrijskega gospod-stva zapostavljal slovenski jezik. Okrog leta 1893. je županoval bučenski občini Lekše, ki je bil zaradi rabe slovenščine v uradu odstavljen, in tedanji okrajni glavar je sklical sejo občinskih odbornikov, na kateri naj bi se izvolil nov župan. Okrajni glavar je prišel osebno na sejo in nagovoril odbornike v nemškem jeziku. Nihče se ni upal temu upreti razen odbornika Marušiča, ki je ostro protestiral proti nemškemu nagovoru in po kratkem prerekanju dosegel, da je začel glavar govoriti slovenski. Na glavarjevo zahtevo, naj si odborniki izvolijo novega župana, so vsi molčali, vsak se je bal izvolitve, ker je vedel, da bo kmalu odstavljen, če ne bo uradoval v nemškem jeziku, ki ga ni nihče znal. Po dolgi debati se je oglasil k besedi Marušič: Pripravljen sem prevzeti županske posle, če mi bo dovoljeno, da bom lahko uradoval v našem matr-nem jeziku! Ker ni kazalo drugo, se je glavar naposled udal in imenoval Marušiča za župana. Marušič js vršil svojo službo v obče zadovoljstvo in si pridobil pri občanih tako zaupanje, da
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
%
Kat. Jednola
_ i 1901
Inkorporirana J-
III.
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395,	Ely,	Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely. Minn-
Vrhovni zdravnik:
DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF	PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik:	JOHN	MOVERN, 412—12th Ave., E„ Duluth, Mln '
2. nadzornik:	JOHN	KUMŠE, 1735 E. 33d St.,	Lorain, O. n
3. nadzornik:	JOHN	BALKOVEC, 5400 Butler	St.,	Pittsburgn. ‘	j,L
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH	PLAUTZ,	432—7th St., Calumet, Mich
1. porotnik: JOSEPH	MANTEL, Ely, Minn.	0
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1078 Liberty	Ave.,	Barberton,
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik:	A.	J. TERBOVEC
joittn
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne ti naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P®=' f i predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cia1 Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj SJ je pa tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z člani ali članicami.
IZ URADA GLAVNEGA POROTNEGA OD
boraj*
Po pregledu obtožile Geo. Chauko proti Johnu Živ®lzU' ^ sedniku društva št. 66 JSKJ, je prišel glavni poro*111 soglasno do zaključka, da se omenjena obtožba zavrže.
Za glavni porotni odbor J. S. K. Jednote:	...j,,
Joseph Plautz, Joseph Mantel in Anton
so ga pozneje še dvakrat izvolili za župana. Tako je županoval bučenski občini nad 10 let. Vsakomur je bil rad na uslugo s svojimi nasveti in dejanji in ubogim je bil vedno pripravljen pomagati.
Po svojem očetu je podedoval posestvo in gostilno, katero je opustil šele po prevratu. Bil je znan kot umen gospodar. Najbolj se je brigal za sadjarstvo in vinogradništvo. Ko je leta 1892 trtna uš uničila vinsko trto, je Marušič prvi začel gojiti novo trto. Uspeh ni izostal. Njegovi vinogradi so, dasi že stari, še vedno naj lepše obdelani in urejeni. Njegovo vino je najboljše kakovosti v Bučki. Svoje otroke je vzgojil vse v narodnem in naprednem duhu. Zapušča štiri sinove in eno hčerko.
Legar kot posledica poplave. Prebivalci zaradi velikih poplav evakuirane vasi Ploja v okolici Bosanskega Broda, so se vrnili ter našli svoje hiše razdejane in zelo poškodovane. Komaj so se za silo nastanili, pa se je pojavil med njimi legar. Ta nevarna bolezen je začela razsajati tudi po Bosanskem Brodu ter so sedaj oblastva odredila obligatno cepljenje vseh prebivalcev v starosti od 4 do 50 let.
Z medvedom je pil. Ko je dospel cirkus “Olimpia” v Paračin in so postavljali njegove šotore, je bil velik medved privezan na dvorišču kavarne “Plug.” Gostje kavarne so imeli veliko zabavo z 280 kg težkim medvedom, kmet Dragoljub Vranjanac, ki je bil precej vinjen, pa je hotel po vsej sili piti z medvedom. Iz kavarne je prinesel veliko steklenico žganja ter jo dal medvedu. Medved je res pil in je potem Dragoljubu še vrnil steklenico. Vinjeni kmet je smatral to za dokaz najboljšega prijateljstva ter je začel medveda objemati in čehljati po glavi, kar pa je bilo zverini naposled preveč. Medved je vrgel kmeta ob plot in ga precej močno ogrizel.
Ameriški arheologi v Beogradu. V Beograd je dospela delegacija arheologov iz Amerike, ki bo sodelovala pri arheoloških raziskovanjih v raznih pokrajinah Jugoslavije, v prvi vrsti pa pri proučevanju starodavnih naselbin v vardarski banovini in v dolinah Save, Dunava, Morava in Vardarja.
Tržaški “Popolo” se trudi, da
 ________________
bi privadil občinstvo» “Poggioreale” za “OP1.01^ naj izgine, ker je vzeta ^ f ^ skega krajevnega i01®1! ' jti* polo” hvali krasoto OP0.1 'pfi postale mesto z vr^°'l’ajo. ^ L Tržačani tako radi	[j.
Jt avlja pa, da ako se hoc , la bo ta, kraj, ki je lX „,!	'
vrati Trsta, bolj upo» < mora takoj spremen11 ^ ime “Villa Opicina” v_	^
reale,” kar naj izvede * A « Pitacco. Ako se to ne	•
io fašisti bojkotiral}
Državni statistics ^ ^ ^ pravkar objavil podat ^ ^ striranih insolvencah ),j|i> ^ (
aprilu. V tem mesecu ^ ^ .vsej državi 55 konkurz0 , j ■ 6 aprilu 44) in 109 P°' pjj, >. postopanj (lani 61),/0tifj L rej 164 insolvenc naS^-i()	^
lanskem aprilu.	%
vene je bilo v aprdu	^
visoko, vendar je bilo	j.
go v marcu, kajti v	Cl>
je državni statistični U ležil vsega 210 insolV®
, d "
V noči 28. aprila per opazili velik požar P . rf/. Gorelo je pri posest^® f/ ^ Kosovi in pri posestn1 ^ po* Batiču na Konju. ^z’ jj^ jo naslednji:	f<	A
Popoldne so se » I, mošnji okolici trije t , 1^ Zglasili so se v Poga’1 $ K, J6! gu, nakar so prišli SL ta in zahtevali prenod . ^ to so se obnašali PrcC<L]i ^ <i \ Ker so se jih vaščani ^ ^ po vrsti odklonih st ^, *1^ stopači zagrozili: že prejeli.” Koso^ jeni večinoma ze P ^ .S čitku, jih je	q\)^J	N
močno prasketanje- g0sf ^ zadetima so pogore;1 ^ ska poslopja, skedn.11’ j^J < lično orodje in tud* gjli- ^ ne, dočim sd obe h|sl	'°lfl
pomoč so prihiteli	^ (
gasilci iz Hotiča,	'H*
god. Ostali so vs° ^ ži. Pogorelca sta P' ^0 varovana in sta s 3	.[j	6 ^
do prizadeta..	j	p0^	\
Sploh se zadnje	A
v teh krajih vedno	^ ;
čev, kar ni nič 2° st» ^ V tu križata glavna	S\
jan čez Vače in Pa ,0	.■«]
vi. Večinoma. s° fe 0)c $ j kar je pred dnevi ^	%
rapad na izvršilni	0r
Litije.
A
;a
ni-
Ijat^ lOf v
izPre' . a?«-’
lisf
‘d
o
cina.
Jn
\l1 ia :in, *
itaJ0’
#11”!
eva”’
„jrf
«poJ
i#?
..rod1'
B ENGLISH SECTION OF H
V o1t‘cial 0rga0 ▼
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought. IMPORTANTDECISIONS
a8^Vs governing the destiny of our Union require alteration Nd °	^y" Changes must be made to meet the modern
th°s ,°/ ^vinS. and obsolete laws discarded to make way for for ■	existing	conditions.
(epr r 18 reason lodges elect delegates every four years to offr them at the convention, where views on many phases a?rp0 ernal insurance are aired, discussed, and upon mutual jj*me*t put into effect.
("'hat'11^ Per*°^s °f normal consumption and production
Pic^ Sorne writers term prosperity) no upheavals mar the
deiw6, °f life. Unfortunately, balance between supply and
ieina , *8 n°t always even. Scales are apt to tip. As long as
6p , exceeds supply the economic balance of equation favors
to8pe f°r wages are high and people have plenty of money
^ktn ' w^en suPPly exceeds demand, then pity the poor
an’ f°r he shall suffer “first, last and always.”
great] ^ n°W exPeriencin£ an unbalanced supply that exceeds
demand. It means that many of our members have
toHin,e..because of unemployment caused by an abundance of ,>dities.
\ conditions have changed greatly since the last conven-!^Sech^ ^	Earning power has been diminished. All
anges have had a direct bearing on our membership, inly	fourteenth	regular	convention	takes place next
^ ^ndianapolis, Ind., one will see a somewhat different 6 assumed by attending delegates from the one coun-H{a ,at the last gathering.
a8on y *mPortant decisions will have to be made. For this -4trUcf attending delegates should be well prepared and He (j ,ec^ beforehand. Each delegate should read thoroughly aws now in force. When changes are proposed he or 'abo^fVe H penefratin£ knowledge of what the discussion
4	PROBABLE ISSUES
of suggestions have been made by members N ^ .^e columns of New Era. These, undoubtedly, will 1% 011 Way	convention. Some of the outstanding-
^y-laws now proposed are as follows:
8jC]?r sick benefit clause, whereby the maximum amount enefits to be paid out will not exceed one dollar per day. i(j^driCe the age from 16 years to 18 years whereby a juve-IJ^^ker must transfer to the adult division. g6^ntl ioans to members owning homes. This is a splendid ^j ,l°n> provided members are able to meet the principal Lowest each paying period, so as to keep our Union solvent ^al<Gl ^*sa^i^ty benefit clause.
Provisions to extend assistance to those members un-^in mee^ ^oc*£e assessments because of unemployment.
Ski S^e ori^inal status of the sport fund. The English->enef^ members are greatly interested in the sport fund, for S jjj. them directly, keeps the fire of enthusiasm burning plates activities among the younger set.
Vo- es^0nably, much discussion will take place when the Co issues and others of equal importance are submitted Slderation at the convention. Much oratory and debate Ult. It is sincerely hoped that delegates attending the Mention shall fully realize the importance attached to
lssue.
pci
w i ^
u?] *
e<
v
sli
yOi
ci'%V
$
ft
ety
A
A
t
V
!.V
stV
of-
11 all
G. W. Changes Date of June Meeting
Cleveland, 0. — Members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, take special notice of this article. The date of the regular monthly meeting of June has been changed from Monday, June 6, to Friday, June 3. This change affects this meeting only, which will be held in the lower hall of the Slovene National Home and will begin promptly at 8 p. m. Members wishing to pay dues at the meeting will have the opportunity to do so from 7 to 8 o’clock before the meeting starts. Dues will not be collected during or after the meeting. Dancing and refreshments will follow the meeting.
The George Washington Lodge will act as hosts to the neighboring lodges, Betsy Ross, Collinwood Boosters, Happy-Go-Lucky from Barberton, ()., St. Aloysius of Lorain, 0. Members of George Washington are requested to bring their friends i;o this affair which, by the way, has been given the title of “SSCU Pep Nite.”
Let’s give the visitors a hearty welcome and do our best to be there before 7:45 p. m. I tnow you can do it and you should make a special effort to be there on time.
Don’t forget, pay your dues aefore the meeting begins. I am counting on every George Washington member at this meeting, accompanied by at. ieast one friend.
Charles F. Kikel, Secy.  o—t——
GOOD NEWS
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 67th St.t Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zorti, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. I). 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 819 \y. Birch. Chisholm, Minn.
• * •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Identification Tags for Members and Guests
IT’S YOUR LODGE
Hot Dog, It’s Here!
0vv of a Time” Promised °n June 3
^nd, O.—Brothers, sis-fiends of the George gton Lodge, No. 180, >Ht’> the “All SSCU Pep f ’’C;y.'Ve expect will blow out \t	Kikel’s tire, and
| blowout it is going to S J1**’ °b, man ! It is my tip jr JM jn°u attend this blowout ^ VI*6 ^our friends. The 'i'll, t W*U get its start at 8 he ^ in the lower hall %ie °Vene National Home. !ther° °n> you “pep seekers,” I*6	® P- m- and witness
S ^ We’ll have visitors •ivti SSCU lodges, that is ,jy ^ blowout will be a real, ve y ne- Dancing and what ^ U °n ice will add to the ;0|tl u clinching there, buddy, jVrs f°Ur chin and let’s see X, jfC that smile on June 8. iP' bey°U h&ve a headache,
• y°ur mechanics and da J°b We do! The job will K0°d as the blowout re-
li^ar/0^ coming? You bet, S'! ' ^ill you have a good j, ^	excuse me, the
S	you’ll	have	will
,	,^e f°rgotten by you, and
lf5 over you will v.ant
\)\Sv do
S H	one	favor,	peo-
% it is all over, don’t UP> but join with me
in slumberland with the good little fairies and let’s dream over and over again the events of the George Washington Lodge “All SSCU Pep Night.” Come, you members, show your lodge spirit, for now is your chance to show that you’re a member of the George Washington Lodge. Don’t forget the next meeting on June 3, and the “Pep Night” that follows later in the evening. Attend the meeting. Be there early. Invite all your friends. Fun is in store for all. The more, the merrier Show your lodge you are a real supporter. So long,! See you all Friday night, June 3, at 8 p. m., at the Slovene National Home, 6417 St. Clair Ave., in the lower hall. Boy, oh, boy, what a night we’ll have!
Anna Jaklich. --------o--------
Contributing Articles
Last Monday, May 30, Memorial Day, no deliveries of mail were made, it being a national holiday.
Unfortunately, Monday of each week is the dead line for contributing articles to appear in New Era, which conflicted with the holiday. A number of articles were received that wil' appear in next week’s issue. ----------------o-------
Engage yourself iri the work of the lodge, and thus help increase the interest.
Cleveland, 0.—Hello, George Washingtons! Did you hear the good news? Well it’s no secret, as here I go. Are you ready?
George W a s h i n g t on members, Friday, June 3, they will have their regular meeting and in conjunction with the meeting, the George Washingtons are sponsoring a “get-to-geth-er” for all SSCU lodges and their friends. This “get-together” is called the “Pep Nite.”
Brother Heinie Martin Antončič will be Toastmester for the “Pep Nite Activity.” No, he won't tell the story about the “Traveling Salesman,” it will be better than that. How about it?
“Red” Brancel and his Rythm Rioters will burn up your feet with their dance music. Boy! Will “Red” and his Rioters cause a riot? Hot Mama! It’s going to be great. The officers and committee in charge of this “Pep Nite” gunarantee you the time of your life. You’ll have such a good time that you’ll forget your cares and even forget the depression.
Tags will be distributed to all those attending, the purpose of which is for identification and introduction. In case you don’t know any of the G. W. members or the visitors, just look at the tag which they will be wearing, and you’ll find the name. Boys, don’t be bashful, go right ahead and get acquainted with the girls.
Come on, you Washingtons! Join your lodge and help make this “Pep Nite” a great success. Toodle-dee! See you Friday night, June 3. Gangway! We’re members of the George Washington Lodge and we’re coming strong. One for all, and all for one! I’ll be seeing you.
Rose Celesnik, Rec. Secy., Geo. Wash. No. 180 SSCU.
“The Istrian Word,” a new monthly publication in English and Croat languages made its second appearance in May. The Istrian Word is the organ of the Slavonic minority under Italy, and is published bj Friends of Slavonic minorities, with headquarters at Union City, N. J. (P. o. Box 185-W). Purpose of the publication is to bring before the Aifierican public the despotic rule assumed by Fascists’ government over Slovenes and Croats living in territories acquired by Italy after the world war.
Miss Frances Gerbec has
been appointed captain of Collinwood branch Girl Scout Troops, organized recently. The troop will meet June 9, at Northeast YWCA, 833 E. 152d St., which is located in a Slovene settlement. Principally, the troop has been started te accomodate Slovene girls.
Miss Anne Erste, known for her column in Cleveland Journal as “Journal Jessie,” is convalescing at Emergency Hospital, where an operation on her appendix was performed. The attack came upon Miss Erste suddenly, while at work, and a hurried trip to the hospital was ordered by her physician.
Zele anti Sons, funeral directors of Cleveland, are backing George Washington Lodge (No, 180, SSCU) baseball team, enr tercd in the I n t e r-L o d g e League. A complete outfit for the team has already been ordered.
Betsy Ross Lodge, No. 186. SSCU, lost its initial game to the Orels, 13 to 11, in what proved to be a slugfest. According to the new ruling, indoor pitching has been lenght-ened by two and a half feet, which proved to be a decided advantage to the batters. Betsy Ross has a strong team entered in the Inter-Lodge Baseball League.
 o-------------
G. W. TO HOLD SOCIAL JUNE 11
It appears as if the efforts of George Washington Lodge to have all members active and participate in planning future programs are beginning to bear fruit.
Already a social has been mapped out to take place Saturday, June 11, at Mervar’s Hall. Lenarsic and his musicians will furnish the music. Further details of the social will be explained thoroughly at the Pep Night meeting.
Purpose of the social is to help build a sport fund for G. W. Lodge.
 o-------------
HOTELS IN U. S.
There are about 26,000 hotels in the United States and they have about 1,125,000 rooms.
Visitors to the George Washington Lodge “SSCU Pep Night” meeting will encounter no difficulty in identifying members and their friends of lodges represented. For a systematic way of “marking” members of each lodge and their guests has been devised. The following identification tags will be given members and guests as they enter the meeting hall:
Betsy Ross—yellow oblong tags.
Collinwood Boosters — green oblong tags.
St. Aloysius of Lorain, and Happy-Go-Lucky of Barberton —white oblong tags.
Guests of all lodges—oblong red tags.
George Washington — white round tags.
Remember the colors and the kinds of tags, for each group has a distinct tag of identifica' tion. It will be a simple matter for all members and guests to identify the various groups.
With the foregoing arrangement to distinguish groups one will readily agree that members of George Washington lodge are thorough in the undertaking of “SSCU Pep Night.” As Brother Karlinger, serving on the special committee remarked: “All I’ll have to do is look for the name on the tag, and merely say ‘how do you do Mr. so and so’.”
The writer of this' article lincerely hopes that the readers will attend the George Washington ;i“S&CtJ ‘Pep Night” meeting if at all possible.
Incidentally, checking will be free. This item may not mean so much to the gentlemen as it may mean to the ladies.
Inactivity has been injurious to more than one lodge.
QUESTIONNAIRE BOX
Below are a set of questions submitted by Bro. Heinie Martin Antončič that appeared in last week’s issue of New Era, and are reprinted for the benefit of those who failed to clip (hem out.
Members who will attend “SSCU Pep Night” meeting may deposit the answers in the “Questionnaire” box as they enter. John “Gingy” Koste-lic will be in charge.
A consensus of opinion on methods to be employed in holding successful lodge meetings is the aim of the G. W. Lodge in collecting data on the questionnaire. Those who do no wish to sign their names need only to designate the lodge they be long to.
Members replying by mail to the New Era will have to sign their names and lodge number if they wish to have it appear in print, as required by our By-Laws and Con stitution.
Q: Do you enjoy your meetings?
A: ................................
Q: Why?
A: ..................................
Q: Why not?
..................................
Q: Do you ever express yourself at the meeting? If not, why not?
A: ..................................
Q: If you do not attend regularly, why don’t you?
A: ..................................
Q: Would you sooner have dancing only without a meeting? Or both as is the custom with some lodges?
A: ...................................
Q: Do you have someone else pay your dues for you?
A: ..................................
Q: Do you favor sports?
A: ...................................
Q: Do you enjoy discussions by the members? If not, why not?
A: ..................................
Q: Should your lodge book educational talks after its meetngs?
A: ..................................
Q: How long should a meeting last ?
A: ...................................
Q: Do you like card games after meetings?
A: ...................................
Q: What other games would you like to play?
A: ...................................
Cleveland, O.—The I u ture of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, in growth and service is in the control of the members. Our South Slavonic Catholic Union stands pre-emi-nent as a fraternal organization in its usefulness and security. No power other than the neglect of the members can stop the progress. It is well to remember that the George Washington Lodge is the largest English-conducted lodge in Cleveland.
£ ’It f. 1 •' t » 9- 'S	■	>
The George Washington Lodge is your lodge and my lodge. It is, therefore, our duty to show that we really and truly are members by doing our bit so that the George Washington Lodge and our SSCU may progress in every way within our reach.
Progress of the lodge can be assured by the service you as a member can give by attending meetings, offering suggestions and above all by securing new members both adult and juvenile, In doing this try to remember that you owe it to your lodge and to the SSCU. Progress of your lodge means progress for our SSCU.
Follow the example of youi fathers and mothers. They struggled and worked hard to put their lodge and our SSCU on the road to progress. They realize that it is their lodge and their Union and that the service rendered by them would bring success for their lodge and their Union. Remember, they struggled and worked against odds, they did not continue someone else’s work in building up our SSCU, they had to start from the bottom and work up; they had very little material to begin with. See for yourself the progress they have made. Follow the example of your fathers and mothers because they are the pioneers. The services they rendered were for their lodge. Why can’t you do something for your lodge?
Let us strengthen our faith, give courage to our heart’s desire, enlarge our hopes and add real enthusiasm to our work for the lodge. Let’s work together and make our lines of service a real driving force for betterment of the George Washington Lodge. The work of the lodge and Union must go on. Our work has only begun.
There is a great need for team work in the lodge. I am not referring to ritualism, but to the program for future entertainment, new members and co-operation with the management to carrying out all the plans of the lodge and our SSCU. This makes it worthwhile for the old members and prospective members. Success comes with carrying out the plans of the lodge and Union and enthusiasm follow success. Enthusiasm is a gift and we can have it; it’s within our reach.
Brothers and sisters, remember the George Washington Lodge is your lodge and my lodge, therefore help keep it on the path of progress. Show your spirit on June 3, the day chosen to show your willingness. Let’s make it a 100 per cent attendance.
“Lefty” Jaklich.
Zele & Sons, Undertakers, Back G. W.’s
What is useful will last explains the reason our South Slavonic Catholic Union has been in existence for thirty-two years and is steadily growing.
Cleveland, O.—Joseph Zele and Sons, funeral directors with modernly equipped parlors at 6502 St. Clair Ave., and 452 E. 152d St., have shown their interest in the community progress by financing the George Washington baseball team which is entered in the Interlodge League of class “A.”
Mr. Joseph Zele is well-known in the Slovene commun-' ity and is always there when assistance for the good of the community is needed. To date Mr. Joseph Zele has done a great deal for the Slovenes by helping the unfortunates during this period of depression. Mr. Joseph Zele is also a member of our SSCU.
August Zele is an organizing member of the George Washington Lodge and was the lodge’s first treasurer, Brother August Zele, like his father, is an ardent supporter of the SSCU and the George Washington Lodge. Whenever help was needed, the George Washingtons could always depend on Brother August Zele’s assistance.
Louis Zele, brother of August, is not as yet a member of the George Washingtons and we can count on him to become a George Washington member in the very near future. When his dad was approached about the financing of the team. Louis was so much enthused that he immediately agreed to the financing of the George Washington«. The enthusiasm that Louis showed can only be expected of a sportman and of one who desires to see the Slovene community progress. True to the Zele tradition, Brother August and his Brother Louis are true stock of their dad Mr. Joseph Zele.
Members, Mr. Zele and his sons, August and Louis, have shown their spirit of sportsmanship and co-operation by backing the George Washingtons, and we in turn can show them our appreciation by coming out to the George Washington games and rooting for their team and for your team, the George Washingtons. Show your appreciation.
John “Gingy” Kostelic, Vice-president, No. 180 SSCU. -----------------o— ------
Hooditch Beauty Parlor
By F. S. Tauchar
Aunt (on the chair, very talkative and restless): “—and that isn’t all!”
Mrs. Hooditch (soothingly): “But, Aunt—be quiet—”
Aunt: “—as I was saying, I bet that even his (husband’s) name is not really Hooditch, but more likely Itchhood, derived from ancient itchings. Compare these: Knighthood . . . Itchhood . . . But Hooditch? Bah! He must be a crook—hiding behind such a name. I wouldn’t be a bit surprised to find out that he is involved in the Lindbergh baby kidnaping. Is he getting itching from hood, or hooding from itch? Goodness gracious to be, if I can figure him out!”
Mrs. Hooditch: “But, Aunt—”
Aunt: “Just corner him once, and ask him what’s the big idea—changing a suffix into a preffix. You’re his wife, and he MUST answer! Don’t let hint get away with it! Hood-itch—the very idea! I would divorce him for the namesake alone. Besides, he doesn’t amount to anything. What have you got from him? Humiliation! I can’t see how in the world you can face our people with a name like that. And—” Mrs. Hooditch:	“I	know,	aunt,
but—”
Aunt: “—ycu call him up this minute and tell him to come here. I will talk to him first. You will see how he is going to stammer and quibble. He is guilty, and I know it!”
Et cetera . . .
(This goes on while Mrs. Hoodjtch’s aunt is getting her treatment. She is from another town, visiting. Poor Air. Hosditch! We sympathize with him now—?o much more since we know he is to meet his wife's aunt so soon . . .)
G. W.’s Invite You to Their “SSCU Pep Night” Meeting June 3d at Slov. Nat. Home
Sports History of George Washington Lodge Shows Continuous Participation in Community
BASEBALL, BOWLING, BASKETBALL FEATURED
The George Washington “Pep Night” to be held June 3 at the Slovene National Home should turn out to be one of the biggest events in the five years’ existence of the lodge. This is a novel plan to make meetings attractive and put the right spirit into all the members.
Plans for the event have been worked out on as elaborate a scale as for any of the lodge’s past doings. The name, “Pep Night,” was well chosen, as there is certain to be much pep displayed at the meeting. This especially because the club will be celebrating the attainment of a unique record in the sports circles of the neighborhood.
When the George Washingtons entered an indoor baseball team in the Interlodge League last week they surpassed all other organizations in teams entered in this circuit since its beginning.
Eleven George Washington teams have played in the Interlodge bowling, baseball, basketball and girls’ Interfrat basketball leagues in the past three seasons.
BOYS’ ACTIVITIES
The first entry of the G. W.’s into the sports field was a bowling team in 1929-30, the first year of the Interlodge Bowling League. Not being very successful with the keglers, they ventured into the Interlodge Baseball League the following summer. Having only a fair team, their efforts were not very fruitful, but this did not discourage them, as the 1930-31 bowling season found them on top, winning the championship and establishing three all-time Interlodge records—team high single of 1071, team high three of 3119 and the individual high three of 800, which was within 19 pins of the all-time city record. The latter two marks still remain as all-time records. Incidentally, this team also took over all SSCU opposition in Ohio to emerge as Ohio SSCU champs. They claimed the Eastern title when they overthrew the Pittsburgh team in a closelj fought battle at Cleveland. Following this they met the SS Peter and Paul Lodge, No. 66, of Joliet, 111., the Western champs. Here, however, the G. W.’s met with too stiff com petition and came in second best.
The same winter the first G. W. men’s basketball team was organized and played independent ball. The team also traveled to Pittsburgh, in high hopes to win the Eastern SSCU championship from the Pittsburghers, only to lose by a one-sided score of 77 to 34.
The second consecutive baseball team of the lodge was en-tered in 1931, under the sponsorship of the Lyon Dairy. Although they did not cop the Interlodge crown, they were strong enough to merit the Ohio SSCU indoor championship.
Last season’s bowling found two teams carrying the G. W. monogram. One quintet was listed in the “A” league of the Interlodge and the other in the newly formed “B” division, a league composed of less experienced bowlers. The “A” team minus two of their stars, “Lindy” Kotnik and “Smiles” Arko, who took extended trips to California, came in second, staging a neck-and-neck battle throughout the season, although “Lindy” made a hurried trip from the sunny state to help his teammates retain the toga. The “B” team, although plugging along, finished in the cellar position.
When the Interlodge Basketball League was organized last winter, the Tree Choppers fell in line with a team which finished near the top, despite the fact that they los ttheir star, Joe Zalokar, in mid-season, due to an injured ankle.
When summer rolled around this year, the lodge was again busy planning to enter a baseball team in the league, and although many other organizations did not enter the league because of the depression they have formed a team with the help of Joseph Zele & Sons, funeral directors, whose son Augie is a charter member of the Washingtons. The team includes many excellent ball players and should finish near the top, if not on top.
G. W. GIRLS TRUE SPORTS
To the surprise of the G. W. membership, the girls’ basketball team showed more sportsmanship than any other team in the Interfrat League. In their three seasons of playing, the G. W. girls’ basketball team won only one game, and this was their third season of playing. The first two seasons the girls finished without a win, and at the close of the second season they were awarded a cup for “sportsmanship,” and can easily say that if any team deserved such a cup the G. W. girls certainly did. And since these girls showed such sportsmanship, they also deserve the respect of the George Washington Lodge.
The G. W. girls are looking forward to the opening of the fourth season of the Interfrat League and from the looks of things they’re coming in to mix things up pretty much. How can these girls be kept out? Anytime that such gameness and sportsmanship is being thrown away, the George Washington Lodge certainly should look into the matter with both eyes open.
The members who have not as yet made the acquaintance of the G. W. girls’ basketball team may do so at the “Pep Night,” which is being sponsored by the lodge on the 3d of June in the lower hall of the Slovene National Home. Members, here’s your chance to get acquainted with the young ladies who make up the George Washington Lodge girls’ basketball team of the Interfrat League.
To make your acquaintance easier, here’s a list of the young ladies who played on the G. W. team: Misses Matilda Shenk, Marie Krebel, Anna Jaklich, Jean Gorencic, Angela Hlabse, Julia Bouha, Hamilton sisters and Leona Lukek. Go ahead and get acquainted. Ask the young ladies where they developed the spirit of gameness and true sportsmanship. Their answers may be a great help to you for future activities. Congratulations, girls. You are real sports and game losers. May the 1932-33 season be your winning one. We’re with you!
Frank “Samson” Drobnič, George Washington, No. 180, SSCU.
Dispel Shyness at Your Lodge Meetings
Cleveland, O. — No doubt many of the members are still wondering just why our “All SSCU Pep Nite” is going to be held. It is the purpose of the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, to show to the people of this vicinity, that our lodge can do what it. sets out to do, and that there is more backbone behind the members than has been shown up until the present time. It takes time before some members will get up to voice their opinions or give suggestions, due. to bashfulness or the fear of making a blunder. This is true in our lodge and probably in many others.
At our last meeting the ball was started rolling. The importance of having every member get up and pledge to bring a friend to the pep nite was impressed by several members. Since it was compulsory for everyone to get up and speak, it is hoped that, hereafter, more members will have the courage to get up and address their brother and sister members without feeling self-conscious.
Because the attendance of members at the monthly meetings has been low and interest below the average this pep nite to be held on June 3, was planned. We all hope that following an assured success of this large gathering, new an'd old members will find themselves attending our meetings regularly. We expect to interest the juvenile members in coming to the meetings also, and permit them to have business discussion pertaining to themselves.
Immediately after the business meeting, the fun and frolic will start. There will be something for everyone to do, including children. Dancing, card playing, etc., are some of the amusements in store for all. All who attend can feel assured that it will not be an evening of dull hours, but filled with delightful events from beginning to end.
Make it your business to be at the Slovene National Home lower hall, 6417 St. Clair Ave., on June 3, at 7:30 p. m., at our big “All SSCU Pep Nite.”
Fannie M. Kolar.
 o--------------
Blame the Depression
A lady went into a delicatessen store the other day for some limbur-ger cheese. She complained that it didn’t smell as strong as some she had been getting.
“Well,” said the proprietor, “it’s hard to distinguish smells nowadays with business rotten.”
Oh!
The girl from the North asked the Southerner what sort of tree there was before them.
“That’s a fig tree,” he replied. “Oh!” she said, “I thought that the leaves were larger than that!”
COLLIN WOOD BOOSTERS
As president of Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, I call attention to all members of the George Washington “SSCU Pep Night” meeting to be held June 3, in the Slovene National Home.
I sincerely hope to see a 100 per cent, attendance at the George Washington Lodge efforts to effect a real get-together. The idea of bringing together all members of Cleveland and vicinity, including Slovene and English speaking, and juveniles is one that should receive the commendation of all SSCU enthusiasts.
Let the Collinwood Boosters be on hand 100 per cent.
John Laurich, Pres., Coll. Boosters, No. 188, SSCU
Youth Must Lead
Youth of Today Is the Advlt of Tomorrow
Cleveland, O.—It is a well recognized fact that youth must and will lead our SSCU. Youth that has led so far is now our adult, and that adult cannot live forever. To to youth of today, the youth of yesterday will be only a memory, a memory that never will be forgotten. The spirit of yesterday’s youth will be the guiding star to the youth of today. Youth of today with proper education and direction will add new ideals, new spirit and will work toward new goals. Through the eyes of youth, our SSCU can catch the greater vision and carry it or? until the end of time.
With the injection of youthful blood in the veins of our SSCU, there will come a new strength. By tempering youth’s ardor and enthusiasm with the matured experience and wisdom that has been gained, our SSCU will move forward with a spirit that will lift our SSCU to heights of accomplishments that today are visualized in dreams only.
Youth never denies the existence of fundamental wel) known standards. Youth demands analysis, interpretation and proof. Youth must f.how their fitness and efficiency to’ serve in the future, Souths of today are adults of tomorrow, constantly looking for opportunities to develop their talents which can be found in the lodge.
We, as members of the George Washington Lodge, are the youth of today. The day will come when one of us must lead. We have shown that we can conduct meetings and discuss subjects worth while, but we have failed to prove our spirit of service and co-operation. That is what is needed in the lodge. Majority of us, including myself, have failed to show our spirit- therefore, let us come back to life and join the other few. We should show a spirit of cooperation and service that excels. If a few can do it, what’s going to stop us"
With open heart and soul we must begin to co-operate and serve stronger than ever and prove this by attending the regular monthly meetings. Help increase our membership and thus show our spirit. Let the June 3 meeting be your new leaf and work with but one thought in mind, and that is “Youth Must Lead Our SSCU.”
“Lefty” Jaklich.
Give Your Answers
Revised Version
Little Oswald, four years old, was a precocious child of	m°tor	age.
He had just returned Irom Sunday School.	,
“Hello, my little man, Grandmother greeted him. “Can y°u Gam-muvver the	memory	verse	you	learned today?”	..	. .	, „
“Yes,” answered Oswald, brightly; “the Lord’s my chauffeur, I shall not walk.”
Divorce in Russia costs only $i. And if you	were	marri®“	t0 onf of
those Soviet	ladies	of	whom you	have
seen numerous pictures you d probably buy a divorce, even u it cost $1.25.
A lady doctor says that a child should be made to face reality. But it would be very annoy111*? lor mother if she had to remove her make-up every time she kissed tne	one
good-night.
Cleveland, O.—What do you want the George Washington Lodge to do so the future meetings may be more interesting and a greater drawing card?
The officers and committee of the George Washington Lodge desire to know the wants of its members. The members should know what they want of the lodge, so that meetings may be more interesting. A greater drawing card and the suggestions of all members is desired for this purpose. Don’t be backward. Let’s have your suggestions they may help!
In last week’s issue, Brother Heinie Martin Antončič offered a splendid “Questionaire” and it is my suggestion that the members of the George Washington Lodge clip out the “Questionaire,” answer the questions as set forth in it and on the 3d of June turn the clipping over to Brother John Kostelic who is in charge of the “Question Box.”
Let’s see your nerve by answering the “Questionaire” and handing it over to the lodge. Show the lodge that you have a Spirit of Service and co-op-eration.
Brothers and sisters, on the eve of May 2, the George Washington Lodge was to have its regular monthly meeting; well there was no meeting. Only six members were present, namely,. Sisters Angela Levstek and Rose Celesnik, and Brothers Louis M. Kolar, Heinie Martin Antončič, Charles Kikel and myself. This group waited around and in the course of waiting, Brother Antončič put his leisure time tc good use and suggested that the G. W. Lodge sponsor a “Pep Nite” on the eve of our i next regular meeting in June. The suggestion impressed us so that we immediately started laying a foundation for the “Pep Nite.” One of our group suggested that a “Special Meeting” be called for May 12, at the St. Clair Bathhouse. This was also carried through and to my surprise approximately 35 members attended. At this meeting we discussed the “Pep Nite,” and all members present were in favor, and a committee was immediately appointed to carry out the “Pep Nite.”
The committee in charge, met at Brother Vic Karlinger’s home on two evenings. At the first committee meeting Brother Karlinger was appointed chairman, so here it is, the “G. W. All S. S. C. U. Pep Nite.”
All SSCU lodges and their friends from far and near are invited to attend. “Red” Bran-cel and his Rythm Rioters will offer the best they have in dance music.
George Washington members it is the hope and wish of the officers and committee of the lodge that your attendance be 100 per cent, on Friday night, June 3, and that you be present at 7:30 o’clock if possible. Show your nerve and answer Brother Heinie Martin Antoncic’s “Questionaire.” We all know you have the nerve, but the trouble is you’re afraid to show it, now is the time to show that you have no fear.
Once again, in behalf of the George Washington Lodge No. 180, SSCU, I wish to extend to the SSCU supreme board, all SSCU lodges and their friends the best cordial invitation to attend the “George Washington’s All SSCU Pep Nite,” to be held in conjunction with the regular lodge meeting Friday night, June 3, at 7:30 o’clock in the lower hall of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Don’t forget the date. It’s Friday night, June 3. Until then, so long. Come
G. W. “SSCU Pep Night” Should Be Attended by M Members of Cleveland and Vicinity
SPECIAL PREPARATIONS MADE TO ACCOMMODATE MEMBERS AND GUESTS
All SSCU members and their friends are cordially invited attend the George Washington Lodge “SSCU Pep Night” ingto be held next Friday, June 3, in the lower hall of Sloven National Home, 6417 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Special invitations have been tendered to neighboring l°d2® that include Betsy Ross and Collinwood Boosters of Clevelan^j Happy-Go-Lucky of Barberton, St. Aloysius of Lorain, aI^ others. Should you, gentle reader, happen to be in Clevelan on June 3, by all means stop in the Slovene National Horne, the invitation is extended to all SSCU members. Do n *jet backward in presenting yourself, just walk in and merely ® some G. W. member know who you are and what city or to' you came from.
Final touches on the program have been made by the co > mittee in charge. All is in readiness. First the general or of business shall be disposed of, in which President Joseph lich will preside. Then the chair will be turned over to j'1 ' Heinie Martin Antončič, originator of the “SSCU Pep Nig1^ who will take charge and call on officers of visiting lodges short addresses.	A
But do not be misled into thinking that the meeting may a cut and dry affair, for the program shall be varied an delightful evening is assured.	^
Entertainment in the form of dancing and serving of re^L, ments will follow. Music will be furnished by Red’s RWt Rioters under direction of Red Brancel. As a crowd of eld is anticipated, special accommodations will be provided them.	.	g
G. W. members are again reminded of their pledge to hi along at least one friend, besides their parents, brothers 3 sisters. Juveniles are invited, so bring along your nep*ie nieces and neighbors’ tots.	^
This meeting is going to be a real get-together night for So members and their friends. G. W. Lodge will go into expense in order to accommodate visitors, with the hope th» _ large crowd will be on hand. That is the only compel 1 members of G. W. ask. Do not disappoint them.	l0o
Cleveland SSCU English-conducted lodges have promised per cent co-operation. In last week’s edition appeared 'vl1 ups commending G. W. Lodge for taking the initial step in sp soring an All-SSCU event.	j.
For a real evening of entertainment, fun and a real together, come to the George Washington “SSCU Pep next Friday, June 3.
for
■'..so
"(dl,
Sle
>ke: % %ve i»ji
*ivji
H
^od;
%ii
»iotl,
&la
\ '■ «v
V
■k;
m
He
%
\
‘fj.
Sacrifice One Evening
Cleveland, O.—Just how busy are you ? I know you’re not so busy that you can’t attend the George Washington Lodge’s regular meeting once a month. Isn’t the date of the meeting satisfactory to you? If that’s the trouble, suggust another night for meeting. It can be arranged.
The presence of each and every member is greatly needed at our regular meetings. Among those present, someone may have a suggestion to offer that would be a great help to the lodge. Let us take Brother Heinie Martin Antoncic’s suggestion for a “Pep Night” to be held on the 3d of June. His suggestion was so good that the lodge is going through with it. You can suggest something likewise, and if your suggestion is not along that line, it may be one that will be helpful along some other line.
Come to the meetings. You’ve got plenty of time and surely you can sacrifice one night each month for the benefit of your lodge. If you don’t care to come alone, invite your friends, they’re welcome.
If you haven’t been active iri the lodge circle, get into action now, it’s not too late. So come on and buck up. Sacrifice one night each month and give it to your lodge by attending meetings. Sure you will. You’ve got courage and the time, haven’t you? Well, show it!
At a special meeting held at the St. Clair Bathhouse on May 12, a committee was picked to carry out Brother Antoncic’s suggestion for a “Pep Nite,” to be held in conjunction with our regular meeting on Friday night, June 3, in the lower hall of the Slovenian National Home.
in as strong as you, can and invite your friends, the more, the merrier.
Joseph Jaklich Jr., Pres.,
Geo. Wash., No. 180, SSCU.
Come you, Washing^ ° ^ Flash your colors. Be ^ promptly at 7:30 p. 011 _ s<j earlier our meeting is °ve!<pep much the earlier the Nite” frolics will begi*1, please, be early. This is the begining of inteieS meetings for the future- ^ come out 100 per cent. a,lC ‘ for yourself. The commit® . charge of the “George V ‘ ington Pep Nite” is confidf ^ counting on the members tendance and the office1 s ^ confidently counting °n members’ assitance for ^l" e(1. promotions of this sort!heiii-abling tl^em to reap f°r ... eji-selves such qualities as wl p rich their work, as well ^ crease our membership ^ attendance at regular an ^ cial meetings and bring ^ of love and happiness in lives of others.
Remember the date, place. It’s Friday night» '^ll 3, at 8 o’clock in the lo"rei of the Slovene	jra11
Home,, 6417 St. Clair Ave,binr for all. It’s “George	^
ton Pep Nite,” so come a11 vite your friends.
Angela Levstek,
Geo. Wash., No. 18
BETSY ROSS NOT#*1
poS5
Members of Betsy	${e
Lodge, No. 186, SSC^’^d urgently requested to ji the George Was pep Lodge, No. 180, “SSC^ ^ Night” meeting to &e ^ jn on the evening of Jul1® v,’eiie the lower hall of S National Home.	jfl'
According to advanC formation, George ton Lodge has made ^ sive preparations ^of pep night. I sincerely ft to see as many mem tend as is humanly P and not disappoint the bers of George WaS^1^ &C' who have made effort comodate the visitors-George Kovitch,
Betsy Ross, No. 18^^/
«e(
* * 1
%
te
k
^d]
!v
d,
«di
“Me
{Wh,
V
k
'*!
n,
lea
'«dl
irl
Pi
!Va
111
*01
%
I(i0r
*jn
\
>ik
s
Pie
* i
>'
.2il
; H
h^Si
t
$ % 'fcj
*oc
;k)
Di
'M
‘Jll
*!jC
fi*j]
* k
|X
Hq
s
(Nadaljevan*~ s-* 3 stranO JVanJu dobi večino proti-Ostane torej eden za-ar- Sprejeto.
,e Poročila uradnikov Fe-"Je: Predsednik Anton Po-v Poroča, da ima spisan ra,)1. oziroma točke pravil, e bi bilo dobro izboljšati 1 Je tukaj na seji več iz-l^ ^elegatov za prihodnjo ,i ®c!j°, priporoča, da se da-j0 Seio omeji kolikor moji Vsern drugem, ter da se HVj|°SVe^ in koncentrira na T •
ajn'k Joseph Champa čita
Ijjj.,3 jn stroške Federacije
1 šest mesecev, ter ob
l'1 Gdloži zbornici med tem
‘nastale stroške (bills) itev.
n i k Joseph Musich '^a nima posebnega poro-,, . s°ta dohodkov in stro-Pravilna in resnična, ahko potrdi nadzorni od-‘itiik* Je preSledal njegove in Hj°Ve knjige. Priporoča pa, v«a društva J. S. K. Jed-^i^redila kakšen shod ali
*^0 L- *
^ v sredini Range-a ^It 9 d°bre govornike v slo-C *n angleškem jeziku v ^ n° svrho J. S. K. Jed-
mjpj . orni odbor poroča 'lili, r^a Mary Shaus in r'n, ter pravita, da je !fa av''no in v lepem redu.
^ Medlog stavljen in podit p a se poročila odborni-jt ^ eracije vzamejo na zna-1i»ikar.raČUn stroškov (bills)
\ lzPlača. Soglasno spread]
‘se i°R slavljen in podpiran, ied ailašnji zapisnik priobči ^nem glasilu “Nova k j kor hitro bo mogoče, fjj4 ^odo vsa društva J. S.
v Minnesoti vedela Wem delovanju naših
Vi >eJ'eto.
o Vanje 0 Pravilih.
r^ež- r°' sPreJeto-s° IVlf Minn. Sprejeto.1 pep	j v |.a^ari0 in podpirano, da
SO	Jtij pra8^u Nova Doba prote-
jjiiy	1'^°^ ^stim, ki hočejo ali
;jni	Ka J° Premestitev jednoti-
go	iz Ely, Minn., kam
se« Sprejeto.
1|’'W11C^a naj izvoli poleg Is*1* Iliriji. ^aJnika tudi glavnega fitly me’	‘l>	kateri naj bo stalno
at' P s	^	Slavnem uradu Jed-
il^ |«tietv!'tnGrno mesečno plačo. the ptiijj, nai Pa tudi izvoli na-J^ieto ^avnemu podtajniku. tv tkt :
lei”' 1° P°clpredsednik Fede-ei>' tla t).u&u8t Verbič odsoten, ‘f IV J?®?Vo mesto bil nomi-0iif j*! ^ l.len in soglasno izvo-sf' i «(!je ^Predsednika današ-
^ liVrl!att Anzelc; ki j’e ta’ tl*" J;;*	.	svoje mesto.
Puj Jsem razmotrivanju o gfld r1 J. g P^č glavnim odbor fl)He	’	• Jednote, je končno
i111!	oziroma	naro
J »A s^ilt°m, da delujejo na $$ f!' ltjC[i l^ače v splošnem zni-Mf Jffocii- ^ kH° to umestno in l W č,!Vo' Sprejeto.
Hhlt0 ‘tln mladinskega oddel a'tye °stane v istem, do iz-~ let. Lahko pa, če i. h' ,°Pi v odrasli oddelek V *P°lni 16 let. Smrt-?* n®st certifikata, v ■ ,rti ostane ista, to je L^i f, ',0 Pa to nepriporočljivi Sit rri0g°ee, se naj zviša V t°liko, da bo pokri-
•.Sprejeto.
I*fl| "Cii n	.
Qtlb0r na') izvoli v po-i-	Porotnikov,	na-
"\nj °t sedaj. Sprejeto. ^Vo0flb°r naj deluje in '!<! Porotne ali sodnij-1'	111	nič druzega. Spre-
|V,
V, s. lla glavnega tajnica . Jednote, Antona iitjj- a naj navzočim raz-j bolniških in drugih ^te, kateri se dra-p.\ ^ ^ove. Poudarja, da
-V boltr>e razreda za ?2-00
|> n^ške podpore je po-|V^"	in	da	n !r
mnenju automa
'ftii
%
lit’
DOPISI
Ve
H«
'k
Ske
V
Je
ki
ni-
k; . &
'Pti
»ti
tično sam uničil. Tudi razred za $1 dnevne bolniške podpore ni v najboljšem položaju. Ima sicer gotovo rezervo danes, ampak naval na ta sklad je čimdalje večji. Vzrok temu je največ današnja depresija ter slabo nadzorovanje bolnikov pri raznih društvih J. S. K. Jednote.
Predlog stavljen in podpiran, da se v bodoče praviki postavi točko, da za prvih sedem dni bolezni ni noben član deležen bolniške podpore.
Proti predlog, da naj ostane v veljavi točka, katera je sedaj. Pri glasovanju dobi predlog znatno večino in je sprejet.
Predlog stavljen in podpiran, da J. S. K. Jednota vstopi v delokrog Jugoslovanske Bratske Federacije, je bil po daljši razpravi sprejet.
Glavni urednik glasila J. S. K. Jednote naj bo izvoljen kot glavni odbornik Jednote. Sprejeto.
Cenzura pri dopisih v glasilu se naj odpravi, tako da bo imel vsak član in članica enako pravico izražati se. Vsak tak dopis pa mora biti lastnoročno podpisan s polnim imenom dopisovalca ali kritika. Ne sme se dati pa nobene privilegije glavnim odbornikom Jednote. Odborniki lahko kritizirajo članstvo, članstvo pa nje. Sprejeto.
Po daljšem razmotrivanju o vrednosti vpeljati v naša pravila točko pasivnost članstva ter o spremenitvi certifikatov (policy), je končno osvojen predlog, da se deluje na to, da se nadomesti vse certifikate načrta “A” v načrt “B,” oziroma da se bi od sedaj naprej plačevalo v smrtninski razred po American Experience lestvici, mesto po National Fraternal Congress lestvici. Sprejeto.
Za vsakega člana, ki dopolni 70 let svoje starosti, naj plača Jednota asesment iz smrtnin-skega sklada. Sprejeto.
Nadzorni odbor Jednote naj sestoji iz petih odbornikov, to je predsednik nadzornega odbora in štirih nadzornikov. Sprejeto.
Pr ogleda van j a knjig, letne ali polletne seje, se smejo udeležiti le sledeči glavni odborniki: Glavni predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik in pet nadzornikov. Sprejeto.
Športni sklad naj ostane kot sedaj, denar iz istega pa se naj rabi' za plačevanje asesmenta tistim članom, kateri so v resnici potrebni. Kadar se pa izboljšajo ekonomske razmere, mora se ga rabiti le za namene, v katere je bil namenjen v začetku. Sprejeto.
Ker so nastala neka nespo-razumljenja glede prestopa članstva iz enega društva v drugo itd., je bil stavljen in podpiran predlog, da se članu računa $1.00 za prestopni list, to je, če hoče prestopiti iz enega v drugo društvo, nahajajoče se v istem mestu ter tri mesece pred konvencijo. Protipredlog, da članstvo lahko prestopa, kadar in kamor hoče.
Pri glasovanju dobi večino protipredlog, ki je tudi sprejet.
Predlog stavljen in podpiran, da se deluje na to, da se odškodnine za operacije, kolikor mogoče znižajo v vseh slučajih, vendar današnja seja ne stavi nobenih gotovih vsot v to svrho, ker je mnenja, da le vrhovni zdravnik Jednote je zmožen nam dati prava navodila. Sprejeto.
Predlog podpiran, da se ne izplača odškodnina za razne operacije, če član umrje po preteku ne več kot 60 dni po izvršitvi iste. Protipredlog podpiran, da se tie izplača po preteku ne več kot 30 dni.
Posredovalni predlog podpiran, da se izplača odškodnina vseeno iz razloga, ker dediči morajo plačati stroške operacije, če član umre ali ne. Posre dovalni predlog sprejet.
Ker je glavni urad, oziromn prostor, kjer m isti nahaja, premajhen, in ker go.ove zelo važne jednotine listine so vedno
v nevarnosti in glavni uradniki, stalno zaposleni v uradu in jed-notini uslužbenci nimajo zadosti prostora pri svojem delu, je stavljen in podpiran predlog, da se na konvenciji deluje za to, da se ali najame ali sezida nov jednotin urad, ki bo odgovarjal vsem potrebam. Sprejeto.
Ker je s tem dnevom potekla uradna doba vsem odbornikom Federacije minnesotskih društev, je stavljen in podpiran predlog, da se izvolijo v odbor Federacije vsi navzoči stari odborniki za prihodnje leto. Ker pa podpredsednik August Verbič in tretji nadzornik Steve Paulisich nista navzoča, je nominiran na mesto podpredsednika Matt Anzelc. Na mesto tretjega nadzornika pa sta nominirana John Lamuth in Anton Pirsh. Ker se je John Lamuth odpovedal nominaciji, je ostal za to mesto le Anton Pirsh, kateri je z drugimi odborniki vred soglasno izvoljen za prihodnje leto. Izvoljeni so torej sledeči:
Anton Poljane, predsednik; Matt Anzelc, podpredsednik; Joseph Champa, tajnik; Joseph Musich, blagajnik; Jacob Muhvich, zapisnikar; Mary Shaus, predsednica nadzornega odbora; John Otrin, drugi nadzornik; Anton Pirsh, tretji nadzornik.
Predlog stavljen in podpiran, da se prihodnja seja vrši prvo nedeljo meseca oktobra 1932 ob 1. uri popoldne. Sprejeto.
Nominirana so sledeča mesta:	Aurora,	Kitzville, Tower,
Chisholm. Pri glasovanju dobi mesto Aurora veliko večino. Torej se prihodnja seja vrši v Aurora, Minn.
Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 6. uri zvečer.
Anton Poljane, predsednik; Jacob Muhvich, zapisnikar.
na sejo. Razume se, da bo to veljalo za take člane, ki bi lahko prišli na sejo, pa rqjse doma sedijo. Torej so člani pozvani, da se polnoštevilno ' udeležijo teh dveh sej pred konvencijo in dajo navodila- delegatoma, da jih bosta po njih željah zastopala na konvenciji. Ako delegati ne dobijo od svojih društev nika-kih navodil, lahko delajo in glasujejo po svoje. Na omenjenih sejah bomo tudi razpravljali o zapisniku zadnje seje Federacije JSKJ društev v Minnesoti.
Dalje opominjam tiste člane, ki preveč zaostajajo z asesmenti. da naj bodo v prihodnje bolj točni, ker ne bom mogel za nobenega več zakladati. Zadnji mesec sem moral suspendirati kar 12 članov, ker nisem imel denarja, da bi jih bil založil. Torej naj se nihče ne huduje nad tajnikom, če je radi neplačanega asesmenta suspendiran. Nekoliko imamo še od tiste vsote, katero smo dobili od Jednote, da pomagamo tistim, ki so najbolj potrebni. Toda, kdor želi, da se plača zanj asesment iz dotične-ga denarja, mora priti na sejo, ker samo društvena seja lahko dovoli, da se plača asesment zanj. Društveni uradniki tega na svojo roko ne smejo storiti. Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v J. N. Domu. — Z bratskim pozdravom,
Louis Perushek, tajnik društva št. 2 JSKJ.
šest mesecev je treba precej izplačati iz društvene blagajne, ki se že itak krči vsled brezposelnosti, zato naj tisti člani, ki nekaj delajo, pridejo na omenjeno prireditev in po svojih močeh pripomorejo k uspehu.. Tisti, ki nič ne delajo, itak ne morejo dosti pomagati, ker še asesmente težko plačujejo.
Vstopnine ne bo nobene, samo plesalci bodo plačali po 10 centov. — Torej, da se vidimo v nedeljo 5. junija na pikniku v Hopocan Garden vsi člani in prijatelji!
Z bratskim pozdravom,
Anton Žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ.
Cleveland, O.
Angleško poslujoče društvo George Washington,, št. 180 JSKJ prav vljudno vabi vse člane in članice'JSKJ iz1'Clevelanda in okoliških naselbin, da pose-tijo posebno mesečno sejo tega društva, ki se bo vršila na večer 5. junija 1932 v spodnji dvorani Slovenskega' Narodnega Doma na 6417 St. Clair Ave. Vstopnina je prosta. Seja se prične točno ob osmi uri zvečer. Take prireditve še ni bilo med člani JSKJ v Clevelandu in je najbrže zopet ne bo tako kmalu. Ta večer ne bo posvečen samo delu, ampak tudi zabavi in vsestranski razigranosti. Vabljeni so tako člani slovensko poslujočih društev, kot člani angleško poslujočih. Vsi bodo dobrodošli in vsem jamčimo mnogo razvedrila in zabave.
Društvo George Washington hoče s to prireditvijo pokazati svoj napredek in svoje zanimanje za našo skupno organizacijo J. S. K. Jednoto, obenem pa hoče tudi pokazati tistim, ki so pomagali pri ustanovitvi in poznejšem delovanju tega društva, da njih trud ni bil zaman, Člani drugih društev JSKJ pa bodo s svojo udeležbo pokazali, da imajo zaupanje v nas in da so nam pripravljeni pomagati, kadar bi bilo treba. To bo prvi zabavni večer te vrste, ki ga .priredi angleško poslujoče društvo JSKJ, upam, pa, da ne bo zadnji.
Torej, ne pozabite večera 3. junija in pridite ob osmi uri zvečer v spodnjo dvorano Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Pridite z družino in se veselite z mladino društva George Washington, ki vas pričakuje in vabi!
Za društvo George Washington, št. 180 JSKJ:
Frank Jaklich.
Pittsburgh, Pa.
Podpisana se naj prisrčne j še zahvaljujem Zvezi JSKJ društev v Pennsylvaniji za poklonjeno vsoto v svrho plačan ja moje-t?a mesečnega asesrpenta. S tem je dokazano, da na-men Zveze je plemenit, ker deluje v dobrobit Jednote kot celote, pa tudi v dobrobit članstva svojega okrožja. Ni bilo samo meni pomagano, pmpak tudi številnim drugim članom naše Jednote. Zveza JSKJ v Pennsylvaniji torej zasluži, da spoštujemo in čislamo njeno plemenito delovanje.
Maryff Gerlovich,
članica društva št. 26 JSKJ,
Barberton, O.
Posebnih novic nimam poročati iz naše naselbine. Delavske razmere so slabe, toda to ni nič novega, ker je tako tudi drugod. Prišel je zopet lep pomladni čas, katerega se vsak veseli. Saj nas spominja tistih brezskrbnih časov Radosti, ko smo obredli vsa polja, livade in gozdove za cvetjem, metulji, ptiči, veveritami in drugimi lepotami stvarstva, ki so zanimale otroško dušo. Ti časi so sicer za nami, toda še vedno radi zaidemo v prosto naravo, med sveže zelenje dobrav in v vabeče gozdne sence, kjer se razvedrimo in duševno pomladimo. Radi se tudi odzovemo vabilom na piknike, ki nam dajo priliko, da se v lepi prosti naravi snidemo z našimi prijatelji in znanci, katerih morda drugače nimamo prilike videti.
Med prvimi pikniki v tem okrožju bo piknik društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, ki se bo vršil v nedeljo 5. junija na ta-kozvanem Hopocan Garden. Ta prostor je tukajšnim Slovencem dobro znan, tisti pa, ki pri dejo iz drugih mest, naj vozijo po W. Hopocan Av^e. do konca, pa bodo prišli na prostor piknika, ali pa naj vprašajo kogarkoli za Hopocan Garden, pa bodo lahko dobili informacije. Vsi člani našega društva, člani ostalih društev v tem mestu in okolici in sploh vsi prijatelji prijetnega razvedrila v prosti naravi so vabljeni, da nas poseti-jo na tem pikniku. Poset drugih društev bomo skušali cb sličnih prilikah vrniti.
Članstvo društva št. 44 JSKJ obveščam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da je prost društvene naklado zn mesec junij vsak član ali članica našega društva, ki se udeleži piknika in kupi tiket za 50 centov. Člani pa, ki se ne udeležijo, plačajo junija po en dolar naklade v društveno blagajiio. Vsakih
Chicago, 111.
VABILO NA BUNCO PARTY.—Društvo Zvezda, št. 170 JSKJ priredilo bo v četrtek 9. junija zvečer Bunco party v prostorih sosestre Golenko na 2304 Blue Island Ave., na katero vljudno vabi člane in članice bratskih društev, kakor tudi vse prijatelje Zvezde. Pripravljena bodo lepa darila za srečne igralce in tudi za lačne in žejne bo v polni meri poskrbljeno. Vstopnice so samo po 25 centov za osebo in se dobe pri vseh članicah našega društva. Želimo in pričakujemo kar naj večje udeležbe, da bo več zabave in da se bo videlo kdo ima največ sreče. Sestrski pozdrav in na svidenje 9. junija!
Za društvo Zvezda, št. 170 JSKJ:
Agnes Jurečič, tajnica.
na z odlokom finančnega ministra in sicer za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, ki sta doslej spadala pod kompetenco davčne uprave v Kočevju.
Pozen spomin na svetovno vojno. G. Feliksu Benedičiču iz iz Prezrenj pri Podnartu je pustila svetovna vojna zanimiv spomin. Službujoč pri “zibee-narjih” je bil 15. junija 1. 1915 na ruski fronti za Lvovom ranjen za ušesom. Zdravniki niso smatrali rane za resno, zato so ga pridržali v bolnici le 8 dni, potem pa ga poslali zopet nazaj na fronto. Vojna je minila in naš “zibeenar,” je pozabil na svoje dogodke na frontah. Na veliko začudenje pa se mu je pojavila po šestnajstih letih rana na kosti ključnici, kjer Sploh prej ni imel rane, in 6. aprila mu je iz rane padla rjava ruska krogla, za katero ni vedel, da jo je nosil 16 let v sebi. Res pozen spomin na bridke čase!
Ely, Minn.
Člane in članice društva sv. Srca Jezusa-, št. 2 JSKJ tem potom obveščam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bodo v smislu pravil ali društvenih skle-prv kaznovani člani, ki v mese-Cth junij in julij ne bodo prišli
Trinidad, Colo,
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 5. junija ob deveti uri dopoldne. Zdaj je čas, da se pobrigamo za izboljšanje naših pravil, pa društveni seji pa ima vsak član in članica pravico, da izrazi svoje mnenje. Moje mnenje je, da izprememba imena ni važnft zadava, k,SV bi nam prinesla samo nekaj stroškov, druzega pa nič. Konvencija bo imela bolj važne probleme za reševati. Vsako društvo naj svojemu delegatu naroči, kako naj glede te zadeve glasuje, pa bo stvar hitro končana. Člani in članice naj malo razmišljajo o sedanjih pravilih in kaj bi bilo dobro izboljšati, potem pa naj pridejo na sejo in tam povedo svoje mnenje in svoja priporo-ročila. Torej, na svidenje v ne deljo 5. junija!
Matt Karcich,
tajnik društva št. 84 JSKJ.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Pred tremi leti so hodile cele trume radovednežev gledat neko mlado “obsedenko” za Krminom. Ko se je ta pomirila, je izšla v italijanskih listih senzacija, da je v Krminskem samostapu neka ohromela nuna nenadoma ozdravela. Komaj se je to pozabilo, že razgreva Krm in in okolico nov čudežni dogodek, topot v krminskem župnišču. Ko je bil pred kratkim župnik Bal-laben odsoten, so čule služkinje opetovano ropot iz hišne veže. Dognalo se je, kakor pripoveduje “Piccolo,” da se koncem dolge, temne veže večkrat prevrne z velikim ropotom stol, postavljen med mizo in zidom, pa nikdar v navzočnosti ljudi. Ko se je župnik vrnil, se je smejal pripovedovanju o stolu, ki se prevrača, toda kmalu se je prepričal skupno s tremi frančiškani, da je vse res, kar so mu pripovedovale služkinje. “Piccolo” pravi, da se je prevrnil stol celo, ko je bil dobro privezan ob zid:	Gospodje so nekaj časa
premišljevali, potem pa so izmolili “De profundis” in drugo jutro je bral župnik črno mašo. Stol v krminskem župnišču sedaj miruje . . .
Nova davčna uprava v Ribnici r.a Dolenjskem je ustanovlje-
V 4. številki letošnje “Italie Marinare,” službenem glasilu italijanske Pomorske lige, je objavil Adriano Fiorentino daljši članek o jugoslovanski trgoyski mornarici, ki je leta 1919 prevzela od bivše avstro-ogrske monarhije 116,000 ton raznih ladij. “To res ni bila bogvekaka pridobitev,” naglaša člankar, “toda naši sosedi z one strani Jadrana niso izgubili poguma. Leta 1931. je štelo njihovo brodovje že 361,-606 ton, od katerih je bilo 140,-716 namenjenih za dolgo, 25,483 tone pa za obalno plovbe. Jugoslavija zaseda s svojimi 181 edi-nicami 17. mesto med pomorskimi državami. Brodovje oskrbuje predvsem zveze v Jadranskem morju, za temi so najbolj številne proge z Grško, Turčijo in Špansko (8 po številu) in dve zvezi z Južno Ameriko. Jugoslo-venski Lloyd dobiva od države za vzdrževanje teh dveh mesečnih zvez letno 2.8 miljona, mora pa po pogodbi postaviti na tej progi 8 — 10 tisoč tonske ladje s hitrostjo 12 milj.
Mednarodni pomen jugoslo-venske trgovske mornarice je v pogledu prevažanja potnikov majhen, nekoliko večji pomeri ima za prevoz raznega blaga. V obče pa je pri jugoslovenskem pomorskem prometu, ki znaša toliko ko celoten promet pristanišča Livorna, najbolj udeležena italijanska mornarica.
že od nekaj se je za te kraje zanimal angleški kapital. Tudi, ko se je zrušila Avstro-Ogrska, se Anglija ni nehala zanimati za vzhodno obalo Jadrana. Jugoslavija in Grčija sta za Anglijo državi, kjer se da še znatno zaslužiti. Zato je razumljivo, zakaj prodaja Anglija stare ladje po specijalnih pogojih in posebno nizkih cenah in zakaj je angleški konsorcij z družbo Jarow & Co. kupil ladjedelnico v Kraljeviči. Tako se bodo lahko gradile za Jugoslavijo cenejše ladje, trpele pa bodo pri tem tržaške ladjedelnice.
Poleg Angležev so tudi Francozi začeli podpirati jugosloven-sko trgovsko mornarico. Ustanovili so in finančno podprli “Ju-goslovensko družbo za gradbo in popravljanje ladij.” V ta namen so kupili v Splitu ondotne doke in ladjedelnico.
Vendar še ni za nas nikake nevarnosti. Jugoslavija s svojim brodovjem še dolgo ne bo mnogo pomenila. Nje brodovje obsega le 0.3 odst. vse svetovne tonaže in stoji v tem oziru le pred Portugalsko, Estonsko in Latvijo. Treba ji bo še dolgo vrsto let in pa še mnogo denarja, preden se povzpne višje.
Jugoslovenski prijatelji naj vedo, da si ne more vsakdo privoščiti takega luksuza kakor je mornarica. Za njo je treba pomorskega ljudstva ali pa milijard.
Ima li Jugoslavija eno ali drugo ?”
Kakor vidimo, zavrača Fiorentino one skrbne glasove, ki sc jih polni italijanski listi iz Trsta in Reke in vedo povedati c znatnem in stanovitnem napredku jugoslovanske pomorske plov
be. Njegovi dokazi o brezpo-membnosti jugoslovanskega bro-dovja menda ne bodo nikogar prepričali. Po tej italijanski statistiki odpadejo na vsakih 1,000 ladij svetovne tonaže po tri ju-goslovenske. Ako je ta račun točen, potem desetletnemu razvoju jugoslovanskega brodovja vsa čast. Tudi jugoslovansko mesto med pomorskimi državami ni tako obupno, saj je Jugoslavija na 17. mestu in pred Portugalsko, ki je prastara pomorska in kolonialna država. Jugoslavija je na delavnost in napredek svoje mornarice upravičeno lahko ponosna, saj menda ni pomorske države, ki bi v dobrem desetletju dosegla tako lepe uspehe. Ti pa so mogoči samo, kadar ima kaka država na razpolago milijarde ali pa ljudstvo vrlih pomorščakov. člankar Fiorentino to popolnoma pravilno presoja. Jugoslavija sicer nima milijard, zato pa ima v naših Dalmatincih pomorščake prav prvovrstnih sposobnosti. Takega priznanja dalmatinskim pomorcem ni treba šele iskati, njihov sloves v svetu je že davno utrjen.
Januarja lanskega leta je bila trboveljska gostilničarka Amalija Rasberger v Zaprešiču pri Zagrebu oropana. V Trbovlje so prišle k njej ciganke in ji pripovedovale, da je v Zaprešiču gostilna “Zemaijski raj” zelo poceni na prodaj. Pozneje se je oglasil tudi neki cigan, ki ji je priporočal, naj čimprej pride, da se pobotajo. Rasberger jeva se je res odločila, da kupi gostilno in je 19. januarja v spremstvu svojega svaka odpotovala v Zaprešič. Pri sebi je imela 50,-600 Din. V Zaprešiču ju je čakal na kolodvoru neki cigan, ki ju je odvedel namesto v označeno gostilno v cigansko taborišče, kjer so Rasberger j e vo popolnoma izropali, njenega svaka pa pretepli. Rasbergerjeva je stvar takoj prijavila sodišču, toda napadalci so brez sledu izginili, šele prejšnji mesec so izsledili cigana Miška Nikoliča, ki je sodeloval pri napadu, Te dni se je moral zagovarjati pred zagrebškim sodiščem. Seveda je zanikal vsako krivdo. Rasbergerjeva je v njem pod prisego spoznala napadalca, ki je bil nato obsojen na šest let ječe. Ostale cigane še zasledujejo.
Smrt bojevnika iz bitke pri Visu. V Luki v Dalmaciji je umrl 911etni Ivo Bubica, ki je bil daleč na okrog znan pod imenom Zelinko. Pokojnik se je udeležil morske bitke pri Visu in je rad pripovedoval o svojih doživljajih. Pokojnik je bil napreden mož, ki si je pridobil velike zasluge za domačo občino, kateri je načeloval dolga leta. Pod njegovim načelstvom je bila zgrajena ljudska šola, mnogo pa je storil tudi za Narodno čitalnico in za sokolsko društvo. Zapustil je več sinov in vnukov.
Smrt starega umnega vinogradnika. Na Brezovici je vi-nogradil in sadjaril stari France Kolar, mož obilnih izkušenj. 25. aprila popoldne je izdihnil svojo pošteno dušo. Ravno 3. maja bi praznoval 81 letnico. Rodil se je v Ponikvah pri Trebnjem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani. Na-I to se je naselil pol ure od Mokronoga v prijazni Brezovici in I se popolnoma posvetil zemlji, j Njegov skrbno negovani vinograd je rodil prvovrstno vino. V prostem času se je pokojnik posvečal knjigi. Kot visoko izobražen kmet je bil izboren svetovalec svojim sosedom.
 o-------------
TUJERODNI SENATORJI
V ameriškem zveznem sena-i tu je pet senatorjev, ki so bili rojeni v inozemstvu. Senator Couzens iz Michigana in Hebert iz Rhode Islands sta bila rojena v Canadi; Wagner iz New jYorka je bil rojen v Nemčiji;
| Davis iz Pennsylvanije je bil rojen v Angliji; Bingham iz Connecticuta pa je bil rojen na iHavaju, ko otočje še ni pripadalo Zedinjenim državam.
Rado Murnik
NAVIHANCI
ZAVOZLAN ROMAN
i Nadallcvunta'
V pravem času razjahati, to je umetnost, ki jo umeje le malokateri jezdec! Ako umrjem zdaj na vrhuncu svoje slave,poreko celo “avtoritete”: Tako mlad nas je zapustil, koliko bi nam bil spisal še lepšega! Ali moj pegaz! Hrom je, hrom, ni drugače. Neumne oči mu zro potrpežljivo .kakor velblodu, glavo tišči k tlom kakor osel — vsem živalim je podoben, samo pegazu ne. In kako sva jc šla včasi po svetovnem prostoru kakor skozi dež svetlih isker in se kopala v škrlatnem etru! — Vidiš, Veverela, na frančiškanskem mostu me je srečala pamet,ki je bežala pred evropskimi dekaden-taci v sredo črne Afrike. Malone da nisem ponorel od samega veselja. Priklonil sem se razburjeni devici prav do tal. Navzlic silni naglici'mi je odzdravila prijazno, me žalostno pogledala od glave do repa in mi pokimala, češ: “Naj pa bo no, ker si ti!” In že sem čutil na očeh luskine. Ročno sem jih snel in zagnal med smeti.”
“Najrajša bi šla v krtovo deželo!”
“Krasno.—” jo je prijel Veveran ognjevito za besedo, “umrivi* skupaj!”
“že nocoj?” se je prestrašila Veverela in ga pogledala z velikimi očmi. Vendar jih je takoj zopet povesila, zakaj on jo je meri! s tako čudnimi, vročimi pogledi. Nekaj tujega se je skrivalo a njih, nekaj, kar se ni podajalo tem krasnim umetnikovim očem, ki jih je doslej videla le plamteče od plemenitega ognja navdušenosti. Zdaj je žarelo nekaj drugega v njih, ko jo motril njeno vele vitko postavo, goli tilnik, polne roke.
“Zakaj ne?”
“Ah, že nocoj!” se je obotavljala boječe. “Veveran, Veveran, kam sva zašla!”
“Priložnost je ugodna,” je poudarjal slovesno. “Smrt je najini ljubezni zadnja utoka.”
“Ah!” Nagnila je glavico na stran, kakor bi poslušala nekak šen notranji glas. -
“Kaj bi odlašala!”	,
“Ah! Ah!”
Dekle je zakrilo obraz v roke in se začelo bridko jokati. To niso bile malenkostne bolečinice vsakdanje veverice, ampak to je bila velika, plemenita žalost velikega, plemenitega srca.
“Ne silim te pa nikakor ne,” je šepetal ljubček. “Toda jaz no čem več živeti.”
“Veveran!”
“Tebe pa morda vendar še mika ta svet? Le dobro si premisli!” Nad tihimi gozdnimi slemeni se je prikazala luna in dajala zaljubljeni dvojici luč in potuho, čudno so se jima širile oči in srepo zrle v prazno daljavo. . .
“Hočeš?” je vzdramil čez nekaj časa Veveran dekle iz zamišljenosti.
Veverela je žadrgetala in —pokimala. Z obrazka ji je sevala otroška zaupljivost in krotka vdanost.
“Kaj bi počela brez tebe,” je dejala kakor v sanjah. “Po tvoji
smrti bi mi počilo srce samoposebi!”
‘Slavno bova umrla na izviren način — hvaljen bodi doktor Puč!”
“Ah, Veveran, skoraj me je strah tvojega demonskega pogleda, akotudi se ti poda neznansko. Pa povej mi, povej, strašno me ima radovednost zaradi izvirnosti —”
“Prosim, počakaj malo! Zložiti moram svojo labodnico! je rekel in zapisal s svinčnikom na listek:
Mladezen!
Ljubezen!
Bolezen!
Ciklamen in gobe!
Pa tudi narobe: gobe, ciklamen!
Na zdar! Amen!
“Kaj pa hočeš tukaj reči?” ga je vprašala Veverela, ko je pre brala mrzlične poteze njegove drhti ji ve roke. “Gobe, ciklamen Hm!”
Veveran je gledal topo predse. Menda je ni slišal.
“Povej no,” ga je silila, “kaj si nameraval s temi besedami po vedati!”
“Ha — če bi vedel to jaz sam!”
“I, če sam ne veš, čemu si se pa trudil in pisal? Ciklamen in gobe! Hm, hm!”
“Naj uganjujejo! Naj!”
“Oh — to si vendar čuden!”
“čisto nič čuden . . . Toda, čas je, da odločiva svojo usodo. Poj diva na1 smreko!”
‘‘Ne morem sama. Mama so grdo delali z mano. Tudi plesala
sem preveč.”
“Te pa ponesem štuporamo!” je izgovarjal svečano, si zateknil predsmrtnico za klobuček in splezal z ljubico na drevo.
“Napol mrtva umreva še laže!” je dejal in se igral s prstanom na njeni zadnji nogi. On sam pa ni imel nič zlatnine na sebi. Uro je bil dal že zdavnej študirat, prstani so bili pa že vsi srečno promovirani.
“Kaj bo pa zdaj?” je vprašala, ko sta se nekoliko odd'ehnila.
“Ti, mene je pa strah!”
“A, nič se ne boj, saj si moja! Le malo potrpi, pa bo, kar bo!” In zdaj je Veveran v vidno znamenje večne združitve zavozlal oba repa v genialen vozal.
“Le pazi, Veverelica! Kadar rečem ‘tri,’ se spusti na desni doli, jaz se bom pa na levi! — Ena . . . dve ... tri!”
In že sta za zvezana repa visela s smrekove veje navzdol in sp nihala v zraku.
“Preljubi Veveran, to je nerodno!”
Kako praviš?” je mrmral; pogledati je ni mogel, ker se mu je preveč smilila.
“še na zadnjo uro imava take sitnosti?”
Po tem pogovoru pa je potegnil Veveran Veverelo k sebi, jo pritiskal divje na srce, ji poljubljal čelo, lica, ustne ter omamil ljubico in samega sebe z elementarno strastjo svoje ljubezni.
Skozi mrkli gozd pa je potegnila usmiljena sapa in zibala in uspavala zavozlani parček ...
VII.
Kmalu po solnčnem izhodu je počil glas o ljubezenski žaloigri
in se raznesel daleč po okolici.
že zarana je bilo na usodnem kraju vse črno radovednežev. Iz bližnjega mesta je prihitelo celo mnogo trdokuhanih banavzov, pri gancih in kaši ošabnelih. Močan birič je bil snel dvojico z veje in ju prinesel na tla pa s težavo odganjal amaterske fotografe ir ijalasto skakazen.
Mladiča sta dihala še malo. Kraj hčere je stala odurna grofinja Orehuza, tiščala pene kakor morski paiek. na suhem, in se si-ila mežati, da bi skrila nepopisno jezico, ki jo je davila v duši. Naposled je prismrčal plešati doktor Fuč s Štefanom zdravila. “Poljubljam vam vse štiri, milostiva!” je udvorno pozdravljal ?ospo.
Nejevoljna starka je pa samo prevzetno odkimala: “Zavl nine tok use an ps. Se bom uhka pvačava. Se na bo nč zaston. Tkaj
pa še jmam!”
Veleučeni vrač se je sklonil nad zaljubljencema, ju pretipal in pretrkal ter se pripravljal, da bi odvozlal vozal.
Veveran in Veverela pa sta se zopet zavedla in se branila s poslednjimi močmi: ona je prasnila zdravnika po dlani, on pa ga je ugriznil v mezinec, ko mu je doktor pošlatal pevsko žilo. Zara-'litega je moral lečnik najpoprej zdraviti sam sebe.
“Ajua fontis composita! Bog daj norcem pamet,” je godrnjal, ‘pametnim srečo, otrokom pa boben!”
To priliko pa sta porabila samomorca.
“Ha —!” je ušlo Veveranu v umiravici. In nehal je trpeti. Veverela pa je počakala, da je imela po ženski navadi zadnjo lesedo. še enkrat se je pogledala v žepnem ogledalcu, potem je pa omahnila z glavico in izdihnila: “Ah!”
In devet prehlajenih krokarjev pa devet mrtvaških čukov jima je začukalo in zakrokalo strašno odslovnico z razuzdano vsiljivostjo novostrujskega grdoglasja.
Hkratu pa se je jela množica spoštljivo umikati na vse strani, iakaj na biciklju je pribezljal grd hudič s paradnim cekarjem po Ivoje peklenskih rekrutov. Ali vsega je bil že natlačil z drugimi dušami; zato ju je požokal kar v otlino kolesnega obroča in tako ladrno odcepetal proti peklu, da je precepetal zadnji rekord za tri kisle sekunde.
Medtem se je princ Migomigavzar prerinil skozi gnečo dopred Orehuze. Ko je opazil na tleh Veverelo, pa še tako trdno zvezane Veveranom, mu je izginil zaničljivi nasmeh z obraza.
“Na-a!” je zahrkal važno grof doktor Fuč. “Tu ne pomaga no-3eno vraštvo več!”
Da bi se pa tem gotoveje ognil vsaki zmoti, je odprl pibeč in zpustil obema mrličema kri, kolikor se je dalo. Potem je pa vzel svoj Štefan, mrmral nekoliko latinskih besed, pogledal častila-komno naokoli in oznanil strmečem narodu debelo resnico: “Silentium! Obadva sta fundamentaliter mrtVa!”
Tačas pa poskoči princ Migomigavzar kakor požgečkan ris in zgrabi učenjaka odzadaj za škric.	;K
“Oba doktore?” hlastno vpraša leposlovni pogprelec.
“Obadva,” pokima, zdravniki zadovoljno. “Tako gospodični ka-cor temule mlademu kalfaktarju so se zamotala čeva, ko sta se gugala z glavama navzdol visečima. Potemtakem lahko rečemo, da sta se zavozlala — zunaj in znotraj. Vzel ju je obadva črt Astarot na biciklju, ker mu je prišel vsled njegovega pijančevanja ivtomobil na boben. Vse to je, po domače povec|mo, tako izvirna čudno, da nikdar tega ne takega!”	J’
“Z Bogom, dota!” si je mislil Migomigavzar! “Toda — stoj' Pa vzemimo Vdovo! Star panj še bolj gori!” |
Dočim je premleval to stvar, je pa Orehuza rekla: “Bohonej, pogrefce!” in si ali iz jeze ali iz kesa odgriznila jezik in ga pojedla. Precej je umrla od tega ostrega strupa.
Nova nesreča v ljubezni je presunila princa Migomigavzarja ako, da je izpulil strokovnjaku Fuču dvojnjak iz rok, popil zdravilo in poginil pri tej priči, še preden je mogel izreči: “Čaram-ba!”
Ko je pa grof doktor Fuč, specialist za smrt, videl kar dva para mrličev v tem kratkem času na tleh, ni vedel od strašnega ve-elja, kam bi se dejal. Zato je poskočil visoko v zrak. Ker se pa že dolgo ni bil nič telovadil, je padel tako nerodno na plešo, da je bil takoj še sam “fundamentaliter” mrtev. Zjutraj ni še dobro odzvonilo sedem, že jih je vzel Astarot vseh pet.
Brez števila pesmic so kovala nadobudna pevčeta pa tudi obraj-iani pesniki Vevereli in Veveranu na čast. Skladatelji so jima posvečevali krasne skladbe; kiparji so klesali njiju kipe iz mra-morja; slikarji so ju slikali na platno in na razglednice. Narod sam pa si še dandanes, zlasti uročne noči, takole okolo kresa, v raznoterih inačicah pripoveduje bridko zavozlano povest dvoje božjastno zaljubljenih živalc med šmarno goro in Iriglavom.
------- Konec ----------
šče ni točno predpisalo kraja, je pa vsaj odredilo, da morajo v prognanstvo tjakaj, kjer ne morejo napraviti posebne škode.
Na ta način so jih pošiljali v prognanstvo “v morje,” na kak odljuden otok, naneslo je pa tudi, da so jim odkazali kak svoboden okraj v sami občini, pri čemer so jim pa strogo zabičili, da se ne smejo pritakniti sosednih posestev.
Da srednji vek v resnici ni bil tako krut, kakor si ga predstavlja današnji rod, marveč da je znal v pravem času in na pravem mestu tudi marsikaj spregledati in milo soditi, se najbolje vidi iz naslednjega primera:	Med potrkavanjem zvonov
je duhovnik oznanil s prižnice kaznivo dejanje in povabil mrčes pred duhovno sodišče na zagovor. Pregrešnim živalim so preskrbeli posebnega zagovornika, bodisi pravdnika za rjave hrošče, ali pa spretnega “dohtarja” za podgane, ki sta morala svoje kliente po najboljših močeh braniti. No, in v nekem takem primeru so šli možje chur-ske škofije v svoji srčni dobroti tako daleč, da so v postopanju zoper rjave hrošče odredili, naj se živalce zaradi “mladoletno-sti” pa zaradi pritlikavosti trikrat pozovejo k obravnavi, in šele potem in contumaciam obsodijo v težko prognanstvo.
Slični akti o živalskih procesih z natančnimi protokoli so ohranjeni še v precejšnjem številu.
Mnogo manj humani od procesov proti hroščem so bili po navadi procesi proti ljudem. Tako se je pripetilo, da so ljudi, obsojene, da jih sežgo na grmadi, “pomilostili” na kuhanje v kotlu, ki je bil navadno namesto z vcclc napolnjen z oljem in vinom. Ko sta si v Freiburgu v Švici dva brata drznila sneti tretjega brata z vešal, ju je kolegij sodnikov kaznoval z iztak-njenjem oči. Mnogih kazni zaradi nečloveške grozdtnosti in pa iz naravnih ozirov vobče ni i mogoče opisati.
Kako jasno se odraza na 'tem' temnem ozadju današnja huma-niteta, naj si vsak črnogledi sodobnik sam predoči, ko bo pretehtal naslednji dogodek. V nekem mestecu na Pomorjanskem j e; prepovedano uporabljati lestve brez konic, s katerima se upre na tla. Neko noč 1909 pa se je take prepovedane lestve poslužil neki tat, da bi se z dobrohotnim namenom splazil na podstrešje gospodarskega poslopja na nekem večjem posestvu. Pri tem poslu ga je nekaj zmotilo, lestva je izpodrsnila in nesrečni tat si je zlomil nogo. Na Pomorjanskem pa je seveda vsakdo odgovoren za varnost svojega bližnjega in tako je sodišče odsodilo posestnika, da je moral vlomilcu plačati lepo vsotico za bolečine in mu povrniti stroške za zdravljenje.
Toda povrnimo se spet v lepe j stare čase. Zvon pri svetem! Marku v Firenzi,ki se imenuje! tudi la Piagnota, je 8. aprila 1498 ponoči bil plat zvona, ko so nasprotniki Savonarole oblegali, zavzeli in v ječo odpeljali
■ velikega preroka. Ljudje niso 1 mogli odpustiti zvonu tega ne-1 taktnega klicanja na pomoč in
■ 29. junija 1498 je sklenil veliki
■ svet firenški, da se mora zvon
■ sv. Marka kaznovati, že drugi | 1 dan ga je ljudstvo potegnilo iz j
■ zvonika, vpreglo predenj osle in ga navdušeno vlačilo po ulicah, j
■ pri čemer ga je krvnik, ki je ne-
> nehoma tekal za njim, nekaj-
■ krat prav temeljito oplazil z bi-1 čem. Potlej pa so zvon še za 11
> let pregnali iz mesta, tako da se 1 je šele 1509 vrnil nazaj v visoke
- line oznanjat čast božjo in svetega Marka.
> Dandanašnji se ljudje smeje-* jo tako naivnemu pravnemu ču-
- tu, toda za tiste čase, ko sa uče-
- ni možje celo strahovom točno
- predpisovali delokrog in v dol-
- gih razpravah prerešetavali, ali s se sme n. pr. ločiti zakon v pri-1 meru, da nadlegujejo enega iz-e med zakoncev strahovi, je pač
- veljalo pravilo, da mora delati
pokoro brez izjeme za vse, kar se je kakorkoli si bodi pregrešilo.—^-(“življenje in Svet.”)
SEZONA KOMARJEV
Z gorkim vremenom se navadno vsako leto pojavijo tudi naši prijatelji komarji. Komarji so, kot vsakemu znano, naj večja nadloga v krajih s stoječimi vodami in močvirji, kajti ličinke komarjev se razvijajo v vodi. -Okoli stanovanj ne bi smeli trpeti stoječih luž, četudi so iste le z deževnico napolnjene kotanje, v taki mali kotanjici se lahko razvije stotine komarjev, predno se voda v nji posuši.
Komarjev je mnogo vrst in vsi sc krvoločni, to je, da najrajši pijejo človeško in živalsko kri. Pik vsakega komarja je neprijeten, nevaren pa je pik tistih komarjev, ki raznašajo rumeno mrzlico in malarijo.
Zanimivo je, da imajo različnih vrst komarji svoje ure, ko t-:o najbolj aktivni. Navadni komarji, ki jih vsi poznamo, pikajo le zvečer in ponoči in najdejo svojo žrtev tudi v naj večji temi. Ti komarji naznanjajo svoj poset z znanim brenčanjem.
Komarji, ki raznašajo rumeno mrzlico, pikajo le podnevi in sicer najrajši blizu tal; včasi zlezejo tudi pod obleko, da dobijo svojo porcijo krvi. Letajo potihoma in so najbolj aktivni v jutranjih urah. Komarji, ki raznašajo malarijo, pikajo ponoči, izjemoma pa tudi v oblačnih dneh. Močvirski komarji so najbolj aktivni v večernem mraku. Podnevi se drže v travi in če jih kdo vznemiri, pikajo tudi podne-vi.
Edina dobra stran komarjeve nadloge je, da ni vsa komarjeva družina krvoločna. Izmed vseh vrst komarjev pikajo in pijejo kri samo samice, samci pa se hranijo izključno s sladkimi rastlinskimi sokovi.
družinske afere
V Moffat countyju v CoW*
du se nahaja šola, katero o ^
.	Vsi
jejo samo štirje ucenci. v-
je soi otroci družine Chivinff
mati otrok je učiteljica in
ma $125.00 mesečne P!ače' ^
Chivington je tajnik šolskeg^
bora in prejema 10 d°larJe'
sečne plače; za štetje šed003
nih otrok je bil plačan 16 (t j "J. 23
jev.	v jjij.
V neko podeželsko šolo' ^ ; |h. žini mcsteca Messena, Io\va» di 17 otrok, in vsi, razen en j fej
pišejo Holste.	. , se. j
/V Wichita Fallsu imajo ■■ . j ball team, ki sestoji i. #£	>*
bratov Voombs; oče je Pairi ger tega zanimivega te&n18,	, 0Ui(
^ ! ‘ %
------------------- j W
Ito
i iščem .,
|| za opravljati hišna deli1 | j ^ jr i farmi. Delo stalno. 1%l' , \M
P/ i	I	A**
g po dogovoru.
JERRY CHESEL jj^
NEOLA, tJTAH .
f ^do
ŽELIM SE SEZNAN nk0
namenom ženitve ® vdovec- j i 2 primerne starosti. Sem jjj. .
52 let star, s tremi ned f . ^ mi otroci. Seznaniti se	j R0r
vdovo moje ^starosti ali	j \ 2,
ki ima nekaj polja a1 jju. * in ker mene veseli delati na^ranlt» j H j. Imam neka.j malega Prl j pi- j ^vq in hišo. Katero zanima« > ,ttl ^ še po naslov na “Novo , ^ o,
Gl 17 St. Clair A ve	j>q,j(
i Si ■
POKRIVANJE ZEMLJE
Vrtnarji in poljedelci se že v
precejšnji meri poslužujejo tr-:ga, črnega papirja, da z istim pokrivajo zemljo med vrstami rastlin. Ponekod grede s tem papirjem popolnoma pokrijejo in napravijo skozi papir le dovolj velike luknje, da posade rastline. Na ta način se ohranja zemlja gorka in vlažna in plevelu se prepreči rast. V novejšem času poskušajo tudi z nekako tanko opeko iz cementa, oglja, pepela itd. Te opeke se položijo med vrstami rastlin in učinkujejo podobno kot papir; boljše pa so vsled tega, ker so trpežne in jih je možno rabiti leto za letom. Dež namaka zemljo skozi (špranje med temi opekami. Na ta način se uspešno gojijo jagode, fižol, grah, para-
GLAS NARODA
NA.ISTAItEJŠI NEOO' . SLOVENSKI DNEVN V AMERIK«
„iove0sP
je najbolj razširjen vS„):d»'
!lst v Ameriki; donas* -juolP* nje svetovne novosti, doffl0' Izvirna poročila iz sj* vine; mnogo šale *pijeV. romanov najboljših Pisft
Pošljite $1-0».,
in pričeli ga bomo P°“
Vsa pisma naslovite O*
GLAS NAROPA
21<) W. I8lh St
Srednjeveške pravne posebnosti
Medtem ko segajo prokletstva in izobčenja živali daleč nazaj v zgodnji srednji vek, se pa dado pravi sodnijski procesi zoper živali zasledovati šele od petnajstega stoletja naprej. Če so se razmeroma tako pozno začeli, so bili pa zato tem dlje v navadi. Poslednji živalski proces se je odigral 1733 pred sodiščem v Bourantonu, s čimer pa te zablode še ni bilo konec, ker so še nekako 1805 začeli kmetje neki tak živalski proces v Lyo, v grofiji Holstenhus. V Franciji so se vršili slični procesi menda še okrog 1793 in 1805, vsaj poročila vedo nekaj povedati o tem.
Okrog 1500 so uvedli v lau-sannski škofiji prav nenavaden živalski proces, in sicer v obliki skrajšanega postopanja, škofijski oficial je kratkomalo na prošnjo oškodovanih posestnikov izdal izgonsko povelje za vse obtožene živali. Vrh tega pa jim je zagrozil s prognanstvom in prokletstvom ter s pripombo, da bo vsem obtoženim živalim odredil kuratorja, če bi se drznila katera izmed njih zoperstavljati
se izdanemu povelju. Pod naj-hujšimi pretnjami je bilo tudi zapovedano, da se morajo živali v teku vseh poznejših postopkov vzdržati vsakršnega razmnoževanja. Skratka, postopali so z njimi po vseh Pravilih sodne prakse.
Prva razprava se je končala takrat z razsodbo, po kateri se živali izganjajo, šlo je pa' to pot zgolj za tako zvano zalego,” za miši, podgane, krte, gosenice, pijavke, kace in krastače. Nikoli pa ni bila izrečena sodba za domače živali, ali vobče za posamezne živali. Vendar so v Kanadi večkrat obsodili tudi divje golobe, v .iužni Franciji že mnogo prej štorklje, v Nemčiji celo vrabce, ob ženevskem jezeru pa tudi jegulje, kadar so se pojavile v posebno velikem številu, tako da so pozvročale
vseobčo škodo.
V izgonskem povelju je bil po navadi naveden tudi rok, v katerem so se morale živali umakniti. Včasi so jim P°teka roka preskrbeli tudi svobodno varnostno spremstvo- ^receJ razširjen je bil tudi običaj, da se je v izgonskem povelju določil tudi kraj, kamor so se morale umakniti živali. Pa sodi-
-o-
Dobremu članu JSKJ je vsaft dan najboljši dan za pridobiva• nje novih članov.
’/i
od najmanj^ do najveeje
društva
in posaincz
izdeluje lično mote?® venska unijsla
Ameriška Dom#vvf
OHJ«
claiR aV£
6117 ST CLEVELAND,
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVA
North American Trust ban
G131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00	^
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedlnje
in tudi iz Kanade in od drugod.	^,-uf?1
Kadar pošiljate denar v staro domovino, all pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnee ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta-	.	n0itala
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagatelj
oifli
SVOJI K SVOJIM-
Jugoslovanom
okciici se priporočam za vs® varovanja proti ognju. Zava sred',eg pohištvo, avtomobile itd. . in, nakupe in prodaj? neprcnw ^	^
tega sem še vedno tudi drUoojfl1;0IJedr Brazso pogrebnega zavoda. fV p£>v priporočam za postrežbo v vs nih strokah in slučajih.
JOHN BALKOVf
5400 BUTLER ST^ PITTSBURGH, PA'
Tel. Fisk 9750