Priprave na lil. kor.gres samoupravljalcev Jugosiavije Družbena režija - v sprejemljive okvire Razprava o družbeni režiji ne pomeni napad na administrativno-strokovna opravi-,:la kot mijne sestave našega nadaljnjega raz-tvoja, ampak kot zahteva, da se temu delu da ustrezna vrednost na ustvarjalnih osno->vah, ki jo je mogoče doseči le ob pogoju, da to delo vrnemo v družbeno sprejemljive okvire. Tako so delegati na posvetovanju z de- lovnim naslovom »Družbenopolitična aktiv- . nost za zmanjšanje družbene režije« oprede- lili izhodišče razprave, ki je bila organizira- na v občini Ljubljana-Šiška, y okviru priprav na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavi- je. Posvel je bil povezan z obiskom ddovne skupine CK ZKS v pbčinski organizaciji .ZKS Ljubijana-Šiška, pripravil pa ga je ko- ;':ordinacijski odbor občine Ljubljana-Siška za -usmerjanjc aklivnosli v pripravah na III. i-kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Poleg tdelegatov za III. kongres samouprav] jalcev rJugoslavije sq bili na posvetovanju prisotni še predstavniki vseh petih Ijubljanskih ob- čin in mesta Ljubljane. »Razglašati vsa tista dela, ki se opravlja-jo za pisalno mizo, s svinčnikom, papirjem in pisalnim strojem za birokracijo, kot — delavskemu razredu nasproten razrcd — in ustvarjati, v bistvu namišljen razredni kon-flikt nied tema dvema segmentoma delav-. cev, znotrai istega delavskega razreda, bi pomenilo napraviti celotnemu poteku akcije za zmanjšanje družbene režije več škocle kot koristi. To bi pomenilo, da delavski razred sam žaga tisto vejo, ki jo nujno po-trebuje za svoj nadaljnji socialistični sanio-upravni razvoj«, je v svoji razpravi odločno poudaril Peter Toš, vodja delovne skupine CK ZKS. Nadaljnji tehnični in lehnološki razvoj bo terjal zmanjševanje obsega potrebnega ii-zičnega dcla, ob istočasni potrebi povečeva-nja intelektualnega, strokovnega in raznega evidenčnega dela. Zato pomeni razprava »na pamet« (kritiziranje nečesa, kar nismo do-volj proučili), za resno oviro našega nadalj-njega družbenoekonomskega razvoja. Poglobljeno in načrtno se kaže spoprijeli z vsemi slabostmi, ki so bile že dosedaj ugo-tovljene, tako v občini kot v širši družbL-ni skupnosti. Ena izmed teh slabosti je nespor-no ta, da TOZD v našem sistemu samouprav-nih družbenoekonomksih odnosov ne potre-buje svojih lastnih služb ali pa vsaj ne v taki meri kot se danes dogaja. V skoraj vsa-ki večji delovni organizaciji je najti TOZD, ki ima celoten administrativnoupravni apa-rat ob tem, da so za iste naloge v DO or-ganizirane skupne službe. Taka organizira-nost TOZD nima svoje moči v opredelitvah, stališčih in interesih delavcev, temveč ima svojo moč v poslovodnib. strukturah, zaradi obrambe svojega lastnega monopolnega polo-žaja — položaja, ki je odtujen clelavcu. Če bi temeljito uredili io področje, bi dosegli velik napredek v zmanjšanju družbene re-žije. Če k temu pristavimo še boljšoorganiza-cijo dela skupnih služb, v katerih je še mno-go organizacijske vsebine že davno prežive-lih podjctij, bi lahko — ne samo zmanjšali družberio režijo — temveč bistveno prispe-vali k dvigu stopnje družbene produktivno-sti dela in s tem programu gospodarskc sta-bilizacije. Tudi na diugih področjih je bilo pre-malo storjencga za zrnanjšanje družbene rc-žije. Npr.: le počasi potcka aktivnost, da bi za vse samoupravne interesne skupnosti na ravni občine organizirali skupno strokovno službo, da se krajevne skupnosti le počasi odločajo za združevanje računovodsko-li- nančnih opravil v eni strokovni službi, da lc redke razmišljajo, da bi za več KS ustano-vili skupne službe. Podatek, da je v eni iz-med ljubljanskih krajevnih skupnosti zapo-slenih 18 delavcev, zgovorno kaže, da tam niso dojcli niti bistva — vsebine dela KS. Le malokje se lotevajo moderniziranja administrativnega poslovanja in njencga vpliva na zmanjšanje štcvila zaposlcnih. Zna-čilno je, da za odpiranje admmistrativnih »delovnih mest« ni potrebna velika investi-cija. Največji strošek gredstavlja osebni do-hodek. Poskrbijo sicer, da so prostori svetli, stoli in mize pa skladni z barvo zidov, sko-iaj nikoli pa ne proučijo ali bi lahko vsaj dfcl Leh opravil prenesli na avtomatsko obde-lavo podatkov ipd. Eden izmed ključnih pogojev, da bi do-scgli bislveno drugačen odnos do strokov-nih in odgovornih nalog jc razvit sistem nagrajevanja tudi na tem področju. Ustvar-jalno delo mora biti bolje nagrajeno kot pa je danes. Enoslavna dela in dela, ki se po-navljajo, četudi je verificirano z diplomo in visoko izobrazbo, pa mora biti slabše nagra-jeno kot jc nagrajeno težko delo v proizvod-nji. Posvet je potrdil dosedanjo usmeritev v občini Ljubijana-Šiška v akciji za zmanjša-nje družbene režije. V celotni akciji pa bo zagotovljcn uspeh le lako, da bodo vsa na-šleta in druga vprašanja postavili delegali v delavskih svetih, samoupravnih interesnih skupnoslih in drugod, na dnevne rede orga-nov in da bodo v tch razpravah strokovno, ¦načrtno in vztrajno odpravljali vse tiste vzro ke, ki omogočajo, da se družbena režija bo-hoti in razrašča bfez pravih osnov. Nalo-ga družbenopolitičnih organizacij pa je ne-dvomno v tem, da dclegatom pomagajo pri rozrešcvanju našlctih nalog in ne nazadnje, da tistirn, ki ne bodo pristajali a# dogovorc, ki vodijo k racionalnejšemu poslovanju po-kažcjo pravo pot. B. Praznik