f Največji alorauki dnevnik * Združenih drŽavah VoQtufaeleto • « . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inoxenutro celo leto $7.00 GLAS NARODA Iti list slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily in I! the United SftntCT. Iwoodcvety day except Scndayn and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 6. — Stev. 6. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—387» NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 8, 1936. — SREDA, 8. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. WILSON JE UGLAJAL POT ZA VSTOP AMERIKE V VOJNO General Graziani se pripravlja na protiofenzivo POMILOSTILNO SODIŠČE SE BO TE DNI SESTALO H&uptmannova usmrtitev bo preložena. — Hauptmanna bo mogoče pomiloutilno sodišče zaslišalo. TRENTON', N. J., 7. jan. — Pomilostilno sodišče bo v soboto dopoldne razpravljalo o Hauptmannovi prošnji za pomilostitev. Sodnijski uradnik Albert B. Herman, ki jo obenem tajnik governerja Hoff-mana, jo objavil, da jo prejol naročilo, da povabi sodnike, da se sestanojo v soboto dopoldne. Obenem pa je tudi kaznil-niški ravnatelj Mark O. Kimb-orling naznanil, da llauptmann ne bo usmrčen v torek, kot je bilo prvotno določeno, temveč pozneje v tednu, če pomilostil-iio sodišče ne ugodi njegovi prošnji in če so zagovorništvu no posreči usmrtitve zavleči z novim sodnijskim pošto p a-njem. Herman je tudi rekel, da bo- SC0TTSB0R0 SLUČAJ PRED ZVEZ. SODIŠČEM Pred državnim sodiščem proces n e more biti pravičen. — Dva obtoženca sta bila ob svoji aretaciji še mladoletna. DECATUR, Ala., 7. jan. — Zvezno sodišče bo razpravljalo o Seottsboro slučaju, v katerega je zapletenih 7 črncev zaradi storjene sile nad dvema belima dekletoma, ako bo sodnik \\\ W. Callahan ugodno razsodil o predlogu zagovornikov. To zahtevo je stavil novi zagovornik C. L. Watts iz Hunts-vi lie, Ala. z utemeljitvijo, ker jo zaradi splošnega sovraštva do obdolžencev pravična obravnava nemogoča in ker postava države Alabame ne dovoljuje, da bi bila razprava izročena kakemu drugemu državnemu sodišču. Ta slučaj se nanaša za sedaj na sedem obtožencev — Hev-wood Patterson, Clarence Nor-ris, Olin Montgomery, Ozio MED NASPROTNIKOMA SE JE ŽE ZAVRŠIL VROČ SPOPAD RIM, Italija, 7. januarja. — Na južni fronti je prišlo do vročih spopadov z Abesinci. Padlo je 150 Abesincev in en sam Italijan. Poročila poročajo o bojih v krajih pragozdov. Iz poročil o teh najnovejših bojih in iz zakasnelih poročil o zavzetju Amino, je mogoče sklepati, da je italijanska južna armada pripravljena preiti v protiofenzivo. lo sodniki pozneje obveščeni, Powell, Willie Robertson, Au- kjo se l>o vršila seja. Navadno se poniilostilno sodišče sestane v govemerjevem uradu. Ker pa kraj za sojo ni bil naznanjen, bo mogoče seja v kaznilnici, kjer bo imel Hauptmann priložnost, da bo zaslišan preti sodiščem. Ako bo sodišče sklicano v kaznilnico, bo to prvič v zgodovini države, da so se sodniki v slučaju na smrt obsojenega odločili za tak korak. Kot znanoj jo nedavno governor Hoffman svetoval sodnikom, ki so člani pomilostilnega sodišča, da Hauptmanna običejo v njegovi smrtni celici in ga zaslišijo. ZADAVILA MATER IZ USMILJENJA NEWARK, K. J., 7. jan. — Po dvodnevnem strogem izpraševanju j" bila 58 let stara Mrs. Elizabeth Tramšek pridržana v zaporih pod obdolžbo, da je iz usmiljenja zadavila svojo 78 let staro mater Mrs. Margareth Kane. Sodnik Carl Duvoneck jo odredil, da je brez jamsčine pridržana za veliko poroto pod obdolžbo urrora. Kot je b»lo zdravniško dogna-no, je bila Mrs. Kane, ki je imela sušijo in je že bila blizu smrti, zadavljena. Mrs. Tramšek samo pravi, da je njena mati mimo umrla. JELENI SE 0G1BUEJ0 LOVCEV HELENA, Mont., 7. jan.—Več ato jelenov, katere je pregnal sneg iz Yellowstone parka v kraje, kjer je lov dovoljen, so se popoln jma > ognili svojim človeškim sovražnikom in ni bil Mli en jelen. dy Wright in Charles Weem — glede drugih dveh črncev Eugene Williams in R o v Wright je nastal prepir zaradi pristojnosti, ker sta bila ob svoji aretaciji v Paint Rock, Ala., 25. marca, 1931 še mladoletna. Nova obravnava, ki se je proti devetim obtožencem ravnokar zopet pričela, se naslanja na novo obdolžbo, katero je velika porota, v kateri je bil tudi en črnec, dvignila 13. novembra. Nova obravnava se je zopet pričela, ker je zvezno najvišje sodišče prvotno razsodbo v marcu 1933 zavrnilo z utemljitvijo, da obtoženci niso imeli zadostne obrambe. Zagovornik Watts je stavil predlog, da se obravnava izroči zveznemu sodišču, ker ima pisane dokaze, da v Decatur vlada sovražno razpoloženje ] »roti* obtožencem. TEŽAVNA POT LJUBEZNI ST. LOUIS, Mo., 7. jan. — Nemški "nrijec" Otto Askani in njegova židovska žena, s katero se je poročil pred tremi meseci, nameravata zaprositi sodišče za ločitev, se izogneta n azijske kazni, ko se vrneta na svoj dom v Hockenlieim na Badenskera. Ker se nista smela poročiti v Nemčiji, sta prišla v avgustu na obisk v Združene države, kjer sta se v oktobru poročila. Sedaj pa sta njuna potna lista potekla in v sredo se morata vrniti v Nemčijo, kjer pa oba čaka zapor. Asknni pravi, da se moreta brez vsake kazni vrniti v Nemčijo, ako jo njun zakon ločen. Pozneje pn bosta zopet skušala pod kvoto priti v Ameriko in bosta zopet pričela skupno življenje. Na severni fronti, kot naznanjajo italijanska poročila, je prišlo samo do manjših spopadov med prednjimi stražami in j«' na obeh >tranch padlo nekaj vojakov. Uradno armadno poročilo se glasi: " Sovražne čete so bile v majhnih spopadih med prednjimi stražami v Tembiji in ob so vod ju Ciabat in Gheva odbite. Na naši strani sta bila ubita dva Italijana in dva domačina, ranjen pa je bil on italijanski častnik, en italjanski vojak in dva domačina. "Na fronti v Somaliji so čete domačinov zavzele Amino v pokrajini Ganale. Po zad-r.jili poročilih je sovražnik zbral svoje čete v Areri na desnem bregu Ganale Dorva. 1. in 2. januarja so čete domačinov pod zaščito tankov dospele v Areri in so napadle abesin-sko taborišče. Po vročih bojih se jim je posrečilo sovražnika zapoditi in porušiti taborišče. 4'Sovražnik je pustil na bojišču nad 150 mrtvih in ranjenih. Na naši strani so bili ubiti en Italijan in štiri domačini, ranjenih pa je bilo 15 domačinov. Zračno orožje je bilo na tej fronti posebno aktivno." DOLO, Abesinija, 7. jan. — Italijanski zmagi pri Areri pripisujejo zato prav veliko važnost, ker dokazuje, da ste sovražni armadi po dolgem odmoru zopet prišli v stik in da se je armada generala Grazi-anija pripravila na napad. Bitka pri Areri se je bila v pokrajini pragozdov. V tej bojih je padlo 150 Abesincev, medtem ko je bil ubit san n en italijanski vojak. Tekom dvodnevne bitke je namreč še o pravom času prišlo ojačenje s tanki in strojnicami. En italijanski tank je obtičal v pesku in so Abesinci nanj namerili ogenj. Položaj posadke je že postajal zelo nevaren, ko so italijanska ojačenja rešila tank. 4 4 Sedaj smo pripravljeni na novo ofenzivo," je rekel nek italijanski častnik. Armada a-besinskega vrhovnega poveljnika Ras. Desta Demtu se nahaja v območju italijanskega obstreljevanja. Njegova vojska obstoji iz treh skupin, katerih je srednja najmočnejša in je Italijanom najbližja. Tudi postojanke desne skupine so bile najdene ob reki Gestro. RIM, Italija, 7. januarja. — Podtajnik v zračnem ministrstvu general Giuseppe Valle se je z aeruplanom iz Rima odpeljal na tajno misijo. Kot. pravi neko poročilo iz zanesljivega vira, je na potu v italijansko Somalijo, kjer bo nadziral zračno silo na južni fronti. Oberst Attillo, ki je bil udeležen pri italijanskem poletu čez Atlantik, in dva mehanika spremljajo generala Val loja, ki lw) najbrže v torek dospel v Magadisco, glavno mesto italijanske Somalije. PREISKAVA JAPONSKEGA MANDATA Na otokih pod japon-skim mandatom umrje mnogo domačinov. —• Japonsko naseljevanje narašča. BONUS ZA VETERANE Poslanska zbornica b o čim prej sprejela postavo. — Predlog ne določa, od kod naj pride biljon dolarjev. WASHINGTON, I>. C., 7. januarja. — Finančni odbor poslanske zbornice je soglasno sklenil, da se 3,000,000 veteranov iz svetovne vojne v gotovini izplača bonus. Na tajni seji, Vi je trajala dolgo v noč, je odbor odobril predlog, ' katerega podpirajo vodilne organizacije veteranov in več skupin poslanske zbornice, medtem, ko so se vse stranke prej med seboj pobijale. Predloga, ki bo najprej prišel na glasovanje, določa naslednje : Izplačilo veteranom v popolni vrednosti certifikatov. Črtanje vseh obresti za posojila na certifikate in izplačilo certifikatov, za katere bo treba plačati okoli en biljon dolarjev. Sprejem tega predloga je bil omogočen s tem, da so zagovorniki Patmanovc postave, po kateri bi bili certifikati izplačani z novimi bankovci, kar bi imelo za posledico inflacijo, sprejeli zahteve treh veteranskih organizacij — American Legion, Veterans of Foreign Wars in Disabled American Veterans. — Financiranje izplačila certifikatov je pa preloženo na poznejši čas. ŽENEVA, Švica, 7. jan. — Komisija za Ligine mandate je podala svoje poročilo, po katerem je razvidno, da bodo Japonci na otokih, nad katerimi jim je Liga narodov dala mandat., v bližnji bodočnosti nadomestili domačo prebivalce s svojimi ljudmi. Iz poročila jo razvidno, da je komisi ja z največjim sumni-čenjem izpraševala japonskega delegata Nobumi Ito. Vprašanja pa mnogo bolj pojasnjujejo položaj, kot pa odgovori japonskega delegata. Portugalski član komisije grof Frano Frazao de Penha-Garcia pravi, da je umrljivost na otokih med domačini trikrat toliko, ko umrljivost naseljenih Japoncev in da bo v nekaj letih domačo prebivalstvo popolnoma izginilo. V poročilu pripominja švicarski delegat, profesor Wm. Rappard, naslednje: "Medtem ko je bil namen mandata, da skrbi za blagostanje domačega prebivalstva, je njegovo izmiranjo nekaj pretresljivega. Oskrba domačinov je taka, da njihovo število stalno pada. Kako je mogoče razlagati ta žalostni položaj?" Japonski delegat Ito je rekel, da njegova vlada zadevo preiskuje in je obljubil, da bo Japonska to izumiranje preprečila, da pa ne more siliti prebivalcev, da bi imeli otroke. Razni delegati posebno opozarjajo, da se japonska trgovina na otokih silno širi, tako da je že skoro postala monopol Japonske. Profesor Raappard pravi, da veliki izvoz donaša japonskim kapitalistom velik dobiček. Rappard tudi pravi, da postava za otoke iz leta 1935 ne omenja, da ima Japonska nad otoki samo mandat, vsled česar izgleda, kot da Japonska smatra otoke kot neločljivi del Ja-j ponske. Ito se je izgovarjal, da so to napako napravili neodgovorni uradniki in da ni nikakega političnega pomena. BANKIR MORGAN JE PRIZNAL PRED SENAT. ODBOROM, DA JE BILA VLADA NA STRANI ANTANTE SenzacijonaIna odkritja pred senatnim preiskovalnim odborom. — Ameriške banke so smotreno podpirale predsednika. — Tri dni po vstopu v vojno je zahtevala Francija od Morgana sto milijonov dolarjev posojila. — Morgan zvraČa krivdo na Nemčijo. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov. UKRADEN AVTOMOBIL UKRADEN CHICAGO, 111., 7.^'an. — Dva mlada fanta, ki sta se vozila v vkradenem avtomobilu, sta pus tila avtomobil, ko sta opazila, da ju zasledujeta dva policista s svojim avtomobilom. Policista sta fanta vjela. Ko pa sta se vrnila, da vzameta avtomobil, je izginil. Tekom zasledovanja je nekdo avtomobil zopet vkra-del." WASHINGTON, D. C, 7. januarja. — Pred po-sebnim senatnom odborom, ki preiskuje dobičke raznih municijskih družb ter vzroke, ki so napotili Združene države, da so se vmešale v svetovno vojno, je nastopil danes ameriški milijonar J. P. Morgan. Prečitani so bili razni dokumenti, iz katerih je jasno razvidno, da je predsednik Wilson uspešno odstranil vse, kar je oviralo sodelovanje med Združenimi državami in zavezniki. Morgan je rekel, da je njegova bančna hiša že davno prej podpirala zaveznike, toda to ni imelo nobenega vpliva na vstop Amerike v vojno. Združene države so napovedale Nemčiji vojno zaradi škode, ki so jo povzročali nemški submarini. Morgan in drugi ameriški bankirji so bili s srcem in dušo za zaveznike, in kakorhitro so bile odstranjene postavne ovire, so bili pripravljeni pomagati jim z denarjem. Prvi tozadevni korak je bil storjen že tri dni po vstopu Francije v vojno. Takrat je namreč Francija zahtevala od Morgana sto milijonov dolarjev posojila. — Amerika se ni pridružila zaveznikom pod vplivom ene same osebe ali več oseb, — je izjavil Morgan. — K temu jo je prisilila edinole Nemčija s svojimi submarini, ki so uničevali ameriško blago in ameriška življenja.- Na drugi strani je pa Morgan priznal: — Vsi smo soglašali v mnenju, da moramo stbriti vse, kar je po postavi dovoljeno, da čimprej pripomoremo zaveznikom k zmagi. To je bila vodilna misel vseh naših korakov od začetka vojne pa do premirja. Nevtralni nismo mogli ostati, kajti šlo je za izbero med dobrim in slabim. William Jennings Bryan, ki je bil ob izbruhu vojne državni tajnik, je bil odločno proti temu, da bi Amerika pomagala vojskujočim se bodisi z denarjem bodisi z blagom. Tako zadržanje je smatral za ključ do nevtral -nosti. Predsednik Wilson je bil pa drugačnega mnenja. — Ko se je vlada iznebila vezi, smo se jih izne-bili tudi mi, — je dostavil Morgan. Wilson se je Bryana kmalu iznebil ter je imenoval na njegovo mesto Roberta Lansinga, ki je bil velik prijatelj zaveznikov in odločen nasprotnik Nemčije. Veliko presenečenje je izzvala tudi \iradna ugotovitev, da so izginile iz arhiva Morganove firme važni dokumenti, tikajoči se posojil zaveznikom. Morganov partner George Whitney je povedal odboru, da so se "nekatere stvari izgubile". Ko so se člani odbora presenečeno spogledali, je dostavil: — dokumentov gotovo nismo spravili pred enoindvajsetimi leti v arhiv s tem namenom, da boste danes poizvedovali o njih. Preiskovalci skušajo dognati, če so ameriški bankirji zaraditega posojali zaveznikom denar, dai bi zapletli Ameriko v vojno. m L a S W2BU02" New York, Wednesday, January 8, 1 936 TIIE LA ltd EST SLO I'EXE DAILY JN V. S. 'A. -rrr €€ Naroda" Vraak Sakwr BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1A Corporation) L. BeneClX Treat. of above officers? New York City. N. I. "ALAS NAlODi iVetee of the Pee»le> Pay Except Snadmyw ead Holidays ia eeto lete relja m 8® (ttlt Mm a»v • •• • •#• i IB 96 00 98.00 Ea New York aa eelo leto „„„ |7.00 Ea pol tata................ fS.50 Za InoaemaCTo ■& eelo leto M MMr $7.00 Ea pol leta.................. M 98J0 Babeeripcloa Yearly $6.00 Advertisement oa **Qlaa Naroda** laliaja mM dan lavemši nedelj In praanlkoT. UopUl brea podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli toftUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se natn tudi prajftnje blvallfige naanant. da bitreje najdemo naslovnika. -C*LA8 NAHODA", £lf 18tk Strast, Mew Veefc. N. X. it CHtlitt AAA Najvišjo sodišče jo v ponedeljek odločilo, da jo AAA i Agricultural Adjustment Administration) protiustavna. Ta odlooitov jo velikega gospodarskega pomena. Predsednik bo imol dosti bolj voza no roko kot jih jo imol doslej, in najvišji* sodišče jo dovolj jasno namignilo, da je v okviru s<-»linijo ustavo vsak "Now Deal" nemogoč. Zvezni vladi oziroma predsedniku bo mogočo temeljne postavni1 odredbe izvesti odinole v slučaju, če bo ustava temeljito i spremenjena. Rooseveltova vlada je uveljavila novotarije, ki so po svoji radikalnosti prekašalo odredbe, uveljavljene za časa vojno. £o lani meseca maja jo bilo mogoče opaziti, iz katero ft rani vejo veter v najvišjem zveznem sodišču. (ilede NRA je tedaj najvišjo sodišče razsodilo, da vlada nima pravice s pomočjo pravilnikov urejevati razmer v industrijah. Najnovejša odločitev je pa šo večjega in bolj daleko-sežnoga pomena. Zvezno sodišče namreč pravi, da je poljedelstvo mati j podvrženo zveznim nego državnim postavam. Oblast, ki ni izrecno poverjena zvezni vladi, smejo izvajati izključno lo državno vlade. Potemtakem bi niti prostovoljna AAA ne imela po »davnega temelja. Brez dvoma so ua tehtnici tudi zadnji žalostni ostanki "New Potila", ki jo navdajal narod s tako velikim upanjem. Vse kaže, da so sedaj na vrsti: "Federal Social Security Act", penzijske po-dava za železničarje in Guffcyeva premogovna posla va. AAA jo bila proglašena za neustavno bas v času, ko se je začel gospodarski položaj nekoliko boljšati. Ker so zaloge naj- VLOM V RAJHEN-BURŠKO CERKEV PRED SODNIKI CELJE, 19. doc. — Pred tričlanskim -enatom celjskega o-krožnega sodišča se je včeraj zagovarjal 30-letni delavec L. Blažič iz Zagreba, po rodu iz Trnovega In pristojen v Komen na Krasu. V noči na 2. t. m. je s ponarejenim ključem odprl vrata bazilike v Rajhonbur-gu, nato je z dletom vlomil v tabernakolj, ukradel dva zlata ciborja in veliko mon.štran-eo v skupni vrednosti 9,000 Din in povzročil na tabernaklju 1.500 Din ;^kode. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Drago-tin Vrečko. Obtoženec j«1 priznal vlom. Tzjavil jo, da so mu bile razmere v Rajhenburgn zelo dobro znane, ker je prej 12 let služil v samostanu tamkajšnjih tra-pistov. Bii je že preoblečen v brata, naposled pa se jo naveličal samostanskega življenja in jo leta 1929 pobegnil. Od takrat so je le s težavo preživljal. Slednjič j.- bil zaposlen v Frankov? tovnrni v Zagrebu, pred poldrugim mesecem pa so ga odpustili. Ker je večkrat bral v novinah o drznili vlomih in tatvinah, po katerih oblastvom ni uspelo izslediti zločincev, se jo odločil za vlom v rajhonbu-ško romarsko cerkev. S seboj jo vzel nekega Antona Kurai-ka, očeta potili otrok. Obljubil mu jo, da ho v Sloveniji lahko nadaljne postopanje. Tihotapca sta prinesla vsak eno vrečo madžarskega tobaka, okrog 35 kg, ki sta ga pri begu odvrgla. UBOJ NOVE MESTO, 23. doc. — Davi so vaščani iz Smolenje vasi našli 50 korakov daleč jiroti Blatniku na poljski poti 27-letnega Jožefa Erjavca, posestni kovega sina iz Sol pri Re-težu. Fant je snoči popival pri gostilničarju Brulcu, ponoči pa se je z Jožefom Šušteršičem, Ivanom Božičem, Janezom Primožičem in Vinkom Prešernem, ki so vsi iz Smolenje vasi, vračal proti domu. Mod potjo so jo ustavi! pri svojem dekletu, nato pa so skupno odšli daljo. Prišlo jo naenkrat do prepira in pretepa. Kdo je Erjavca prvi udaril, spočetka niso mogli ugotoviti, ko pa so bili danes fantje zaslišani, so orožniki dognali, da ji- Erjavca udaril Snš-teršič z ročico tako hudo. da je nezavesten obležal in zmrznil. Orožniki so na prijavo takoj u-vedli preiskavo, Erjavčeve po-nočne spremljevalce aretirali, ter jih oddali sodišču v Novem mestu. Preiskavo sta vodila podporočnik Tvanovič in naročnik Rutar. SMRT V GOZDU LENDAVA, 1*. doc. — V gozdu nazvanem Moka v Gornji Bistrici, so je pri sekanju drevja zgodila smrtna nesreča. Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. Peter Zgaga VZTRAJNOST v Celju ub?užbeni hlapec Vido-vič s svojo 33-letno ženo Ano, nezakonskim sinom Ivanom Burgmajstrom in 12 mesecev starim zakonskim sinčkom Edi-jem. Ivana Vidovičeva je imela že od mladosti poškodbo v glavi in je bila živčno bolna. V zadnjo.il času je večkrat govorila o si«momoru. zaslužil n'kaj sto dinarjev, na-1Brata Zaliga iz Crensovcev sta črta za nameravani vlom pa Kuril i ku ni razodel. Kurnik je bil tisti večer tako pijan, da se jo pri cerkvi zgrudil in zaspal. Tako je Blažič izvršil vlom brez Kurnikovega sodelovanja ter je sprrvil o1 '« zlata ciborija s posvečenimi hostijami in monštranco v vrečo, potem pa jo dragocene dole od lomil in jih spravil v žep, dočim je važnejših produktov manjšo nego so bile v prvih letih depresij«*, se ne bo po javila no^iena posiOma špekulacija. Tudi nakup- ..i, sila fnrmorjčv «<• bo pos^o prizadeta. S tem ^^Sf^jj**** seveda niso resom problemi bodočnosti. Nihče ne more jamčiti, tla so bodo gospodarska izboljšanja nadaljevala ali da bo mogoče preprečiti nazadovanje. Sleherni daij se utegne znova pojaviti vprašanje, če bi ne bilo bolje omejiti produkcijo in farmorju za jamčiti minimalne wno. Položaj jo tembolj neugoden, ker sc nihče ne moro zanašali na kakšna večja naročila iz Evrope. Odločitev najvišjega sodišča jo za zvezno vlado težak poraz ter pomeni, da morajo radikalne izpremembe bodisi izostati ali jih pa treba izvesti na temelju obstoječo ustave. S pomočjo gesel ali slabotnih poskusov ni mogoče vladati velikega naroda. Zahteve po izpremembi ustave postajajo čedalje glasnejše. (V so bo gospodarski položaj boljšal, no bodo dobile zahteve posebnega odmeva. Ako se pa depresija zopet pojavi, bo morala vlada, ki bo količkaj radikalnih nazorov, zahtevati temeljito revizijo »stave, nakar se bo šole lotila drugih prob- lomov. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. z« V JUGOSLAVIJO * 2.75_______________Din. lOt % 5.15 ...............— Din. 200 I 1.25___________________Din. 30® 111.75______Din. 500 Din. 1000 147.00__________Din. 2000 Za ▼ ITALIJO $ 9.25 ............... Lir 100 $ 18.20 ________________ Ut 200 S 44.00 ................ Lir 500 $ 87.50 _________________Lir 1000 $174.00 ..........m...... Lir 2000 $260.00 _______________— Ur 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOR1 ALI DOLI t^euo Toejtn ammfcuiy kot scontf aiiMsno, toodltf v osnadUi •11 Umu dovoljujemo fte bolje pogoj«. Prejemnik doU ▼ starem kraju izplačilo ▼ dal ar J lb. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LOTTBR ZA PRISTOJBINO BLOVEN1C PUBLISF&NG DOMRHX **Gtfe* Nmroctti* W N. L njivi kjer so jih do njegovi a-retaciji našli. Župnik Josip Tratnik je že na vso zgodaj prijavil vlom službujočemu o-rožniku v osebnem vlaku Zidani most—Zagreb. Orožnik je na Vidmu prijel obtoženca in Kumika, ki sta bila prenočila v tamka jšnji čakalnici, in sta se mu zdela ob vstomi v vlak sum-liiva. Pri Blažiču jo tudi našel ukradeno dole cerkvene zlatnine. Laid vik Blažič jo bil obsojen na 10 mesecev strosreera zapora, no odsluženi kazni pa bo i z cm Tin iz Jugoslavije. NOVA 2RTEV TIHO-lAPSTVA LENDAVA, 38. dec. — Na meji je sj>et padla žrtev tihotapstva. V Murski šumi ob madžarski moji kakih 600 m na slovenskem ozemlju v občini Pinica so graničarji opazili o-krog polnoči dva moža, ki sta prihajala iz Madžarske, noseč na hrbtu tovore. Ker se moža nista ustavila na ]>ozive, marveč sta se pognala v beg sta graničarja začela streljati. Streli so zadeli enega, ki je padel, docim se je drugi, videč da ne moro uteči, prodal. Drugo jutro je šla na kraj dogodka komisija in ugotovila, da sta bila to Zadravec Franjo in Ke-rovec Ivan, poljska delavca iz Podturna v Medjimurju. Kero-vec je bil ubit, dočim je bil Zadravec predan oblastvom v podirala drevje. Podsekala sta hrast, ki pa jo obvisel na drevju. Ko sta ga nato hotela raz-žagati na dvoje, tla bi ga spravila na tla, so jo drevo sprostilo ovir, padlo na tla in pritisnilo na zemljo tudi Matjaša Zaliga, ki je takoj izdihnil. Nesreča jo /budila mnogo sočutja v vsej okolici. ŽALOSTNA SMRT BLOKE, 20. doc. — Prišel jo Mestok Janez, doma iz Vel. vrha št. 28. v nedeljo iz Cerknice, kjer jo bil vajenec pri nekom čevljarju, domov. In namesto, da bi so vrnil v ponedeljek nazaj k svojemu mojstru, se je zadržaval doma in jo pod Vel. vrhom pomagal šivati čevlje. Zvečer menda jo pa Šel na Studenec, kjer je v prijetni družbi zaigral borili 00 Din, ki so bili last njegovega mojstra. Zjutraj v torek pa so jo njegovemu o-četu čudno zdelo, da jo ležala mala vrvica pred njegovim hlevom, dočim je prejšnji večer dve taki vrvici shranil v skednju. Stopi tedaj v skedenj, da pogleda, kje je še druga vrvica. Kako se pa ustraši, ko vidi, da visi na nji njegov sin Janez obešen. Vsaka pomočjo bila izključena, ker je bil že mrtev. VPRIČO OTROK SI JE PREREZALA VRAT CELJE, 23. dec. — V nedeljo opoldne so jo odigrala v Ipavče- vi ulici 10, krvava drama. Tam je stanoval pri tvrdki Zanger V nedelje^ zjutraj je šol njen mož v službo, pred odhodom mu je še skuhala kavo. Bila je mirna in nič ni dalo slutiti, da kaj namerava. Zjutraj je izpila liter vina, pozneje pa ji je Ivan prinesel še dvakrat po pol litra. Ko se je Ivan vrnil iz sobe poleg kuhinje, je prišla Vidovičeva v sobo :n vzela britev. Deček jo je vprašal, kaj namerava, in ji vzel britev. Nato so jo vrnila v kuhinjo in začela brusiti nož. Pri njej je bil sinček Edi. Opoldne je naročila Ivanu, naj izpusti purana,ki ga jo bila dobila od n.aževih sorodnikov iz'------ kokosnjaka. Fant jo to storil, ko se je vrnil je ves prestrašen opazil, da si jo Vidovičeva prerezala vrat od love na desno. Ko je Ivan stopil v kuhinjo, so jo njegova mačeha zgrudila v krvi in je kmalu izkrvavela. Ivan je pograbil malega Edija, ki je tekal okrog mamice in bil ves okrvavljen in ga nesel k sosednji stranki nato je zaklenil stanovanje in hitel v mesto po očeta. K«.je oče prišel domov, je bila žena že mrtva. Prijatelj, če te kdaj zanese pot v New York in na imenitno Peto avenue, stopi na 106. cesti v muzej mesta New York. Videl boš znamenitosti, ki jih no vidiš nikjer drugje na svetu. V posebnem oddelku boš o-pazil modele jadrnic in ladij. Ena te bo posebno zanimala— angleška bojna ladja iz sedemnajstega stoletja. Skoro p« t čevljev dolga in z najvišjim jarbolom istotako visoka. Vse je izdelano, natančno kakor je bil* original, do najmanjše podrobnosti. Napis ti pove, da jo je izd« -lal Rado Vavpotič. Slovenec? Seveda. Iz Smar-ce pri Kamniku je doma ter >e je pred tridesetimi leti učil v Kranju kleparstva. Ko so je i/.~ učil, je šol po svetu. Prepotoval je Avstrijo, Švico in Nemčijo. Potoval j«*, delal in se ličil. beti za delo. Vsak gospodar, pj^ če sta se še v taki jezi ločila,\ bi ga z vesoljem vzel nazaj, kajti resnični mojstri so dandanes ne pobirajo po cesti. - Nekoč, že več kot petnajst i je tega, — mi je pripove- \ Par let pred svetovno vojno je prišel v New York. Niti tedaj, niti v najhujših letih depresije, mu ni bilo treba sk> - DR. EDO ŠLAJMER UMRL KRVAVA SVATBA MARIBOR, 21. doc. — Pred malim kazenskim senatom so je zagovarjal Uti-letni tesar Julij Trinkaus od Sv. Jurija, ker jo 1. septembra tega leta ob priliki neke svatbe na Šobru zabodel z nožem v hrbet Ivana Ce-peja. Obtoženi je bil obsojen na leto in pol strogega zapora. Naši v Ameriki OGLASI NAJ SE PAVEL. BENCEK, doma iz Gibenje, MEDJUMURJE. — Pred par leti je bil v Cleveland, O. Išče se ga radi zapuščine v -starem kraju. Kdor ve za njegov naslov naj ga opomni, da nam takoj piše. — ;Uprava "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York, N. Y. (&0- LJUBL.JANA, 2:i. doc. — Iz Št. Vida pri Ljubljani je prispela popoldne vest, da je zaključil svoje znanosti in narodu posvečeno življenje dr. Edo Šlajmer. Pred dvema letoma se jo odpovedal izvrševanju prakso in se preselil v St. Vid pri Ljubljani, da bi užival svoj pokoj po i lok,i dobi vztrajnega tlela in velikih uspehov. Prof. dr. Slajmer se jo rodil 8. oktobra 1S(»4 kot sin dožolno-sodnega svetnika Ford. Šlajme-rja v Čabru. Maturiral je 1.1S82 na hrvatski gimnaziji na Reki, medicinske študije pa je dovršil na gmŠki univerzi ter je bil 1. 1888 imenovan za člana ope-ratorskega zavoda. Kot asistent Wolflorjove klinike jo služboval do 16. jan. 1891, ko je postal asistent na kirurgičnem oddelku ljubljansko bolnišnice. Ta oddelek jo vodil takrat 70-letni primarij dr. Fnx, katere-j mu so dr. Šlamerja dodelili no samo s pravico do nasledstva. Primarij dr. Fux jo umrl marca 1892, in dr. Šlajmer je postal primarij kirnrgičnega oddelka ljubljansko deželne bolnišnice. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. IMAMO V ZALOGI HJZNWWE za leto 1936 U s poštnino vred. Glas Naroda 21« West 18th Street Hew York, N. Y. Na starega leta dan sta bila v avtomobilski nesreči poškodovana dva rojaka iz Notting-liama. Ko jo John Gori, star lis lot, vozil po St. Clair Ave., ga je neki avtomobil, katerega je šofiral Rudolph Zilke. star 22 let, skušal prehiteti, ter za-vozil na spolzke cestuo-želozniš-ke tračni k1:. Zilkejev avto je pri tem zaplesal na ledeni cesti ter treščil v Gorlov avto. V ko-liziji je Leo Bostanjčič, star H8 let, ki stanuje pri Gorlu in se jo vozil z njim, z glavo naprej treščil skozi prednjo šipo avto-bila ter dobil na vratu globoko rano. Gori je dobil manj hude poškodbo na prstih in poškodovan je bil tudi voznik, ki je povzročil nesrečo. 3 0 a SVETIH MAS so deležni Iftno C-Iani "Maine zve« za Afriko". Članarina enkrat za vselej: 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov: SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions. Dept. s-3624 W. Pine Blvd., St. Louit, Mo. Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v ttari kraj ali do&ttt ftoff* od tam, je potrebna, da je poučen o vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skninje Vam eamoremo dati najbetji* pojmemia in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ee eaupno obmiio na mi ea «nr pojasni*.. Mi* preskrbimo vse, bodih proinje ea povratna dovoljenja, potne listo, vieeje «n sploh vse, kar jo ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea nojmanjie stroške. N^drzavijam naj ne odlašajo do tadnjegn trenutka, ker prodno se dobi is Waskingtona povratno dovoljenjr, RE-ENTRY PERMIT, trpi. najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea breopUaSna uavodOjo in saaotavljamo Vam, da boste počene «n udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. let d ova I Rado, — seui nekaj popravljal v hiši bogatega ameriškega arhitekta v Now Ro-oholle pri New Yorku. Dasi so taki ljudje Je neradi spuščajo z delavci v pogovor, je napravil z menoj izjemo ter mi po-katza) v obednici par sto let star model angleške jadrnice. — Ta k š n ega modela ne spravi danes skupaj noben čj<»-vek, — je rekel. — Dandanašnji nimajo ljudje toliko znanja in takšne potrpežljivosti. — Zbodlo me jo. Moj ponos je bil užaljen. — Le počakaj, — sem si mislil, rekel pa nisem ničesar. — Prvo, kar je bilo, sem -i nabavil nekaj strokovnih knjig, ki so obravnale ladjegradnjo od starih fenieauskih časov, pa do dobe, ko s<> se jadra umaknila modernemu parniškeniu vijaku. i )d vodstva Morganovega muzeja sem dobil dovoljenje, da smem v muzeju skicirati. Po cele uro som ogledoval razstavljene modele, risal, skiciral, tuhtal in ugibal, kako bi jih bilo mogoče posneti. Nato som si naibavil potrebno orodje in les ter v božjem strahu lotil dela. Strašno počasi je šlo izpo.; rok. Los jo bilo treba prokuha-vati, uvijati, računati do sto-tinke inča; modelirati figuro in jih vlivati iz brona; delati kvadratni inč velike lesene line s tečaji in zaporami, topove, svetilke. škripce za vrvi, vrvi na roko plosti, in tisočero drug« malenkosti, da jo bil model do vseh podrobnosti pravi ladji podoben. Delal sem vsak večer od šestih do polnoči, vse sobote in vse neiielje — skoro dve leti. Odbor neke razstave za fina ročna dela jo moj model odobril. Tedaj sem arhitekta iz New Rochelle povabil na razstavo. Prišel jo in obstal, ko jo opazil poleg izdelka mojo ime. Lahko rečoiu, da tako presenečenega človeka nisem videl še nikdar v svojem življenju. Ivo jo dospel nekoliko k sapi, rni je z obema rokama začel tresti desnico,, drugega pa ni mogel spregovoriti kot: — Damn it, 1 can't believe my eyes. Tisti moj prvi izdelek, k» nik;ikor ni bil prvovrsten, som prodal za par sto dolarjev. Dobil sem veselje. Od angleške admiralitete som naročil načrte starih angleških ladij in se bolj sistematično posvetil delu. Vsega skupaj som napravil v petnajstih letih dvanajst modelov. Dva sta v muzeju, dva imam doma, druge sem prodal. Najlepšega sem dal /.•» tisoč sedemsto dolarjev, pa mi je šo danes žal zanj. Zares lopa stvar, ki jo, skoro bi rekel, ni mogoče plačati z denarjem. Delo jo j »a bogato poplačano le z zavestjo, da človek lahko marsikaj doseže, ako ima potrebno moč, voljo in vztrajnost. < e se misli Še kdaj lotiti kaj sličnega, — sem ga vprašal. — Še, — je odvrnil. — C it al sem o japonskih rezbarjih, ki so napravili čudovite stvari. V muzeju sem videl iz orehove lupine izrezano kočijo s premičnimi kolesi in parom konj. Namenil sem se iz riževega zrna izrezati kitajsko džunko z vesli, jarbolom in jadrom. Začudeno sem ga pogledal — Pa je to mogoče! — Seveda je mogoče, — se je nasmehnil. — S pomočjo finega mikroskopa in mikro-skopično tenko izbrušenih no-fžičev in igel. - . " O L 2 S NrA R O D rA " jim —»-J' m ■.'■"■■ 'i--Ljmuj-g New York, Wednesday, January 8, I 936 THE LARGEST S W VENE VAILY IN V. S. FREDRRtC BOUTET: Xikegu jesenskega dopoldne j«' pi i slo v Buis dt* lioulogiie do odločilnega srečanja lie ne Jicauchniupu v. Marijo Louiso Vntelierovo; poznala sta se petindvajset let in tri mesece se nista videla. (|zračje je bilo mirno, svetlo kakoi v pajčolanu. Bene Baeu-cliamp je užival z naslado svo- Sicer je pa že angažirana v ino-je vsakodnevne bigijenske iz- j /.oinstvu. prehode. Wlik, še vedno slok, __ Jn pa saj je trajalo to dve tesno zapet v brezhibnem si- |,.ti j„ t(, jr predolgo za takega Don .Jnana kakor ste vi . . . ODDIH Beaucliamp V— je vprašala naenkrat Marie Louisa Vatelie-rova. — Govoriva malo o vas. •Se imata s krasno laliano Lor-mov še vedno rada? — Nič vet*. Letos poleti j«1 bilo najine ljubezni konec. Dolgočasili sem se pri nji in mislim da je bilo to obojestransko , - Nikar se mi ne posmehuj-Sicer je pa tudi Don Juan rce. < 'u- vem svisr/'ku, z bradico le za spoznanje preveč rjavo, je stopal usmerjenih in š<> vedno prožnih korakov po »vink u I že prišel iz mod< drevoreda proti jezeru, ko jej Torej svobodno zagledal p.-ed seboj elegantiioj ,hm Sf. temu pri vas. žensko postavo z dvema psičko-j Po-loda1 jo je po strani in od-mu. Spoznal je Mario Lou 1 soj govoril smeje: Vatelierovo in gledal je je ob-i _ Samo od vas je odvisno, čudujoče. Bila je majhna drob-! da se zasede, draga prijateljica, na, zelo sv-tlih las, gibčna, ob-j Tudi ona se je zasmejala. i Poročit« lečena naravnost umetniško, in — Beauchamp. vi ste res ču-j na gotovo razdaljo se je zdelo,j ,1011 mož. Nikoli ne pozabile j da ji ni na trideset let. <*Vprav j odkriti /.< nski svoje ljubezni . . . j V,'\n/]!L ,, , ' bliža ta iluzija padla jo!oni« meni ' j , <"»"»»»»1» ,T . i i -i i* da sta se tako d alee — Vam prej nego katerikoli, _ i , . x ; naenkrat, ne da bi bila pred d rii "i : 1 ^ •• . i- j pred dobro uro na to sploh mis- —No, io, prijatelj, prestara!.'., ~ „ ' .. . _K'mL-,, >P„(*„W1 i,h, I •• * i- ii- i i lila. i reseneeena sta ona nad — i\«iko •rečno naključje, »Ira- prijatelju sva, da bi so razpleta prijateljica; prav kar sem. tale med nama te vrste šale. sti . . . Nisem hote! velike ljubezni. kakršno bi bil nedvomno čutil od vas. Nisem hotel de-finitivne, plamteče ljubezni, ki bi me bila neizogibno priklenila na vas. Poleg tega sem se bal, dn bon ljubosumen, da bom trpel. Ne i,il bi mogel deliti vas z drugim ali izgubiti vas . . . Bili sto k<»kotni . . . Imeli ste svoje drobne pustolovščine. — Beaucliampe! — Hoteli sto vedeti resnico, povedal vam jo. Povesila je glavo in čez nekaj •časa je zatrepetala kakor da sama tega noče: — Tudi jaz mislim, bi vas bila ljubila brezpogoino. Prijel j jo za roko. — Maile Louise, saj še ni prepozno. Zdaj boste prosti,' obe vaši hčerki bosta omoženi. pravila in r katerih sta se vračala pomlajena. Tako so minili meseci bi pomlad je že bila v deželi, ko jej Marie Louise zbolela. Zdravnik je govoril o izčrpanosti, svetoval ji je počitek na svežem zra-1 ku. — Kaj '*e bi šla za mesce ali! dva na moje posestvo La Ville-tiore? — je predlagal Rene Beauchamp. — Ne, ne je ugovarjala Maric Louise prestrašeno, no da bi vedela, odkod izvira ta strah. Prigovarjal ji je in ker je bila boleh na, je slednjič privolila. La Villetiero je bilo prijazno posestvo: gradič v velikem parku s starimi drevesi in vodometi. Marie Louise hi bila živela tam zadovoljno, da ni bilo mo-rečili skrbi. S seboj je bila pripeljala seveda svojo sobarico, toda to dekle, čeprav spretno (Nadaljevanje na 4. stran!.") ZAROČENCA MILANSKA ZGGDBS 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE 121 Prišedši na vogal uliee, ki je bila izmed najširših, je zagledal štiri vozove, ki so stali na >iedi, in kakor se na žitnem trgu vidi prihajanje in odhajanje ljudi, nakladanje in razkladanje vreč, takšno gibanje je bilo tudi tu: "mo-natti" s<> vstopali v hiše, "monatti" so priha jali iz njih z bremenom na ramenih ter ga položili na ta ali oni voz; nekateri so nosili nI« , čo opravo, drugi niso imel tega odznaka, mnogi so imeli kakšnega še bolj odurnega, preja-nice in ra-znobojne trakove, ki so jh ti hudobni -ži ob toliki javni žalosti nosil k«,l znamenja ra dosti. Zdaj se je ra.zlogel s tega, zdaj z onega okna turobni klic: "Semkaj, inonatti!** In š« zlokobliejše -» jim odgovarjali s kletvinami. Vstopivši v ulieo, je Renzo pospešil korak in -kušal, da bi le ovire gledal le tolik«), kolikor j« z menoj: n. J« za ta iluzija padla je^.^jo n1eni. bila s«- zelo očarljiva. Ogovori' jo j«- prijazno in ne prisiljeno. I bilo |>otrebno, da se jim izogne; zdajei pa se je Neki avstralski iskah>c zlata: n jegov pogl«*d srečal s predmetom posebnega n dejala brez okle- T T^i" ^^["^T*™ ki > v vzbujal«, na- kujte - je - m ,-vr ns - Urniennie k opazovanju, tako da se ie skoro ne- In vz«*mit« j ni natranje Papue (Nove (Ivi- ' ' *' pozabila temveč seri j«'-7.0 m. - Kako pa kaj vaši hčerki? TTval:', »lohro se počutita. (iiiictka s«* j»' vrnila včeraj z menoj. T i hip igra tenis. Kmalu poj dem p«v njo. Ali veste; «la se bo čez mesec dni omo-žila ? —Vem, vem, s Pavlom Lan-' tln'iieyem, imenitnim dečkom. — Da. on j«' moderen, vnet za sport. nraktičen, značajon. iskren. Srečna bo z njim, o lom sem prepričana. Razumeta se zelo dobro. — A vaša starejša hči? — Marvsa? Oh, prijatelj, ta mi jo je pošteno zagodla. Uganit«'? No. mod babice me hoče s ura vit i. l)a. Boauchampe — Kaj hočemo, izrabila jo svoj čas . . . Kmalu bo loto dni, o«l-kar jo omožena. Evo. poglejte. ne preostata mi nič drugega, sprejema ni, stara mati bom. Zasmejala s«* j«* veselo, da so s«' pokazali njeni krasni zobje, potom je pa nadaljevala: — Kakš»;o presenečenje, a ? No. ti otn.ci! . . . Končno, sroč-T»a j«1, nje h mož tudi in jaz tudi. — Vi stara mati? . . . To je — Saj ne začenjam jaz. To sem vam '».ekoč že povedal — Seveda ne začenjate in prav je tako. — Mar se ne spominjate? — Seveda se spominjam . . . Včasih, enkrat ali dvakrat v 1«*-tu, kadar ;j»- pač naneshi prilika, ste mi delali poklone, ki jih ]>a niti jaz niti vi nisva jemala resno . . . Dalje niste šli nikoli . . . mar ni tako ? Pogledal ji j«» r'"ori. —Da, res je. — Zakaj? Ni mogla zadržati tega vprašanja, maio je zar«lela in na«la-Ijevala: — Da, ušla mi je ta beseda, zakaj. Zukaj me niste ni!-\oli ; (hiseg«) cilja, ki ga j»- bilo pri-jnesl«, naključje srečanja ik, to-j likih letih, v katerih j<> bila 1 ljubezen rnerl njima neizgo-tvorjena, razpršena pod plaščem | prigod n junega ločenega živ-lienja. Drhtela sta. oba sta na tillem mislila, «la je to zadnja zmaga, zadnja ljubez«'ii in »la jo morata biti vredna, da morata biti očarljiva, radostna, mlada. Ti občutki s«, ju po poroki, ki je sklenila prav kmalu, pr<*-vzemali s podvojeno silo. Živela sta v stanovanju Rene Beaucbampa, na novo opremljenem, in lrer sta bila bogata, brez vseh dolžnosti, sta se oba i povsem posvetila prizadevanju, da bi drug-drugemu ugajala, da bi si dokazala, kavalir, dragi prijatelj. Tudi tega no prinaša mladost. To j" prišlo zdaj iz modo. Obmolknila sta. Oba, in psička za njima sta skupaj nadaljevala izprehod po drevoredu. — Kaj pa vaše ljube Ji i. £----- . —SJ__LJ____ tem močnejša. Ah, gotovo ne, kakor jo dejal Beauchamp, gotovo še n' bilo prepozno. Z mladostnim ognjem sta so oba nenasitno udeleževala zabav, zahajala sta v družbo, v gledališče, večerjala sta v nočnih kabaretih. Re«lko sta so ločila, čeprav sta se bila molč«» sporazumela. «ln s«» zjutraj ne bosta sreča vala, dokler vsak v svoji toaletni s«;l,i temeljito ne opravi noge svojega telesa. Tz toaletne sol,«1 sta prihajala taka, kakršna je napravila umetnost. Bili s«> pa tudi popoldnevi, ko sta s«* razšla vsak na svojo stran na tajne sestanke, o ka-terili dni:-" druiromu nista nič rod ljudožrcev, m lovcev na člo-veške glave. Svoje poročilo je mož, ki se imenuje Mihael L Leahv, podprl s celo vrsto dokumentov in fotografij, ki jih je zbral na svojih potovanjih T>o Papui, pri katerih so ga spremljali njegovi trne bratje. Novo odkriti kanibali živ«' v vaseh, ki sestoje iz koč iz trave. Oboroženi so z loki, kopji in bojnimi sekirami. Navzlic svoji bojevit ost i so zelo spretni poljedelci in vrtnarji. * Ljudstvo štej«- 200,000 do 300,000 glav,' pripoveduje Leahy. "Trdil bi, «la je v«'č nego četrtina tega ljudstva vdana ljndožrst-vii. Videti je, «'vala lo]>ota, ki j«, je velika bolest in smrtna 'tako «l«»net<1 }>o»l rušo." i j utrujenost zastirala in zatemnjevala, a ne kva- ; "Monatta" si j«' položil r«,k«. na prsi; nato j«-| rila: ona mehka in o bonom veličastna lepota, ki ; i>rižm, in sk«>r«» spoštljivo, bolj radi novega .žari iz lombardske krvi. čuvstva, ki g:l je nekam p«,«ljannilo. n«*g«, ra- I Njena hoja j«' bila utrujena, a ne pešajoča; j ,jj nepričakovanega plačila pripravil za malega Oči niso prelivale solza, a kazale so znamenjaj mrii(\., nial«, prostora na vozu. Mati je hčerk«, da so jih že toliko potočile; bilo j«' v tej Imlesti p0| jubila n:i čelo, jo položila tja kakor na po-nekaj ncumljivo mirnega in globok«'ga, kar je j steljo, j«, uredila. j«> pregrnila z belo tkanino in izražalo povsem zavedajoč«, se dušo in priprav- jjja-ovorila zadnje bc-<»de: "Zbogom. ('e«'ilija, počivaj v miru! Nocoj >ri«lemo tn»li mi, da ostanemo večno vklip. M«>- 11' znova tu": "Ko pojdete zvečer to«l mimo, tmli mene. in ne po mene sani«,.' ITALIJANSKI VOJAKI VLEČEJO TOPOVE ijeno, «la to bolest občuti. Toda ni bil sam«, j>ogl«*«l nanjo, ki ),i bil s rt
  • n'b,,,i kakor (ia so io T" , velike postave, rjavkasto kožo.) roke okrasile za davno obljubljeno veselje, na-I bolj somitsko nego negroidnej klonjeno za nagrad«,. Tn ni ji ležala na rokah, J (Dalje prihodnjič.) potezo v obrazih. Po svojih I vrtovih gojijo sladki krompir, fižol in drugo zelenjavo. Njih napravo za namakanje so čudno moderno. Obleke praktično nimajo, hodijo .goli na okrog in nosijo najbolj čudno predmete za okras, n. pr. majhne kače o-koli vratu, školjke, ki jim rabijo tudi namesto denarja, in ptičja krila. Žene nosijo tudi ličnico svojih pokojnih mož kot ogrlice Svoje mrtvece hranijo divjaki v skrinjah v gorah. Dokler se niso raziskovalci boljo seznanili s tem ljudstvom, so bili v stalni smrtni nevarnosti. Vedno so morali imeti postavljeno stražo. Pri nekem napadu sta bila Tjoaliy in njegov brat ranjena. Morali so prej ustreliti ir> divjakov, preden «o drugi zbežali. Pozneje so s«' spoprijateljili. Nekoč jo Lealiv povabil starega Papn-anca in njegovo vnuke ter vnukinjo na majhno vožnjo s tovornim avtomobilom. #Starcu jo ta vožnja nad vse ugajala, bal so jo samo, da bi so avto no «1 v i gnil v zrak. Nekoč je namreč videl letalo v zraku in ropot njegovega motorja ga je spominjal na ropot avtomobilskega motorja, pa jo iz toga sklepal, da zna tmli avto leteti. tudi jaz bom molila zate in kla obrnivši se znova k "monat- topite gor ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja'*, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o p?emenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 Oddelek italijanskih vojakov pomaga traktorjem vleči topove po slabih cestah na postojanke, s katerih so pozneje Abesinci pregnali Italijane. IZ BAGuADA V STAMBLX 4 knjige, s slikami. 627 stran! Vsebina: Smrt Moliamptl Emina; Karavana smrti; Na besu v Goropa; Družba En Nncr Cona ........................1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige. 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti: Moj romao ob Nilu: Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jeztdi G^oft •«*• «1 »50 PO DIVJEM S l TRDI STANU 4 knjige. 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija: Bep Iz J'«?fe; Krona sveta; Med Izdajalec; Na lovu: Spet na divjem za padu; Kešcni milijoni; I>i'«liči Cena ........................3.56 V (i OR AH 15 Al Ji AN A 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: \ Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V j;olob-njaku ; Mohameda nski svetnik Cena ........................150 drema ognjema Cena .1.5» "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do« movino. Kdor ga koče naročiti za svoje sortxhnke ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina:- za- s t a r i kraj stane $7. — V Italijo lista. ne pošiljamo: < * PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski Ob Vardarju Cena Miridit; WINF.TOV It knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; i Nšo-Či. leirji Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanCi in Apači; Na uevarnib potih ; Winnetovov roman ; Sans Ear; Pri Komančili; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena ........................330 .1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s sUkami, 1704 strani Vsebinp.: Izseljenci; Turna Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta ; Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani * Vsebina: »f Hoj z medvedom ; Jama draguljev; Kontno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena ........................1.58 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 16th Street New York, N. Y. jBEwtii&ik to.'-. "9LZ9 W2TH New York, Wednesday, January 8, 1936 TWB LARGEST '8L0VENTB; fTAlLY T¥t TJ. 21. PRODANE DUŠE JI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Soda i pa moram iti po- "MLADI OREL" SE BO VRNIL Edini sin velikega Napoleona v Pariz in ga tu slovesno po- 4'Da, drugače to tudi ne gre. zdravit svojega moža." Ko gospa Petri odide, pristopi Marta k Kozi. *1 Kaj pravite k temu, gospodična Rihar, sedaj jo gospod Petri pripeljal na parnik šo dve mladi dekleti?" Roza ji pove, kar ji je povedala gospa Petri in tudi Marta o tem ni mislila nič več kot Roza. Pravi samo: V No, sedaj vidite, tako redki so tam dobri delavci, zato so nama ni treba bati. In če z nama ne bodo ravnali dobro, bo ve pa šli." 44 Toda, gospodična Preler, vi pozabite, da s ve se obvezali Zit tri leta." "Toda Petrijeva sta se tudi obvezala za dobro postopanje, in če te obljube ne držita, tedaj tudi jaz ne bom držala svojo." In Marta je obrnila svoje zanimanje na drugo prihajajoče potnike in je z veseljem dognala, da prihaja na krov več gospodov kot pa dam. Izgledalo je, kot da primanjkuje mladih deklet. Polog Roze in Marte ter obeh kontoristinj ste bili na krovu samo Šo dve mladi dekleti, ki ste prišle z nekim gospodom v IVtrijevi družbi. "O, to pa izgledajo kot gledališke igralke, že zgodaj zjutraj so namazane," pravi zaničljivo Marta, toda s tem večjim zanimanjem. Tudi Roza je videla, četudi je bila le malo izkušena, da so bile te dame nekaj posebnega. Ko nekoliko pozneje o teh damah govori z gospo Petri in ji pove Martino mnenje, pravi gospa Petri z nenavadnim nasmehom: "Gospodična Preler je zelo bistroumna; te dame so gledališke igralke in so so pogodilo za več gledaliških predstav. Gospodje, v katerih družbi so dame, so naši poznanci, to so gledališki ravnatelji in naši prijatelji. Dobro pa je, ako se s temi damami n* sprijaznite, to ni družba za vas in za gospodično Preler. Držite so Marte. Četudi je samo navadna služkinja, je vendar dobro in pošteno dekle. Tudi za obe kontoristinj i ne bi djala roke v ogenj in se tudi teh, kolikor mogoče, izogibajte. Nikake zaupnosti, razumete?" Roza je bila zelo hvaležna za skrb, kajti za skrb je smatrala besede gospe Petrijeve. In njene besede ponovi tudi Marti, ki pa ji smeje zatrdi, da ima sama oči v glavi. Na parniku jo bilo videti in slišati toliko stvari, da je bila Roza že kar trudna. Ponoči ni skoro nič spala. Vsled nemirnih misli in nenavamega ropota na parniku ni mogla spati. Pod njo pa je Marta trdno sj>ala in Roza ji je bila nevoščljiva. In ko zjutraj pove Marti, da ni skoro nič spala, ker ;je morala toliko misliti, ji Marta odvrne: "Velikega premišljevanja se morate odvaditi, to samo mirna prepustite gospodi, ki nima drugega dela. Mi potrebujemo svoje moči za delo, in če kdo ne spi dobro, jo izmučen. Spim vedno kot krt in zaspim takoj, ko se vležem v jaslice." Roza se smeje. "Imate prav, gospodična Preler, premišljevanja se jo treba odvaditi — samo ko bi šlo tako lahko." Na parnik so že davno prišli zadnji potniki in na pro-menadnom krovu prvega razreda prične igrati godba. Močan jopot nastane po celem parniku, ki so počasi prične pomikati. Roza s pekočimi očmi strmi pred se. Marta pa veselo poje z godbo. Ta uboga sirota je imela to posebno prednost pred drugimi ljudmi, da njene dušo ni težilo domotožje ali žalostno slovo. Za njo ni bilo domovine, ne poslovilnih bolečin. Toda Roza je pustila za seboj dve ljubi gomili — in v svetlobi in solneu potopljena otroška leta. Za njimi so obledele bridkosti in skrbi, ki so prišle pozneje in so jo sedaj gnale iz domovine. Toda, prodno se jo ^iogla j>oglobiti v poslovilno bolest, se poleg nje prikaže gospa Petri. 44Torej, sedaj smo na potu. Na vožnji se ne bomo mogli mnogo brigati za vas, namreč moj mož in jaz, ker Imamo na parniku mnogo poznancev. Zabavajte se, kolikor se morete in si uredite vso, kakor se vam poljubi. Ko pridemo do cilja, se bomo zopet brigati za vas. Do tedaj pa ste popolnoma prosti in morete delati, kar hočete." Pri tem gospa Petri obema dekletoma prikima in odide. Marta smejo gleda za njo. 44No, to je vljudnost, to moram reči, da naju že takoj na vožnji ne nadleguje s kakim delom. To so plačane počitnice s popolno prehrano in prosto vožnjo. Tako dobro že davno nisem več imela. Je vendarle dobro, gospodična Rihar, sedaj fve proste. In to sem si vedno želela." Tudi Rozi se je to zdelo prijetno in ravno tako malo, kot Marta, je videla v tem, da sta ju Petrijeva na celi vožnji pustila skoro iiopolnoma sami. Gospod Petri celo vožnjo ni iz-pregovoril z njima niti besede in njegova žena samo včasih mimogrede. V ostalem pa si niti kontoristlnji, niti gledališki igralki niso niti najmanj potrudile, da bi stopila z Rozo in Marto v kako zvezo. Ni se jima tedaj bilo treba jih izogibati. Da je gospa Petri skrbela za to, da kontoristinje in gledališke igralke niso prišle v stik z Rozo in Marto, o tem se jima ni niti sanjalo. Tako sta Petrijeva dosegla, da mlada dekleta niso med seboj postala zaupljiva, kar bi se mogoče tudi zgodilo brez prizadevanja gospe Petrijeve. Marta je znala preganjati Rozi skrbi in četudi je bila velika razlika v izobrazbi med tema mladima dekletoma, vendar ste kmalu obe vedeli, da ste pošteni dekleti. Nekoč pravi Marta Rozi: 1 * Veste, gospodična Rihar, tako se mi zdi, da bove še našli srečo. Neka vedeževalka mi je pred mojim odhodom jekla, da me Čaka sreča onstran dolge poti in da bom z neko plavolaso damo daleč potovala. To se je do sedaj že dogodilo, vi »te plavolasa dama — no — in na dolgi vožnji sem tudi, tedaj me bo po dolgi poti tudi počakala sreča. In poročila so bom s temnolasim ženinom, ki ima dobro, stalno službo. Kaj hočem še več. Temnolasi moški so mi bili vedno všeč, zato, ker sem sama plavolasa. Kako pa je to z vami imate rajfii svetlolase ali temnolase moške!" Boža se smeje. iz njegovega zakona z avstrij sko vojvodi njo Marijo Lujzo, kateri je ž«? ob svojem rojstvu dobil ponosni naslov rimskega kralja, je po dolgem hiranju umrl julija meseca leta 1v Schoenbrunu ter so ga kot cesarjevega vnuka pokopali v grobnici kapucinske cerkve, kjer pokopavajo vso Ilabsbur-žane. Že dolgo so Francozi nameravali krsto z mrtvim truplom 44mladega orla" prepeljati kopati, toda Habsburžani tega niso pustili. Sedaj so se pa razmero spremenile in tako bodo menda dne 20. marca 1936 na .123. rojstni dan rajnega Na poleona It. njegovo truplo res pripeljali v Francijo. Napoleonovega sina, ki bi bil moral postati francoski cesar kot Napoleon II. so habsburški cesarski krogi nazivali "vojvo-da reichstatski". Ta vojvo« je silno ttagična prikazen v ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. -VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. AXDERSOXOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Gena ........... ANDREJ HOFER ......................... BENEŠKA VEDEŽEVALKA „.... BELO RAJSKI BISER ................. . .35 ... 50e ... 35e ... 35e ^ (Dalje prihodnjič.! BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20« CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA -.................25e DEVICA ORLEANSKA ............................................50e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK ............................................3ae FRA DTAVOLO .......................................................50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisat Fran Mil- činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih t Koreji) ........................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OSVETA (povest iz ah m škili gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ................25e MI "SOLINO, ropar Kalabrije ............................ . 40e MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70e MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 23c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................ 40c NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50c PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cona .........30 PRISEGA IIIKONSKEGA GLAVARJA. Povest i v. starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Iluonder. Cena ...............30 PRVIČ MEI) INDIJANCI. Povest izza rasa odkritja Amerike. Ona ....................30 PABERKI IZ ROŽA .................................................25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIGALEC ....................................................... 25c PRSTI BOŽJI ..................................................................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODEN.) (spisal Krištof Šmit) .......................30«? PRIGODBEČEBEL1CE MAJE. trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................ 30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO *v..................... 40c II. is.................40e PRAVLJICA. Spisal H. Majar. izbrani iz prostega naroda. Cena ..........................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal \V. Bon-sels. Poslovenil Vladimir l^evstik. Itoman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JITDEK ......................................................25« . 30« . 30c . 30c 30e M .50 .. .€0 .....35« _____30« _____35e .....30« _____30« PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....... POSLEDNJI MOHIKANEC ......... RDEČA IN BELA VRTNICA ... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .. ROBINZON KOŠUTNIK ............ STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s letovanja dveh mornarjev. Cena .......................... SUEŠKI INVALID ........................... SISTO IN SIESTO (povest oz Ahi^^TZZZ SVETA NOTBURGA .......... STEZOSLEDEC ............................................. SVETA NOČ (pripovedke) ______- , ■ , ,...... TRI INDIJANSKE POVESTI .. . ............30« TURKI PRED DUNAJEM ......................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami ; tr^ vn)..... I. zv. $1.30; H. »v. $1.40; IIL zv. $1.50 * , . SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L_ VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P° ............................ JM VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; 8 slikami) ....................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ........................................__________ ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25«' ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dteta) I. del ------------ 40« II. del _________ 40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert GangI), v 1 zvezka ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.). Gang! .............: .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. M zgodovini. Umrl je v strahotni samoti šele 21 let star. O njem je ljudstvo vedelo polno legend, ki so v zvezi s padcem Xa|»o-leona, njegovega očeta. Met-ternich, tedaj vsemogočni avstrijski kancler, se je bal priljubljenosti Napoleonovega sina, zato je lepega in nadarjenega mladeniča spravil v samoten kraj ter nobena vplivna osebnost ni mogla do njega. Na šahovnici vs< mogočnega kanclerja je bil "mladi orel" važna figura, k.-itero hotel ohraniti neškodljivo s tem, da jo je dal skrbno straži ti. "Mladi orel" se nikdar ni smel zavedati, da so 11111 zrasle peruti. Čeprav je avstrijski cesar ugovarjal nroti takemu ravnanju s svojim vnukr-m. katerega je imel zelo rad, j" vendar M^tternicli rvlo cesarja znal ustrahovati. Mladeni'Vva bolehnost j«' Mettteraicbovim načrtom prišla na pomoč. Kancler je ukazal opustiti vse, kar bi bilo u-tegriilo izboljšati zdravstveno stanje cesarjevega vnuka in Napoleonovega sina. Šele. ko se je jetika v mladem telesu tako razvila, da za mladeniča ni bilo nobene rešitve več, mu je začel izkazovati večjo naklonjenost ter mu je celo dovolil, da sme odpotovati v Italijo iskat izgubljenega zdravja. ISLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« Will ltth STKKKT NIW IOBK, M. 1 PlftlTB NAM ZA CBN* VOZNIH LMfOV, M-EZRVACUO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJ« .............................................................. ODDIH Nadaljevanje s 3. strani. "111 marljivo, ni moglo povsem nadomesti, i znanstvene prakse zavodov, običajno obnavljajoči h mladost Marie Louise. Poleg tega jr* bila gospa bolehna in navzlic vsemu pogumu ni prenesla naporne ure jutranje toa- januarja: lete. Opustila je to in se zaprla V svojo sobo. Preživljala je svoje dneve v solzah ležala je v naslanjaču in odklanjala posete svojega moža. Rene Beaucliamp je teden dni prenašal to. osmega dne je pa vstopil brez dovoljenja. j — Rene, Rene ne približaj se mi, ne glej me, je zaklicala Marie Louisa in si zakrila obraz z rokami. — No, prav, toda poglej me vsaj ti. Ozrla se je nanj in sapa ji je zastala. Kakor ona, se je bil tudi on odpovedal vsem pomlaja- SHIPPING NEWS Lluropa v li reiuen 11. januarja: I k* de France v Havre Vuh-anina v Trst 15. januarja : Washington v Ilavre is. januarja : I ja fa yet te v Ilavre Ilex v Genoa Zanimivi so zapiski kneginje \ '-arovnijam, toda prosto- Melanije, ki dokazuje, da je j vo,'->no- . kancler Mottemich dobro ve- -Ah.Rene, Rorioto s,so-del, da se igra z življenjem Na- M; b/ ™ potolažil. Kako poleonovega sina. Dne 20. apri-i(l(,hor 81 • la 1832 je zapisala v svoj dnev-j Sedel j" k nji na divan in jo nik: "Cesar je Clemensu rekel,! prijel za roko. — Zate som sto-da je zbral zdravnike, da bi sej ril to, toda tudi zase ... Tu so z njimi ptrazgovoril o bolezni i drugačne razmere. T11 je nara-svojega vnuka. Vsi zdravniki I va, iskrenost, mir. To je napa so potrdili, da je zdravstve- j lezljivo. Dobro se počutim, no stanje bolnikovo obupno, j sem samo sam s seboj, nobene Kadar kašlja, se mu trgajo že napetosti ni tu. T11 so krasni, pljuča, zaradi česar bo živel sa-j mirni večeri, namestu nočnih mo še nekaj mesecev. Naj se j plesnih dvoran in barov. Ko januarja Majati«- 2*1. januarja Hn-uieii v v Cherbourg Bremen januarja : I'hamplain v Ilavre '-•>. januarju: lie de Franee v Ilavre ."JI. januarja: zgodi božja, volja." Nekaj tednov kasneje so se visoka gospoda menili z bolnikom o njegovem potovanju v Nea-pelj ter so mu povedali, da so nalašč ležal in spal. Toda to je bila le tolažba za bolnika, lcer so vsi vedeli, kaj ga čaka. Bolnik je kazal vedno več veselja za življenje, kar pa jo bilo le kakor plapolali je luči, proden ugasne. Octave Aubry piše v svoji knjigi, ki je pred kratkim izšla o "rimskem* kralju" takole: "Metternich je zopet prišel v Schoenbmn. Ko so vojvodu sporočili,* da ga je prišel Met-ternicli obiskat, jo vojvoda samo počasi zmajal z glavo. Zakaj je kancler prišel? Ali morda zato, da bi se prepričal, da bo njegova žrtev umrla ? Prav nič ni bil.) več potrebno tega trdosrčneža sprejemati, se mu smehljati :n se mu zahvaljevati. Cas družabnih laži in hlimbe je minil. 'Spretni komedijant' ni hotel več igrati. (Mettornioh je namreč vojvodo imenoval 4'spretnega komedijanta," ker se ga je bul). Zakaj naj bi sedaj "komedijant" še igral, ko je videl, da je vse izgubljeno. Kaj naj bi sedaj ob smrtni uri rekel možu, ki je bil kriv vsega ponižanja, njegove ječe in njegovega trpljenja? Skozi pri-, prta vrata je Mettermeh videl bolnika v postelji. Videl je, da je strašno spremenjen. Oči so bile ugaslo, zlati lasje brez bleska, koža rumena in suha. Met-ternich jo odšel brez vsakega sočutja, ne da bi bil spregovoril besedico tolažbe njegovi materi, in prav gotovo tudi brez vsake vesti. Napoleonov sin je ■po tem obnašanju lahko sprevidel, da bo moral kmalu umreti.". Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street : : : New York, N.Y. ozdraviš in ko odpotujeva od tod, začneva morda znova, če boš hotela. Toda šele kadar odpotujeva. Ta oddih je tako prijeten. — Da. da, je šepetala po-mirjona, no bova so žurila z odhodom. Obema je odleglo in videč so prvič taka. kakršna sta bila, sta se oba vprašala ali ne bo prava sreča, ki jo prinese njuna pozna združitev baš v tem miru drugega ob druarem, v počitku brez prikrivanja, v zaupanju polnem oddihu. 11. februarja: Coutc ui Savoia v Genoa 5. februarja: Majes'lc v Cherbourg S. februarja : Ilex v Genoa 12. februarja: Washington v Ha vre Urenien v Breuien 14. februarja: Rerengaria v Cherbourg 15. februarja: Clianiplain v Havre 1!>. februarja : Euro] »a v Bremen 1!). februarja: Europa v Bremen 1'0. februarja : .Majestic v Cherbourg L'l. februarja: lie tie Franee v Ilavre HO. februarja: Manhattan v Have Aquitania v I'lierbourg februarja : Conte (Ii Savoia v Genoa V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. MIIHIHlll;«IIIIIIIIIIIIIilll» Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so j"h naročili, naj t Maryland: Kltzmiller, Ft. Vodoplvec nekoliko potrpe, da dobimo V A 2 N O ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, dr«. ga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine tn račvne smo raepo slali za Novo leto m ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškovf za to Vas prosimo, da skušate no ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji pa plačajte našemu zastopnik» t; Vašem k-aju alt pa katerem* izmed zastopnikov, kojtn imem so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj fia-iih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jsrab Luvjria COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. S«, tit Walsenburg, M. J. Barok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lnkanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois Joliet, Mary Bamblch, Joseph vat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Me Zelen« KANSAS: Qlrard, Agnea Metalk tansaa City, Frank Žagar t rovo zalogo iz domovine. Knjigarna "G. N." Steyer, J. Četne (sa Fenna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit, MINNESOTA: Cblsholm, Vran k Gonle Ely, Joa. J. Peshel-Eveletb, Louls GonZe Giluert, Louls Vessel Hibblng. John Povie Virginia, Frank Hrvstlcb Montana: Roundup, M. M. Pantan Washoe, L. Champa. NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: ' Gowanda, Karl Strnlsha Little FaUs, Frank ttasM OHIO: Barberton, Frank Trehc Cleveland. Anton Bobek, Chaa, linger, Jacob Resnlk. John Slapo'Ji Girard, Anton Nagode Lorain, Louis B&lant, John Knr^r še Warren, Mrs. I. Racbat Toungstown. Anton OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton I paves Clarldge, Anton Jerina Conemsngb, J. Bresovee ExDort. Louis SupantiC Farrel, Jerry Okorn -Forest City, Math Kanta Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polenta Krayn, Ant TanSelj Lozeme, Frank Ballocli Manor, Frank DemBbar Midway, John 2nst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demahar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeenb Toren WISCONSIN: Milwaukee, West Ajlls, Frank Skek Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanchar DiamondvUle, Joe Rolich i Vsak te, katera lite peCrtRle sa Je prejel Tssftpatfcs .«)s UPRAVA "QLA8 NAROKA" j