Poštnina plačana v gotovini.
108.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1925.
Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca«.
360.	Pravila o državnem strokovnem izpitu uradnikov v resortu generalne direkcije vodä za prestop iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine.
361.	Navodilo za ocenjanje učiteljev vseh šol, ki spadajo v resort ministrstva za poljedelstvo in vode.
362.	Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev.
363.	Odločba o maksimumu prodaje valut za potne liste. Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
b „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 273 z dne 27. novembra 1925.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. novembra 1925.: Postavljeni so: pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za tajnike v 6. skupini I. kategorije Anton S u h a č, Jožko Petrič in dr. Bogdan K u r b u s, tajniki v 7. skupini L kategorije pri isti direkciji; za tajnika v 2. skupini II. kategorije Lavoslav Brus, tajnik v isti skupini iste kategorijo pri ministrstvu za pošto in telegraf (na prošnjo) pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1 za poštnega in telegrafskega uradnika v 2. skupini
H.	kategorije Vinko Janežič, tajnik v isti skupini iste kategorije pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani (po službeni potrebi); pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1 za poštnega in telegrafskega uradnika v 2. skupini II. kategorije Andrej D o 1 j a k, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini isto kategorije pri glavnem poštnem in telegrafskem uradu v Sarajevu (po službeni potrebi); pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 2 za poštnega in telegrafskega uradnika v 2. skupini II. kategorije Fran C u š, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1 (po službeni potrebi).
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 19. in 20. novembra 1925.: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smeta izstopiti zaradi sprejema avstrijskega državljanstva:
1.	) Karel Peč e ni k, rudar v Enzenreithu (Avstrija), rojen pri Sv. Juriju ob Pesnici in pristojen v Brezno, srez dravograjski;
2.	) Josip Konhäusler, rudar v Zillingdorfu (Avstrija), rojen v Boštanju in tja pristojen, skupno z ženo Marijo in sedmimi maloletnimi otroki.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 9. novembra 1925.: Komunistični list «Glas» (Pariz) je v naši državi prepovedan, ker piše zoper njene interese.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 14ega novembra 1925.: Italijanski «Bolletino del consiglio contadino» je v naši državi prepovedan, ker je komunističen ter piše zoper interese naše države.
Objava ministrstva za notranjo posle z dne 14ega novembra 1925.: Madžarski list «Budimpeštanska berza» («Pesti Tözsde») je v naši državi dovoljen, ker piše ugodno o njenih ekonomskih razmerah.
Številka 274 z dne 28. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 1925.: Pri centralni carinski blagajni v Ljubljani je postavljen za glavnega revizorja v 1. skupini II. kategorije Janko Jankovič, glavni revizor v isti skupini iste kategorije pri carinarnici na Bohinjski Bistrici (po službeni potrebi).
Odlok ministra za notranje posle z dne 4. novembra 1925.: Po službeni potrebi jo premeščen Vatro-slav O n d r i š e k, vladni perovodja v 8. skupini
I.	kategorije, od sreskega poglavarstva v Novi Gradiški k sreskemu poglavarstvu v Prelogu za upravitelja sreza.
Odlok ministra za notranje posle z dne 5. novembra 1925.: V stanje pokoja je postavljen po členih 284. in 289. uradniškega zakona Živojin J e r e m i 6, komisar železniške policije v Dravogradu.
Številka 275 z dne 30. novembra 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27ega oktobra 1925.: V stanje pokoja je postavljen po členu 141.'uradniškega zakona dr. Jakob Žmavc, profesor na gimnaziji v Mariboru, uradnik v 4. skupini I. kategorije.
Uredbe osrednje vlade,
360.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. predpisujem ta-le
Pravila
o državnem strokovnem izpitu uradnikov v resortu generalne direkcije vodä za prestop iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine.*
Obče odredbe.)
Člen 1.
Uradniki generalne direkcije vodä in njej podrejenih naprav morejo prestopiti iz pripravljalne skupine v pomožno skupino samo, če opravijo državni strokovni izpit po teh pravilih.
člen 2.
Strokovni državni izpit je v glavnem praktični izpit iz poslov v resortu generalne direkcije vodä s potrebnim znanjem o obči državni organizaciji in administraciji ter mora pokazati kot tak usposobljenost in praktično uporabnost dotičnoga kandidata za posle, ki mu jih je opravljati v državni službi.
Člen 3.
Glede na stroke, ki so zastopane pri generalni direkciji vodä, so državni strokovni izpiti ti-le:
1.	) Za uradnike I. kategorije, in sicer:
a)	inženjerski;
V») administrativno-pravni.
2.	) Za uradnike H. kategorije, in sicer:
a)	hidrotehnični;
b)	računovodni (knjigovodje v centralni službi generalno direkcije vodä).
3.	) Za uradnike lil. kategorije, in sicer:
a)	tehnični (tehnični uradniki in praktični tehniki,
risarji, nadzorniki hidrotehničnih del in objek-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. novembra 1925., št. 267. (LXVH. — 1925.)
tov, rečni nadziratelji in mojstri, nadzorniki rek,
strojniki);
b)	administrativno-arhivski (administrativni, ekonomski in arhivski uradniki).
Člen 4.
šumarski inženjerji (inžcnjerji za zagrajevanje hudournikov) opravljajo državni strokovni izpit pri ministrstvu za šume in rudnike po pravilih, ki so tam predpisana za inženjerje te stroke.
Uradniki administrativno-arhivske stroke (člen 3., točka b pod 3.) opravljajo državni strokovni izpit po pravilih, ki se predpišejo za vse uradnike te stroke v resortu ministrstva za poljedelstvo in vode.
Za vse ostale strokovne državne izpite iz predhodnega člena veljajo ta pravila.
Člen 5.
Državni strokovni izpiti se lahko opravljajo ob vsakem času leta, kadarkoli je to potrebno po predloženih prijavah in glede na roke iz členov 7. in 8. tega pravilnika.
Člen 6.
Državni strokovni izpit se sme opravljati dvakrat, samo izjemoma, s posebno dovolitvijo ministra za poljedelstvo in vode, pa tudi tretjič.
Med prvim in drugim izpitom mora preteči najmanj šest mesecev.
Čas, ki mora preteči med drugim in tretjim izpitom, se odredi z odločbo, s katero se dovoli opravljanje tega tretjega izpita.
Člen 7.
Kandidat-pripravnik pridobi pravico, opravljati državni strokovni izpit, ko dovrši drugo leto svoje državne službe; prvič pa ga mora opravljati naj-kesneje do konca tretjega leta.
Kandidatu, ki se zaradi bolezni ali iz neodložnih razlogov ne more v tem roku prijaviti in opravljati izpita, se ta čas ne šteje v rok.
Kdor se iz neopravičenih razlogov ne prijavi k izpitu do konca tretjega leta ali se prijavi, pa odstopi od njega, se smatra, da izpita prvič ni opravil.
Člen 8.
Kandidat-pripravnik sme opravljati poslednjič državni strokovni izpit najkesneje do konca četrtega leta svojo državne službe.
Če kandidat niti takrat ne opravi izpita ali če odstopi od njega, se odpusti iz službe generalne direkcije vodä.
Člen 9.
Kandidat-pripravnik, ki je prestopil v resort generalno direkcije vodä iz drugega rosorta, mora prebiti v novi stroki najmanj tri mesece, da si pridobi ob ostalih pogojih pravico, opravljati izpit.
Člen 10.
Uradniki generalne direkcije vodä smejo prestopiti iz stroke v stroko iste kategorije (člen S.) ali iz nižje v višjo kategorijo samo, če opravijo ob ostalih pogojih državni strokovni izpit, ki je predpisan s
temi pravili za stroko in kategorijo, v katero prestopajo (členi 63., 64. in 65. uradniškega zakona).
Po predhodnem zasližanju izpraševalne komisije odloči minister za poljedelstvo in vode po členu 64. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ali naj se ti kandidati oproste državnega strokovnega izpita in koliko.
Zvaničniki, ki prestopajo v kategorijo uradnikov, morajo prav tako opravljati predpisani strokovni državni izpit za dotično kategorijo; tega izpita se niti deloma ne smejo oprostiti.
Člen 11.
Odredbe predhodnega člena veljajo tudi za osebe, ki prestopajo v službo generalne direkcije v od k iz druge državne ali samoupravne službe ali iz svobodnega poklica (člen 66. uradniškega zakona).
Člen 12.
Za pripravo in opravljanje državnega strokovnega izpita se sme dovoliti kandidatu enomesečno odsotstvo.
B.	Izpitni program.
Člen 13.
Državni strokovni izpit za uradnike I. in II. kate-gojije je pismen in usten, za uradnike TIT. kategorije pa samo usten.
Člen 14.
Pri pismenem izpitu mora rešiti kandidat v pismenem sestavku vprašanja, ki mu jih odredi izpra-ševalna komisija iz tvarine, ki jo določa ta pravilnik v členu 16. za izpite; pri tem sme uporabljati kandidat samo one pomočke, ki mu jih izpraševalna komisija dovoli ali dk na razpolago.
Pisalno in risalne potrebščine mora kandidat prinesti s seboj.
Za pismeni sestavek je treba dati dve vprašanji, izmeri katerih reši kandidat eno po lastnem izboru; čas, v katerem so mora vprašanje rešiti, pa ne sme biti daljši od štirih ur.
Člen 15.
če kandidat ne opravi pismenega izpita, se ne pripusti k ustnemu in se smatra, da izpita vobče ni opravil.
Ustni izpit traja najmanj eno in največ dve uri. Pri njem se izprašuje kandidat po programu iz naslednjega člena.
Člen 16.
Ustni izpit se deli na občo in strokovno skupino, in sicer:
A. Za uradnike I. kategorije inženjerske stroke.
I.	V občo skupino spadajo, in sicer:
1.) Pozitivno zakonodajstvo:
a)	Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
b)	Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z uredbo o poslovnem redu in zakon o ureditvi glavne kontrole;
c)	Zakon o obči upravi; zakon o centralni upravi (dokler se ne sklene nov zakon, osnove ustroja poedinih ministrstev); uredba o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode (zlasti generalno direkcijo v odd); zakon o oblastnih in sreskih samoupravah in uredba o razdelitvi države na oblasti.
č) Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
d)	Zakon o državnem računovodstvu; zakon o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav in uredba o začasni ureditvi delegacij ministrstva za finance s pravilniki; zakon o taksah s pravilnikom o njegovem izvrševanju, kolikor se uporablja v resortu generalne direkcije vodd; zakonski predpisi o davkih in drugih davščinah, kolikor se to tiče njih pobiranja od podjetnikov (dobaviteljev) in delavcev, zaposlenih pri državnih uradih.
e)	Vodno zakonodajstvo v vsej kraljevini, specialno pa v pokrajini, kjer kandidat službuje; Statuti dunavske komisije in Statuti stalne komisije za režim vodd s konvencijami, ki so sklenjene na njih podstavi.
f)	Zakonski predpisi o razlastitvi v vsej kraljevini za dela iz pristojnosti generalno direkcije vodd, zlasti pa predpisi, ki veljajo v pokrajini, kjer kandidat službuje; zakon o zavarovanju delavcev in zakon o inspekciji dela; zakonski predpisi o agrarni reformi, kolikor vplivajo na dela direkcije (zemljišča, ki jih je treba meliorirati ali ki so že meliorirana ter spadajo pod agrarno reformo — hidrotehnično komisijo).
Strojni inžeujerji morajo poznati poleg zgornje tvarine predpise za instaliranje, preizkušanje in vzdrževanje kotlov in vseh vrst motorjev, strojnih, elektrotehničnih in ladijskih naprav.
Izpraševanje iz zgoraj navedene tvarino se vrši v obsegu potreb in v mejah za opravljanje državne inženjerske službe.
2.	) Naredbe in predpisi o opravljanju državne službe v pokrajinah, kolikor niso izenačeni v vsej državi.
3.	) Pisarniški posli (sposobnost za konceptno službo in administracijo).
4.	) Arhivski in ekonomatski posli (zapisnikar-stvo, inventar, materialne in denarne knjige).
II. V strokovno skupino spadajo, in sicer:
1,	) Za gradbene in k u 11 u r n o t e h nič -ne inženjerj e:
a)	Kmetijske melioracije tal.
b)	Vodovodi.
c)	Regulacija vodnih tokov, č) Hidrometrična služba.
d)	Ukoriščanje vodnih sil.
e)	Plovne reke in kanali.
f)	Geodezija s komasacijo in katastrom.
2.	) Za strojno inženjerj e:
a)	Parni stroji s kotli, eksplozivni in hidravlični motorji.
b)	Orodni stroji, dvigala in vse vrste črpaljk.
c)	Dinamski stroji in ureditev električnih central, č) Praktično izdelovanje ladij, trobilnih strojev in
pomožnih objektov za trebljenje.
d)	Poznanje materiala za strojne, elektrotehnične in ladijske konstrukcije.
e)	Poznanje vseh vrst goriva, maziva in ostalega materiala za pogon in vzdrževanje vseh vrst motorjev in strojev.
B.	Za uradnike I. kategorije administrativno-pravne
stroke.
I. V občo skupino spadajo, in sicer:
1.	) Teorija administrativnega in civilnega prava (obči del in pogodbe).
2.	) Pozitivno zakonodajstvo:
a)	Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
b)	Zakon o državnom svetu in upravnih sodiščih z uredbo o poslovnem redu in zakon o ureditvi glavne kontrole.
c)	Zakon o obči upravi; zakon o centralni upravi (dokler se no sklene nov zakon o centralni upravi, osnove ustroja poedinih ministrstev); uredba o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode (zlasti generalne direkcije vodd); zakon o oblastnih in sreskih samoupravah; uredba o razdelitvi države na oblasti; zakon o ureditvi glavnega državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav in uredba o začasni ureditvi delegacij ministrstva za finance.
č) Zakon o zavarovanju delavcev in zakon o inšpekciji dela; zakon o taksah, kolikor se uporablja v resortu generalne direkcijo vodd, s pravilnikom o njega izvrševanju, in zakonski predpisi o davkih in drugih davščinah, kolikor se to tiče njih pobiranja od podjetnikov (dobaviteljev) in delavcev, zaposlenih pri državnih uradih.
3.	) Naredbe in predpisi o opravljanju službe v stroki vodd v vsej državi.
H.	V strokovno skupino spadajo, in sicer:
I.	) Državljanski zakonik in postopnik.
2.	) Temeljito znanje in praktično uporabljanje: zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z zakonom o draginjskih dokladah in z uredbami za službovanje .v težjih krajinah; zakona
0	državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje; vodnega zakonodajstva s Statuti dunavske komisije in stalne komisije za režim vodd in konvencij, ki so sklenjene na njih podstavi, in razlastitvenih predpisov za vso državo.
3.	) Pisarniški posli (sposobnost za konceptno službo in administracijo).
4.	) Arhivski in ekonomatski posli (zapisnikar-stvo, inventar, denarne in materialne knjige).
C.	Za uradnike II. kategorije hidrotehnične stroke.
Obča in strokovna skupina obseza isto tvarino, ki jo določena za inženjerje v oddelku A. tega člena, izvzemši izpitno tvarino, ki je določena za strojne inženjerje, s to razliko, da morajo opravljati kan-
1	didati za hidrotehnike izpit iz nižjo geodezijo s komasacijo in katastrom in da se izprašujejo o vsej ostali tvarini v omejenem obsegu in s posebnim ozirom na področje in potrebe svoje službe.
Č. Za uradnike H. kategorije računovodne stroke.
I.	V občo skupino spadajo, in sicer:
1.	) Pozitivno zakonodajstvo:
a)	Zakonodajstvo, ki je določeno za administra-tivno-pravno stroko v oddelku B. v točki 3.) pod I. tega člena.
b)	Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z zakonom o draginjskih dokladah in z uredbo za službovanje v težjih krajinah. Izpraševanje iz zgornjo tvarine se vrši v glavnih
potezah in s posebnim ozirom na potrebe državne računovodne službe.
2.	) Naredbe in predpisi za opravljanje računske službe.
H.	V strokovno skupino spadajo, in sicer:
I.	) Temeljito znanje in praktično uporabljanje zakona o državnem računovodstvu z vsemi pravilniki, narodbami in navodili za izvrševanje tega zakona.
2.	) Državno knjigovodstvo in računovodstvo.
3.	) Pisarniški posli (sposobnost za računsko konceptno službo in administracijo).
4.	) Arhivski in zlasti ekonomatski posli (zapis-nikarstvo, inventar, materialne in denarne knjige).
D. Za uradnike III. kategorije tehnične stroke.
I. V občo skupino spadajo, in sicer:
1.	) Pozitivno zakonodajstvo:
a)	Obče odredbe o organizaciji državne uprave in ministrstva za poljedelstvo in vode, zlasti generalne direkcije vodd.
b)	Osnovne odredbe vodnih zakonov v pokrajinah, kjer kandidat službuje.
c)	Uredba o razdelitvi države na oblasti.
č) Osnovne odredbe zakona o državnem računovodstvu b pravilniki in zakona o taksah, kolikor se uporablja v resortu direkcije — vse to v najpotrebnejšem obsegu in s posebnim ozirom na področje in potrebe njih službe.
2.	) Naredbe in predpisi za izvrševanje njih službe in disciplinske predpise.
3.	) Pisarniški, arhivski in ekonomatski popli glede na potrebe njih službe.
II. Pri izpitu iz strokovne skupine mora kandidat dokazati:
1.	) da umcje ravnati z instrumenti: prizmo, busolo, ravnjačo in podravnjačo, navadnim nivela-cijskim instrumentom za snimanje terena;
2.	) da umeje snimati in narisovati vzdolžne in povprečne profile;
3.	) da umcje izračunavati površine in prostornino;
4.	) da umeje napravljati ročne skice za situacijo zemljišča ali vodnega toka;
5.	) da umeje čitati načrte in projekte za vodne gradbo manjšega obsega in da jih moro izvajati v režiji;
6.	) da pozna osnovno principe in metode za zavarovanje nasipov zoper poplavo velikih vodi;
7.	) da pozna zaznamenovanje vodnih cest;
8.	) da pozna najosnovnejše vodne gradbe in njih konstrukcijo;
9.	) da pozna najosnovnejše gradbe za melioracijo tal in vodovode;
10.	) da pozna najosnovnejše priprave za gradnjo; in
11.	) da umeje risati jezove, peresa, paralelne gradbe, obrežne utrdbe.
C.	Izpraševalna komisija.
Člen 17.
Državni strokovni izpiti se opravljajo pred »talnimi izprašovalnirni komisijami, ki so ustanovljene v Beogradu pri generalni direkciji vodd.
Člen 18.
Izpraševalno komisijo sestavljajo, in sicer:
a)	zainženjersko stroko I. kategorije: predsednik in trije člani, izmed katerih morajo biti predsednik in dva člana iz inženjerske, en član pa iz administrativno-pravne stroko;
b)	za administrativno- p ravno stroko I. kategorijo: predsednik in dva člana, izmed katerih morata biti predsednik in en član iz administrativno-pravne, en član pa iz računovodne stroke;
c)	za hidrotehnike II. kategorijo in tehnične uradnike III. kategorije: predsednik in dva člana, izmed katerih morata Inti predsednik in en član iz inženjerske, en član pa iz administrativno-pravne stroke;
5) sa računovodno stroko II. kategorije: predsednik in dva člana, izmed katerih je predsednik iz administrativno-pravne, člana pa sta iz računovodne, stroke.
V	izpraševalni komisiji za inženjersko stroko se odrejajo še trije člani namestniki, v vseh ostalih pa po dva; poleg tega se pridodasta vsaki komisiji zapisnikar in njegov namestnik, toda zapisnikar in njegov namestnik sta isti osebi za vse komisije.
Člen 19.
Predsednik in člani komisije in njih namestniki so izbirajo, in sicer:
oni iz inženjerske stroke izmed najvišjih uradnikov v resortu generalne direkcije vodd, kolikor pa se to tiče strojnih inženjerjev, izmed uradnikov drugih resortov;
oni iz administrativno-pravne in računovodne stroke izmed najvišjih uradnikov teh strok v ministrstvu za poljedelstvo in vode, če pa teh ni, tudi izmed uradnikov drugih resortov.
Zapisnikar in njegov namestnik se jemljeta izmed stalnih uradnikov 1. kategorije generalno direkcijo vodi..
Člen 20.
Predsednika, člane in zapisnikarja komisije kakor tudi njih namestnike imenuje minister za poljedelstvo in vode s svojo odločbo za dve leti, in sicer meseca januarja vsake dvoletne periode.
To imenovanje se mora objaviti v «Službenih Novinah».
Člen 21.
Predsednik in člani komisije porazdele takoj po imenovanju sporazumno med seboj predmete iz določenega izpitnega programa ter izprašujejo po tej porazdelitvi kandidate in predlagajo vprašanja za pismeni izpit.
Člen 22.
Ce je predsednik odsoten, ga nadomešča po položaju najstarejši član.
Člen 23.
Če so mesto člana, njegovega namestnika ali zapisnikarja komisije izprazni, se z ministrovo odločbo njegovo mesto takoj popolni.
Člen 24.
člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem sovraštvu ali v sorodstvu, ne smejo po členu 100. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih sodelovati kot izpraševatelji.
Člen 25.
Izpraševalna komisija se sestane na poziv generalne direkcije vodd, kadarkoli jo to potrebno za opravljanje izpitov ali reševanje drugih stvari člen 5. in drugi odstavek člena 10.).
Predsednik sklicuje člane komisije ter vodi izpite in vse seje komisije.
Zapisnike in vse administrativne posle komisije vodi zapisnikar. Te zapisnike podpisujejo predsednik, člani komisije in zapisnikar; uradno korespondenco komisije pa podpisujeta samo predsednik in zapisnikar.
Člen 26.
Predsedniku, članom komisije, zapisnikarju in njih namestnikom gre nagrada, in sicer: za izpite uradnikov I. in II. kategorije po 250 dinarjev, za izpite uradnikov III. kategorije pa po 150 dinarjev od kandidata.
Nagrada 150 dinarjev jim gre prav tako od seje za reševanje poedinih stvari, ki so odkazane komisiji (drugi odstavek člena 10.).
Nagrada obremenja državni proračun.
Če ima član komisije sedež izven sedeža komisije, mu pristoji poleg zgoraj navedene nagrade pravica do dnevnic in ostalih voznih stroškov po veljavnih predpisih.
Č. Prijava za izpit in postopanje pri njem.
Člen 27.
Kandidat, ki hoče opravljati državni strokovni izpit, mora predložiti prošnjo svojemu starejšini.
V	primerih členov 7. in 8. tega pravilnika se mora predložiti prijava za izpit najmanj tri mesece pred koncem tretjega ali četrtega službenega leta.
Člen 28.
Prošnji mora kandidat priložiti: li) dekret o postavitvi za pripravnika ali dekret o prevedbi na novi zakon o civilnih uradnikih in
ostalih državnih uslužbencih, če je bil kandidat že v državni službi, ko je stopil ta zakon v veljavo;
2.	) dokumente v originalu ali v overovljenem prepisu o potrebni šolski izobrazbi, ki se zahteva po členu 6. zakona o uradnikih za kategorijo in stroko, za katero hoče kandidat opravljati izpit, če ni preveden v III. kategorijo uradnikov po odredbah člena 230., točki 3., pod II., uradniškega zakona;
3.	) potrdilo, da ima najmanj dvoletno pripravniško prakso.
4.	) Kandidati I. in II. kategorije morajo predložiti poleg navedenih listin elaborat o svoji prebiti pripravniški praksi, v katerem razlože svoja opažanja o glavnih delih in poslih iz svojega področja, na katerih so delali ali pri katerih so sodelovali; opremiti jih morajo s svojimi kritičnimi razlagami ter jih, če gre za tehnična dela in tehnične posle, dopolniti s potrebnimi načrti in projekti.
Ta elaborat mora biti overovljen po starejšini onega urada, pri katerem so se dotična dela in dotični posli izvršili.
Člen 29.
Predloženo prošnjo s prilogami vred mora uradni starejšina takoj, najkesneje pa v petih dneh od dne, ko jo je prejel, poslati generalni direkciji vodd ter jo spremiti s svojim mnenjem o kandidatovem dotedanjem delovanju in vedenju.
Člen 30.
Generalna direkcija oceni prijavo, odredi, če spozna, da je kandidat izpolnil pogoje in da se sme pripustiti k izpitu, rok za opravljanje izpita ter obvesti o tem najmanj mesec dni pred odrejenim izpitnim rokom izprašcvalno komisijo in urad, kjer kandidat službuje, da se to kandidatu priobči in da pride k izpitu.
Člen 31.
Kandidati-uradniki, ki hočejo prestopiti iz stroke v stroko iste kategorije ali iz nižje v višjo kategorijo po členu 10. tega pravilnika, morajo predložiti o tem prošnjo starejšini urada, kjer službuje; starejšina jo pošlje s svojim mnenjem vred generalni direkciji vodä.
Prošnji morajo priložiti:
1.	) dokumente v originalu ali overovljenem prepisu o šolski izobrazbi za stroko in kategorijo, v katero hočejo prestopiti;
2.	) dokumente v originalu ali overovljenem prepisu o opravljenem državnem strokovnem izpitu v stroki in kategoriji, v kateri so;
3.	) potrdilo o dotedanjem svojem službovanju v državni, samoupravni in privatni službi s točno označbo, v kakšnem svojstvu, kakšna dela in kakšne posle in s kakšnim uspehom so vršili in kakšno oceno so imeli v času te službe.
Minister za poljedelstvo in vode odloči po predhodnem zaslišanju izpraševalec komisije, ali in ob kakšnih pogojih se sme prosilec oprostiti izpita in koliko; če prosilec na postavljene pogoje pristane, določi minister rok za opravljanje izpita ter obvesti o tem izpraševalno komisijo in prosilca najmanj mesec dni pred določenim rokom.
Člen 32.
Kandidati-uradniki, ki hočejo prestopiti iz drugega resorta v resort generalne direkcije vodä. po členu 11. tega pravilnika, morajo poslati o tem prošnjo generalni direkciji vodä ter ji priložiti:
1.	) vse dokumente iz predhodnega člena s prepisom pravilnika, po katerem so v dotedanjem resortu opravili izpit;
2.	) vse dokumente po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
3.	) odobritev za prestop iz stroke, v kateri službujejo.
Če je vobče treba in mogoče, angažirati takega uradnika v službo generalne direkcije vodä, postopa minister za poljedelstvo in vode nadalje po poslednjem odstavku predhodnega člena.
Člen 33.
Na dan pred pismenim izpitom določi izpraševalna komisija v obsegu izpitnega programa sporazumno deset vprašanj za pismeni izpit.
člen 34.
Neposredno pred začetkom pismenega izpita potegne predsednik komisije dve izmed vprašanj, pripravljenih po predhodnem členu, ter ju priobči kandidatom, ki začno izdelovati eno teh dveh vprašanj po lastnem izboru.
Dokler se opravlja pismeni izpit, dežurirajo člani komisije izmenoma.
Ko mine čas, predpisan za dovršitev pismenega sestavka, oddado kandidati svoja dela (s koncepti vred), četudi nedovršena, prisotnemu članu komisije, ki označi na predloženem delu s svojim podpisom čas oddaje. Kandidat, ki dovrši delo prej, mora oditi iz izpitne sobe, čim ga odda.
Člen 35.
Oddani sestavki pismenega izpita z elaborati vred, ki so jih predložili kandidati s prijavo za izpit (člen 28., točka 4.), se dodele sporazumno v referat poedinim članom komisije; potem pa jih oceni komisija skupno ter odloči z večino glasov, ali je kandidat izpit opravil in ali se sme potemtakem pripustiti k ustnemu izpitu (člen 15.).
Ob enakosti glasov (točka a člena 18.) je odločilen glas predsednikov.
O	izidu izpita se obvestijo kandidati, in sicer oni, ki se odklonijo, pismeno, oni, ki so pismeni izpit opravili, pa ustno; obenem se jim priobči dan za ustni izpit.
Presledek med ustnim in pismenim izpitom ne sme biti daljši nego pet dni.
Člen 36.
Ustni izpit opravljajo kandidati po abecednem redu.
Pri tem izpitu se morajo izpraševati kandidati iz obče in strokovne skupine določenega izpitnega programa. Poedine predmete izprašujejo za to od-I rejeni člani komisije, o čemer se morajo prej sporazumeti (člen 21.).
Predsednik komisije pa sme izpraševati iz vseh predmetov.
Člen 37.
Po končanem ustnem izpitu odloči izpraševalna komisija na podstavi poedinih ocen, ki so jih podali člani komisije, skupno z večino glasov o uspehu, pokazanem pri pismenem izpitu; na podstavi uspeha, pokazanega v izdelavi elaborata, ki je priložen prijavi (člen 28., točka 4.), v izdelavi pismenega sestavka pri pismenem izpitu, in izida ustnega izpita določi potem skupno z večino glasov občo oceno, ali je kandidat državni strokovni izpit opravil: «odlično», «jako dobro» (vrlo dobro) ali «dobro» ali pa ga ni opravil.
—Izid izpita priobči predsednik komisije kandidatom takoj.
Člen 38.
O	izpitu se vodi v posebni knjigi za vsakega kandidata poseben zapisnik, v katerega se vpiše poleg ostalih potrebnih podatkov tudi odločba, ali je kandidat opravil izpit in s kakšnim uspehom.
I	Prepis zapisnika pošlje komisija generalni direk-' ciji vodä, ki obvesti o izidu izpita urad, kjer kandidat službuje.
Če je kandidat izpit opravil, so vpiše ta dodatek v njegov uslužbenski list.
Člen 39.
Potrdilo o opravljenem izpitu izda ministrstvo za poljedelstvo in vode (generalna direkcija vodä) na kandidatovo zahtevo, ko je plačal predpisano takso.
D.	Prehodne odredbe.
Člen 40.
Vkljub rokom, določenim v členih 7. in 8. teh pravil, morajo kandidati-pripravniki, ki imajo na dan, ko stopijo ta pravila v veljavo, več nego dve in pol leta pripravniške službe, opravljati prvič izpit v šestih mesecih, poslednjič pa v osemnajstih mesecih, ko stopijo ta pravila v veljavo.
Člen 41.
Kandidati-pripravniki inženjerske stroke, ki so že v službi generalne direkcije, ko stopijo ta pravila v veljavo, so oproščeni izpita po teh pravilih, če so po dosedanjih predpisih že opravili državni inženjerski izpit pri ministrstvu za gradbe ali so si pridobili pravico, da se ga oproste.
Člen 42.
V času treh let od dne, ko stopijo ta pravila v veljavo, smejo kandidati-uradniki inženjerske stroke vkljub predpisu člena 11. teh pravil prestopati iz drugih resortov v službo generalne direkcije vodi brez izpita po teh pravilih.
Člen 43.
Vkljub predpisu člena 20. teh pravil se morajo ustanoviti prve izpraševalne komisije takoj, ko stopijo v veljavo ta pravila; poslovale bodo do konca leta 1926.
Člen 44.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem, ko so razglase v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 7. novembra 1925.;
D. K. br. 12.120.
Minister za poljedelstvo in vode:
K.	Lj. Miletić s.r.
361.
Ker se učitelji šol, ki spadajo v meni podrejeni resort, po predpisu poslednjega odstavka člena 72. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ne ocenjajo po predpisih omenjenega zakona, izdajam zato, da bi se ti učitelji vendarle ocenjali, naslednje
Navodilo
za ocenjanje učiteljev vseh šol, ki spadajo v resort ministrstva za poljedelstvo in vode.*
Člen 1.
Učitelji teh žol se ocenjajo:
1.	) kadar se odloča o stalnosti;
2.	) kadar se dajo letna ocena.
Člen 2.
Učitelji, ki so uradniki prvih treh skupin I. kategorije, se ne ocenjajo po teh predpisih.
Člen 3.
5.	) kakšna je kvaliteta njegovega znanja, ali je umel zainteresirati učence za spoznavanje resnice in ali jih je umel navdušiti za njih delo;
6.	) o učiteljevem kulturnem delovanju izven šole in v praksi z vzdrževanjem zveze med teorijo in prakso z vzornimi polji, demonstracijami, ekskurzijami itd.;
7.	) o vzgoji učencev glede vzdrževanja reda, či-stote, poslušnosti; o učiteljevem sodelovanju pri organiziranju dijaških društev, knjižnic in vobče o učiteljevi sposobnosti za telesno, moralno in duševno vzgojo učencev;
8.	) o učiteljevem literarnem delovanju; in
9.	) o zanesljivosti v službi.
Člen 8.
Starejšimi urada — šolo — pripravi tekom leta za vsakega učitelja posebe starejšinsko poročilo tako, da vpisuje na posebne liste svoje opazbe o onem, kar je potrebno za ocenjanje.
Če starejšina ali učitelj odide iz dotedanjega urada, mora starejšina pred odhodom vpisati svoje opazbe, novi starejšina pa jih nadaljuje.
Člen 9.
Koncem tretjega ali četrtega službenega leta začasnih učiteljev ali koncem šolskega leta pri stalnih učiteljih dovrši starejšina svoje starejšinsko poročilo s tem, da razloži na koncu svoje obče mnenje in predlog za oceno dotičnoga učitelja z obrazloženo motivacijo in potrebnimi pripombami o delovanju, marljivosti in vestnosti v opravljanju službe kakor tudi uspeh pri pouku ali razlog neuspeha.
Člen 16.
Zoper vse odločbe komisije za oceno se smeta pritožiti tako neposrednji starejšina kakor tudi učitelj, ki je bil ocenjen, v petih dneh po priobčitvi.
Pritožba se pošlje komisiji za oceno, ki je izdala odločbo, po učiteljevem neposrednjem starejšim, ki jo mora poslati v treh dneh komisiji za oceno.
Komisija mora poslati pritožbo v treh dneh po prejemu z vsemi spisi ministru v rešitev.
Člen 17.
Če minister spozna, da se pritožba ni vložila o pravem času, jo zavrne kot nepravočasno. Drugače pa jo vzame v oceno ter odločbo komisije ali potrdi ali izpremeni. V obeh primerih se mora izdati odločba v 30 dneh po prejemu pritožbe ter se vrniti z vsemi spisi vred komisiji, ki jo priobči pritožitelju in njegovemu starejšini po uradu, kjer službujeta.
Ministrova odločba je izvršna.
Člen 18.
Ko postane odločba o oceni izvršna, jo mora komisija takoj poslati pristojnemu vrhovnemu centralnemu uradu in uradu, kjer ocenjeni učitelj službuje, da se vpiše v njegov uslužbenski list.
Člen 19.
Ocenjanje učiteljev vseh šol v resortu ministrstva za poljedelstvo in vode za šolsko leto 1924./ /1925. se mora izvršiti najkesneje do konca leta 1925.; v bodoče pa je treba postopati po teh predpisih.
Člen 20.
Učitelje vseh šol ocenja v prvi stopnji centralna komisija za ocenjanje uradnikov, ki se ustanavlja pri ministrstvu za poljedelstvo in vode, minister za poljedelstvo in vode pa odloča v drugi in poslednji stopnji o pritožbah zoper oceno centralne prvostopne komisije.
Člen 4.
Komisija za oceno je sestavljena iz treh članov in dveh namestnikov. Predsednik komisije je po činu najstarejši član komisije.
Dolžnost članov komisije je obvezna. Člani se ne morejo sami izločati in tudi učitelji ne morejo zahtevati njih izločitve, razen če so med člani komisije in osebo, ki se ocenja, take razmere, da se zaradi njih izločajo tudi • redni sodniki.
Člen 5.
Komisija za oceno se ustanovi dne 1. januarja vsakega leta.
Člen 6.
Odločbo o ustanovitvi komisije izda minister za poljedelstvo in vode ter odredi obenem zapisnikarja komisije.
Člen 7.
Da se učitelj oceni, je treba podatkov:
A.	V primeru točke 1.) člena 1. tega navodila:
1.	) o občem znanju o stroki, v kateri službuje;
2.	) o občem znanju o organizaciji državne uprave;
3.	) o učiteljevi vrednosti, marljivosti, vestnosti in ljubezni do njegovega delovanja: ali je redno imel predavanja ali pa je pogosteje izostajal brez dejanske potrebe;
4.	) ali je učno gradivo, določeno z učnim programom, v zadostni meri predelano ali ne;
5.	) o učiteljevem kulturnem delovanju izven šole in v praksi z vzdrževanjem zveze med teorijo in prakso, z vzornimi polji, demonstracijami, ekskurzijami itd.;
6.	) o vzgoji učencev glede vzdrževanja reda, či-stote, poslušnosti; o učiteljevem sodelovanju pri organiziranju dijaških društev, knjižnic in vobče o učiteljevi sposobnosti za telesno, moralno in duševno vzgojo učencev; in
7.	) o vedenju v službi in izven nje in zanesljivosti v službi.
B.	V primeru točke 2.) člena 1. tega navodila:
1.	) o strokovni izobrazbi;
2.	) o vedenju v službi in izven nje;
3.	) o učiteljevi vrednosti, marljivosti, vestnosti in ljubezni do njegovega delovanja: ali je redno imel predavanja ali pa je pogosteje izostajal brez dejanske potrebe;
4.	) ali je učno gradivo, določeno z učnim programom, v zadostni meri predelano ali ne;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. novembra 1925., št. 267. (LXVH. — 1925.)
Člen 10.
Ministrski odposlanec, če ga ministrstvo pošilja, da prisostvuje izpitom učencev, mora prav tako v treh dneh po končanih dijaških izpitih pripraviti o vsakem učitelju posebe svoje poročilo s predlogom za oceno ter ga izročiti učiteljevemu neposredno višjemu starejšini.
Člen 11.
j Ko prejme neposredno višji starejšina poročilo ministrskega odposlanca, ga priobči s svojim sta-I rejšinskim poročilom vred na podpis učitelju, na i katerega se nanaša; učitelj ima pravico, v petih i dneh, ko je prejel poročilo, postaviti nanje svoje j pripombe, če jih ima, ter jih izročiti starejšini.
Člen 12.
Ko prejme starejšina od učitelja starejšinsko poročilo z eventualnimi pripombami, položi original I tega starejšinskega poročila v zaupni arhiv dotič-nega urada, njega overovljeni prepis pa pošlje ko-I misiji za oceno, in sicer v primeru točke 1.) člena 1. j tega navodila v 15 dneh po preteku tretjega ali četrtega leta začasnega službovanja, v primeru I točke 2.) člena 1. tega navodila pa najkesneje v I 39 dneh po koncu šolskega leta.
I
Člen 13.
Za starejšine uradov — šol — sestavlja starej-I šinska poročila ter postopa povsem po prednjih I predpisih neposrednji višji starejšina.
Člen 14.
Komisija za oceno o stalnosti izda, vpoštevaje starejšinsko poročilo in učiteljeve pripombe, svojo odločbo, ki se mora glasiti, da je učitelj «sposoben za stalnost» ali «nesposoben za stalnost».
Komisija mora izdati odločbo v desetih dneh ter jo poslati učiteljevemu starejšini, da ga s podpisom sprejme na znanje in da ga prav tako priobči ocenjenemu učitelju; potrdilo o tem pa vrne komisiji. Starejšina mora to storiti v petih dneh, ko je prejel komisijsko odločbo.
Člen 15.
Ocenjanje po točki 2.) člena 1. tega navodila vrši komisija na podstavi starejšinskega poročila, eventualnega poročila ministrskega odposlanca in svojega lastnega zaznanja.
Odločba komisije se mora glasiti, da je učitelj «odličen» ali «dober» ali «slab».
V 60 dneh po koncu šolskega leta mora izvršiti komisija ocenjanje vseh učiteljev	s a i od-
ločbo o ocenah neposrednjim sta cj i.ia u. a jih s podpisom sprejmejo na znanje i.. gi.. piav tako priobčijo ocenjenim učiteljem > r potrdilo o tem vrnejo komisiji. Starejšine nmraj: si iti vse to v osmih dneh, ko so prejeli komisijske n., očbe.
To navodilo stopi v veljavo z današnjim dnem.
V Beogradu, dne 9.novembra 1925.; št. 42.290/1.
Minister za poljedelstvo in vode: K. Lj. Miletič s.r.
362.
Zaradi čim pravilnejšega uporabljanja § 103. zakona o zaščiti delavcev predpisujem sporazumno z gospodom ministrom za notranje posle ta-le
Pravilnik
o zaposlovanju inozemskih delavcev.*
§ K
Odredbe prvega odstavka § 103. zakona o zaščiti delavcev se nanašajo na delavce — inozemske državljane, ki so prišli v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev kesneje nego dne 14. junija 1922. kot dne, ko je stopil omenjeni zakon v veljavo, kakor tudi na one inozemske delavce, ki šele pridejo v našo državo zaradi zaposlovanja.
§ 2.
Za delavce (nameščence) po tem pravilniku se smatrajo vse vrste fizičnih in intelektualnih delavcev, ne glede na spol, na vrsto poklica in višino nagrade, ki prihrajajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev zato, da dajo svojo telesno ali duševno moč v službo tretjih oseb zaradi zaslužka ali izučbe, kolikor ni ta služba javnopravnega značaja.
§ 3.
Dovolila za delo se dajo inozemskim delavcem za odrejen ali neodrejen čas.
§ 4.
Delodajalci, ki žele zaposlovati inozemsko delavce, morajo predložiti, če hočejo pridobiti dovolilo za delo, določeno v prednjem paragrafu, pristojni inspekciji dela posebno prošnjo, v kateri naj označijo; število inozemskih delavcev, ki jih hočejo zaposlovati, vrsto njih poslovanja, koliko časa jih hočejo zaposlovati, kdo je doslej opravljal posle, za katere hočejo zaposlovati inozemske delavce, njih starost, narodnost in državljanstvo in po možnosti tudi njih točno ime — drugače morajo storiti to (naknadno) takoj, ko zaposlijo privedene delavce.
Prošnji morajo priložiti tudi mnenje pristojne delavske zbornice ali prizadetih zbornic, če te niso v sestavu delavske zbornice, za rudarska podjetja pa pristojnih rudarskih oblastev, državne borze d da in prizadete delodajalske organizacije — zbornice
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. novembra 1925., št. 274. (LXX. — 1925.)
(ali zveze) o tem, ali je v njih okolišu kaj domačih delavcev dotične vrste nezaposlenih in ali naj se dovoli, privesti take delavce iz inozemstva.
<3e vlože delodajalci prošnjo za podaljšavo danega dovolila, morajo navesti v svojih prošnjah poleg podatkov in mnenja iz tega paragrafa, katerega dne, s katero odločbo in za koliko časa je bilo dano prejšnje dovolilo za delo. Delavske zbornice in državne borze dela morajo izdajati delodajalcem posebne reverze o prejemu prošnje.
§ 4. a.
Če nastopi v podjetju stavka ali izpor, se ne sme dovoliti dotičnemu podjetju zaposlovanje delavcev iz inozemstva, dokler se omenjeni spor ne konča.
§ 5.
Dovolila se dajo samo za kvalificirano delavsko osebje, ki ga ni mogoče dobiti na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 6.
Inšpekcije dela dajo delodajalcem dovolila za inozemske delavce največ do enega leta.
Ko odločajo inspekcije dela v tem pogledu, se morajo ravnati po mnenjih naprav in organizacij, navedenih v prej omenjenem paragrafu, ki so pridodana predloženi prošnji, za podjetja, ki spadajo pod nadzorstvo rudarskih oblastev, pa prvenstveno po mnenju rudarskih oblastev in po svojem lastnem znanju stvari.
Dovolila za čas, daljši od enega leta ali za no-odrejen čas, daje samo ministrstvo za socialno politiko; zato morajo pošiljati pristojne inspekcije dela vse take prošnje takoj po prejemu s prilogami in svojim mnenjem vred ministrstvu v rešitev.
§ 7.
Inozemski delavci, ki so bili zaposleni na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pred dnem 14. junija 1922., se morajo obrniti s potrebnimi prošnjami na pristojne inšpekcije dela, naj jim izdado potrdila, da se nanje ne nanaša § 103. zakona o zaščiti delavcev in da smejo svobodno in neovirano delati na ozemlju naše države.	! Pretresa mi^trstvo za socialno politiko na pri-
prošnji morajo priložiti tudi nedvomne dokaze, tožbe, vložene v 14 dneh, ko so se priobčile prida so prišli v našo državo in se zaposlili v njej pred i zadetim strankam; pri tem se ne šteje v ta rok dan zgoraj navedenim dnem, nadalje dokaze o svoji kva- priobčitve kakor tudi ne poslednji dan, če je ta lifikaciji označbo podjetja, kjer so zaposleni, in dan nedelja ali državni praznik ali dan, ko državne vrsto zaposlovanja.	j pošte ne uradujejo.
Pristojne inspekcije dela preizkusijo avtentičnost 1 "tožbe se morajo vlagati neposredno pn in-predloženih podatkov ter jim izdado potrebna po-. «pekciji dela, ki je izdala odločbo, ali pa se pošiljajo tr(ljja	j po pošti na povratni recepis. S pritožbo se ne ustav-
Potem sestavijo po podjetjih točen izkaz teh de- *.ia odločba inspekcije dela od izvršitve, lavcev, v katerem oznašijo kvalifikacijo, poklic in
zahtevala ali ni bila odobrena potrebna podaljšava | po prej veljavnem pravilniku z dne 23. julija 1924.,! se ne dajo nova dovolila za delo za dotične delavce, odnosno se prej izdana dovolila ne podaljšujejo.
§ 10.
Vsem onim delodajalcem, ki so vložili potrebne prošnje, preden stopi ta pravilnik v veljavo, bodisi pri pristojni inspekciji dela, bodisi pri ministrstvu za socialno politiko, da bi dobili dovolilo za delo ali podaljšavo že poteklih dovolil za delavce, inozemske državljane, zaposlene v njih podjetjih, ni treba vlagati novih prošenj.
§ H-
Delavske zbornice, državne borze dela ali rudarska oblastva morajo izdati delodajalcem, ki se za to obrnejo nanje, mnenja, o katerih govori § 4. tega pravilnika, najkesneje v 10 dneh od dne, ko se delodajalci zaradi tega obrnejo nanje. Drugače morajo priložiti dotični delodajalci svojim prošnjam reverze pristojne delavske zbornice, državne borze dela ali rudarskega oblastva ali pa namesto njih poštni recepis, da so se obrnili nanje za mnenja, ter označiti, da jih niso prejeli v odrejenem roku.
Ko pristojna inspekcija dela rešuje te prošnje, mora vse to preizkusiti, potem pa odločiti o teh predmetih.
§ 12.
Če zažele delodajalci, pri katerih so bili taki delavci že zaposleni, a so zaradi razmer v dotičnem podjetju ustavili delo, tudi o priliki ponovnega dela zaposlovati iste delavce, morajo najkesneje v sedmih dneh, ko so jih zaposlili, o tem poročati pristojni inspekciji dela.
§ 17.
Delodajalci morajo skleniti z angažiranimi inozemskimi delavci pismene pogodbe, s katerimi se zavežejo, jim zagotoviti vsaj iste delovne pogoje kakor domačim delavcem iste stroke in sposobnosti. V pogodbi mora biti točno precizirano, koliko pripada dotičnim delavcem pravica do potnih stroškov ob njih prihodu in odhodu, kakor tudi znesek teh stroškov. Glede delovnega časa ne smejo obsezati te pogodbe odredb, ki nasprotujejo predpisom zakona o zaščiti delavcev glede delovnega časa.
Delodajalci morajo te pogodbe najkesneje v 15 dneh, ko vstopijo delavci v delo, potrditi v treh izvodih pri pristojnem upravnem (političnem) obla-stvu); enega obdrže zase, enega izroče delavcem, s katerimi so sklenili pogodbo, enega pa pošljejo pristojni inspekciji dela (rudarska podjetja po rudarskih oblastvih).
§ 18.
Delodajalci, pri katerih so inozemski delavci zaposleni po tem pravilniku, morajo po poteku prejetih dovolil za njih delo ali pa pred potekom teh dovolil in po prestanku dela dotičnih inozemskih Če po mnenju delavske zbornice ne bi bilo treba delavcev obvestiti o tem pristojno inspekcijo dela prizadetim delodajalcem dovoliti zaposlovanja za- in upravno (politično) oblastvo. htevanih inozemskih delavcev, jih morajo napotiti
tja, kjer morejo dobiti zahtevano delovno moč. če	§ 19.
bi se pa ugotovilo iz dokumentov teh delavcev da | Vsi delodajalci ki imajo v 8Vojih podjetjih za, ne razpolagajo s kvalifikacijo, potrebno za zahte- p08,ene inozem8ke (lelav morajo voditi 0 njih vane posle, morajo dotični delodajalci o tem ob- p0sebne rPfrjstre
vestiti pristojno inspekcijo dela, ki izda odločbo po . ]nspekt()rji dela moraj0 kontrolirati, ali izpol-njih prošnjah in po svoji izprevidnosti, ali pa jo njujej0 zgoraj omenjeni delodajalci točno to svojo izda to ministrstvo za primere, za katere je pristojno ( obvez0i ter morajo glede vsakega izmed njjh) 0 kapo § 6. tega pravilnika.	j terem ugotove, da je prekršil ta predpis, postopati
! po § 23. zakona o inspekciji dela. i Prav tako morajo inšpektorji dela kontrolirati, Vse odločbe pristojnih inšpekcij dela, izdane po ! ali se inozemski delavci res zaposlujejo v oni vrsti §§ (>., 7., 8., 9., 15., 19. in 20. tega pravilnika, poslov, za katere se je dalo dovolilo. Če ugotove,
na
§ 13.
leta njih bivanja na ozemlju naše države, ter ga odpošljejo nemudoma ministrstvu za socialno politiKo v eventualno nadaljnje postopanje.
V ta namen pozovejo inspekcije dela po pristoj-
nih upravnih (političnih) oblastvih in delodajalskih j inozemskih firm, da montirajo ali popravljajo* spe-in delavskih organizacijah vse take delavce, naj se (>iaine stroje, izdelane ali dobavljene po dotičnih obrnejo nanje s prošnjami in zgoraj omenjenimi do- firmah, če ne traja ta posel dlje nego tri mesece, kumenti najkesneje v treh mesecih od dne, ko stopi i y teh primerih izdajajo pristojna upravna (polita pravilnik v veljavo.	i tična) oblastva na podstavi avtentičnih dokazov o
Čo take osebe odidejo z ozemlja naše države za i tem, zakaj so prišli ti delavci, dovolila za označeni
da so zaposleni v drugi vrsti poslov, izdado odločbo o odvzemu danega dovolila, zoper katero se sme prizadeti delodajalec pritožiti na to ministrstvo po § 13. tega pravilnika.
§ 20.
Če nalete inšpektorji dela, izvrševaje svojo dolžnost, v podjetjih na zaposlene inozemske delavce, na katere se nanaša § 103. zakona o zaščiti delavcev, ki pa so jim izdana dovolila potekla ali jih niso niti dobili, morajo takim inozemskim delav-§ 14.	! cem prepovedati nadaljnje delo na ozemlju naše
4., 6. in 17. tega pravilnika ne j (lržave> dotične delodajalce pa kaznovati po točki 10.
§ 123. zakona o zaščiti delavcev ter vsak tak primer naznaniti pristojnemu upravnemu (političnemu) oblastvu, ki reši v svoji pristojnosti vprašanje o nadaljnjem bivanju in ostajanju dotičnih inozemskih delavcev na našem ozemlju.
Obveze
veljajo za ono inozemske delavce, ki prihajajo v kraljevino rSrbov, Hrvatov in Slovencev na račun
dlje nego za mesec dni, a tega ne bi provzročile potrebe podjetja samega, kar oceni pristojna inspekcija dela, izgube vse take osebe pravico do dela v naši državi. Za njih ponovno zaposlovanje morajo postopati delodajalci po §§ 4. in 6. tega pravilnika.
§ 8.
Vsi oni delodajalci, pri katerih so zaposleni inozemski delavci z dovolili za delo na odrejen čas, .se morajo obrniti v enem mesecu pred potekom prejetega dovolila na pristojno ' inspekcijo dela s prošnjami za podaljšavo teh dovolil po §§ 4. in 6. tega pravilnika.
Vse prošnje, predložene za podaljšavo dovolil, morajo poslati inspekcije dela, če presezajo prejšnja dovolila z novo zahtevanimi roki leto dni, v rešitev ministrstvu za socialno politiko, o ostalih pa odločajo same.
Prošnjam za podaljšavo morajo biti priložene tudi listine, omenjene v § 4. tega pravilnika. §
§ 9-
Delodajalcem vseh onih inozemskih delavcev, ki so prišli v našo državo in so se zaposlili v njej, ko je že stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev, ali kesneje nego dne 14. junija 1922. in za katere se vobče ni zahtevalo dovolilo za delo ali jim je bilo dano za odrejen čas, po katerega poteku se ni
cas; dotično prijavo delodajalcev pa morajo priobčiti v najkrajšem času pristojni inspekciji dela, ki vodi o teh delavcih specialno evidenco.
§ 15.
Če zahteva narava dela, da ostanejo delivci, o katerih govori prednji paragraf, na ozemlju naše države tudi preko tam določenega roka, morajo izposlovati delodajalci, pri katerih so zaposleni, po tem pravilniku posebno dovolilo za njih nadaljnje delo; prošnje za ta dovolila se morajo predložiti o pravem času pristojni inspekciji dela (najmanj v enem mesecu), preden poteče prvo trimesečje njih zaposlovanja v dotičnem delu; drugače se zahtevana podaljšava nikakor ne odobri.
§ 16.
Vsi inozemski delavci, ki so prišli na ozemlje naše države in se zaposlili v njej kesneje nego dne 14. junija 1922. in za katere se je izdalo dotičnim delodajalcem dovolilo za odrejen ali neodrejen čas, izgube, če delo prestane ali če zapuste posel pri dotičnih delodajalcih, pravico do izdanega dovolila.
Delodajalci, ki hočejo privesti namesto takih delavcev iz inozemstva druge, kakor tudi oni, ki hočejo take delavce, ki so že v državi, zaposlovati v svojih podjetjih, morajo zahtevati potrebna dovolila po §§ 4. in 6. tega pravilnika.
§ 21.
Če bi predpisi tega pravilnika nasprotovali odredbam mednarodnih konvencij, sklenjenih med našo državo in drugo državo, se ne uporabljajo.
§ 22.
Zaradi čim hitrejšega odpravljanja poslov po tem pravilniku naj dd veliki župan z odobritvijo ministrstva za notranje posle na prošnjo pristojne inspekcije dela dotični inspekciji dela na razpolago potrebno pisarniško osebje.
§ 23.
Inšpekcije dela morajo pošiljati poleg svojih mesečnih poročil temu ministrstvu tudi poročilo s potrebnimi podatki o izdanih dovolilih za zaposlovanje inozemskih delavcev na ozemlju naše države po tem pravilniku.
Ministrstvo vodi posebno evidenco o dovolilih, ki jih izda sdmo, kakor tudi o onih, ki jih izdado inšpekcije dela, prav tako pa tudi o dovolilih, danih po prvem odstavku § 7. tega pravilnika.
§ 24.
Če se ugotovi, da se poedini delodajalci ne ravnajo po pogodbi, ki jo morajo skleniti po tem pra^ vilniku z inozemskimi delavci, zapos.enimi v njih podjetjih, ali da inozemski delavci zlorabljajo gostoljubnost naše države ter ne spoštujejo predpisov veljavnih zakonov, morajo poročati inspekcije dela
ali za rudarska podjetja rudarska oblastva po pri-1 stojni inspekciji dela o vseh takih primerih temu ministrstvu, ki sme dovolila, izdana za delo takim inozemskim delavcem, odtegniti tudi pred njih potekom.
§ 25.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v «Službenih Kovinah»; s tem dnem prestane veljati pravilnik, objavljen v «Službenih Kovinah» St. 166 z dne 23. julija 1924.*
V Beogradu, dne 24. novembra 1925.;
«O» br. 376/IV.
Minister za socialno politiko:
Mil. Simonović s. r.
363.
Odločba o maksimumu prodaje valut na potne liste.**
Zaradi enotnega postopanja pri prodajanju plačilnih sredstev na vidirane potne liste za potrebe potnikov, ki potujejo iz naše države, je izdal go-1 spod minister za finance po členu 3. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami odločbo nastopne vsebine:
«Banke, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, in menjalnice, pooblaščene za poslovanje z valutami, smejo prodajati našim državljanom na potne liste, vidirane po oni državi, v katero potujejo, inozemska plačilna sredstva v razni veljavi, in sicer: za Anglijo, Švico, Ameriko in ostale prek-morske države do 25.000 dinarjev, za Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Grško in Albanijo do 10.000 dinarjev, za vse ostale evropske države do 20.000 dinarjev.»
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 16. novembra 1925.; I br. 28.720.
Srez	jC 3 Vi o	Na novo obolelih j	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih i v oskrbi i
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj		1	47	.		48
Kastav		3				3
Laško		1		1		
Ljubljana (okolica).	2	.			2
Ljubljana (mesto) .	2	•	i		1
Skupina tiluznih boleini.					i
Brežice		2				2
Črnomelj		1	.	•		1
Kranj		2	.	i		1
Krško		19		2		17
Ljubljana (mesto) .	1	i	•		2
Novo mesto . . .	6	2	.		8
Radovljica ....	2	*	•		2
Griža. — Dysenteria.					
Kranj		2	,	,	.	2
Laško 		1	,	1	.	.
Ljubljana (okolica)	1		1		•
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kamnik		2		1		1
Kastav		4				4
Krško		4	i	1		4
Laško 		2		#		2
Ljubljana (mesto) .	12	2	3		11
Novo mesto . . .	11	1	1		11
Daviea.	— Diphteria et Croup.				
Brežice ....	2		2		
Črnomelj ....	1	.	.		i
Kastav		.	1	•		1
Kočevje			2	2		. ;
Krško		i	.	1		.
Ljubljana (mesto) .	5	1	2		4
Novo mesto . .	2		•		2
V Ljubljani, dne 25. novembra 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
S.	br. 4072/1.
Razpis.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o uvozu petroleja.**
Uprava državnih monopolov obvešča v zvezi s svojo objavo M. Pr. br. 22.927 z dne 13. maja 1925., ki je bila razglašena v «Službenih Kovinah» št. 109, 111 in 115 z dne 19., 21. in 25. maja 1925. in v «Finansijski službi» št. 27 do 30 z dne 9. junija 1925.,*** privatne osebe in naprave, ki žele uvažati petrolej iz inozemstva, da morajo priložiti vsaki prošnji za uvoz petroleja tudi potrdilo o plačanem rednem davku in davku na poslovni promet za prejšnja leta in za minulo trimesečje v originalu ali v prepisu, potrjenem po pristojnem oblastvu, ker se brez tega prošnje no jemljejo v poštev.
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 22. novembra 1925.; M. P. br. 56.006.
Razglasi velikega žuoana ljubljanske oblasti.
Odda se služiteljsko mesto pri velikem županu ljubljanske oblasti, oddelku za socialno politiko v Ljubljani.
Za to mesto se zahtevajo pogoji za služiteljsko službo (člen 10. uradniškega zakona); z njim so združeni prejemki služiteljev.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
31. decembra 192 5. pri velikem županu ljubljanske oblasti.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstne liste otrok.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Karodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti;
dr. Baltič s. r.
L.	br. 1326.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. novembra 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- : velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Še Litija	 OŠ Brežice	 Kočevje	 Kranj	 Laško 	 Litija		n. — 1 1 pice. — 1 20 11 2 5	Srysipe • Horb 20 1 1	as. 1 tlli. 1 40 i 5	*	12 2
* Uradni list z dne 2. avgusta 1924., št. 215/71.
** «Službene Kovine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. novembra 1925., št. 274.
*** Uradni list 47 z dne 27. maja 1925., str. 307.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
S. br. 3710/2.
Razpis.
V	območju mariborske oblasti se odda mesto sreskega šumarskega referenta I. kategorije državnih uradnikov.
Prošnje, kolkovane po zakonu o taksah in opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne
2	0. decembra 1925. pri velikem županu mariborske oblasti.
V	Mariboru, dne 30. novembra 1925.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Liubliani.
Št. 4165/V. ex 1925.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, z dne 26. novembra 1925., D R br. 142.025, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu decembru 1925. ti-le obračunjevalni tečaji:
1 napoleondor............Din 217-—
100 francoskih frankov .	.	.	»	224*—i
100 belgijskih frankov ...» 255*—
100 grških drahem.................»	75—
100 italijanskih lir..............»	226—
100 švicarskih frankov ...» 1088—•
100 španskih pezet................»	801*—
100 nizozemskih goldinarjev .	»	2262*—
100 danskih kron..................»	1404—
100 švedskih kron.................»	1505—
100 finskih mark..................»	121*50
1	angleški funt................»	273—
1 ameriški dolar...............»	56*25
100	romunskih	lejev	.	.	.	.	»	26*—
100	bolgarskih	levov	.	.	.	.	»	41—
1 papirnata turška lira ...»	81*—
T0Ö papirnatih turških piastrov »	31*—
100 češkoslovaških kron ...» 167— 1	avstrijski šiling	.	.	.	.	»	7*93
1,000.000	madžarskih	kron	.	.	.	.	»	788—<
1 poljski zlat.................»	8*50
1 zlata nemška marka ...»	13*40
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 2. decembra 1925.
Za delegata: Kostanjec s. r.
Št. 5919/25—11.
Objava.
Izkaznica, glaseča se na Ignacija Finka, davčnega izvrševalca v Ljubljani, in izdana po davčni administraciji v Ljubljani dne 3. marca 1925. pod št. 1582, da sme imenovani Ignacij Fink opravljati službo davčnega izvrševalca v davčnem okraju mestu Ljubljani, se je izgubila in se s tem razveljavlja.
Davčna administracija v Ljubljani,
dne 30. novembra 1925.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 13.961.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Slovenili.
Ime bolnice	O c 3	Število oskibovan-cev v vseh oskrbovalnih razred h
Splošna bolnica v Ljubljani	O D-	552
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani	Q.	86
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani	n	261
Blaznlca-hiralnica v Ljubljani . . .		203
Bolnica za duševne bolezni na Studencu	D-	405
Splošna bolnica v Mariboru....	o	274
Javna bolnica v Celju		o. 3	193
Javna bolnica v Brežicah ....	n>	76
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .	r	65
lavna bolnica v Murski Soboti. . .	3	105
! Javna bolnica v Ptuju		S	59
Hiralnica v Ptuju		B	107
Hiralnica v Vojniku			168
Ženska javna bolnica v Novem mestu	I-*	58
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji	CD to	62
Javna obča bolnica v Krškem .	.	.	Oi	45
Skupaj		2719
V Ljubljani, dne 28. novembra 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r.

Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 91 W>.	*	2088
Razglas.
M.le:karfika zadruga za Medvode-Svetje v MVdvodah z omejeno zavezo oživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne '25. deoembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 1. novembra 1925. m čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 21. novembra 1925.
Tov. St. 3572/1.
Razpis.
2046 3—3
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje na dan 2 8. decembra 1 9 2 5. ob 11. uri ofertno licitacijo za oddajo naslednjih odpadkov in slamnate
ambalaže v enoletni zakup:
Odpadki od	konopcev......... 1.500	kg,
Odpadki od	motvozov......... 3.000	kg,
Odpadki od	jutnega platna... 5.000	kg,
Odpadki od	domačega platna	....	500	kg,
Odpadki od	trojnika.......... 300	kg,
Odpadki od	jutnih niti...... 5.000	kg,
Odpadki od	bele lepenke..... 9.000	kg,
Odpadki od	rjave lepenke.... 20.000	kg,
Odpadki od	mešanega papirja	....	80.000	kg,
Slamnata ambalaža od tobačnih bal
(Štorje) . ............................ 5.000 kg.
Interesenti - tuzemci naj polože do 10. ure na elan licitacije kavcijo v znesku 5 %, inosemci pa 10 % ponujene vsote pri blagajni tobačne tvornice v Ljubljani.
Razpisani material kakor tudi specialni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tvornice v Ljubljani.
la pisarne tobačne tvornice v Ljubljani,
dne 18. novembra 1925.
Preds. 1025/13/25—35.
Razglas.
Notar dr. Mile Jenko v Kostanjevici je dne 28. novembra 1925. opravil predpisano prisego.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 80. novembra 1925.
IVeda. 1173/4/25—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto izvršilnega uradnika, poduradnika ali sluge pri okrajnem sodišču v Murski Soboti in vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Proinje naj se vlože do dne
2	5. decembra 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Ob&irui razpis glej v Uradnem listu 106.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 17. novembra 1925.
Preds. 1203/4/25—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru; prav tako se oddado vsa mesta jetniških paznikov in slug, ki hi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa..
Proinje naj so vlože do dne
6. januarja 1926. pri podpisanem predsedništvu.
ObSimi razpis glej v Uradnem listu 107.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 25. novembra 1925.
Preds. 1437/4/25—1.	3—1
Razpis.
Odda so mesto pisarniškega uradnika III. kategorijo pri okrajnem sodišču v Mokronogu *n vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi »e Izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po
službeni poti najtesneje do dne
5. januarja 1 926. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevala, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in morebitni poročni list in krstne liste otrok kakor tudi izpričevalo o opravljenem I. pisarniškem in zemljiškoknjižnem izpitu.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mosta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mosta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 30. novembra 1925.
8 5/25—43.	2126
Potrditev prisilne poravnave v konkurzu.
Odobruje se poravnava, ki so jo sklenili dne 14. novembra 1925. prezadolžena firma Pinter & Weber, tvornica kanditov v Celju, in osebno jam-čeča družbenika Pavel Pinter in Aleksander Weber na eni strani in njih upniki na drugi strani za 25 % njih terjatev, plačljivih v treh enoletnih obrokih, in sicer 10 % v enem letu po pravnomočni odobritvi poravnave, nadaljnjih 10 % v enem lotu po zapadlosti prvega obroka in ostalih 5 % v onem lotu po zapadlosti drugega obroka.
Ako bi se prezadolžene! točno ne držali dogovorjenih rokov, zapade vsa terjatev ne glede na poravnavo v takojšnje plačilo.
Okrožno kot konkurzuo sodišče v Celju,
dne 16. novembra 1925.
t
jsa 4/25—66.	2113
Določitev vnovičnega poravnalnega naroka.
T'84/25—8.	2117
Amortizacija.
Na prošnjo Antona Humarja, bivajočega sedaj v Ameriki pod naslovom: P. O. Bax 346 Morgan-town, West Va. U. S. A., ki ga zastopa na podstavi poverjenega pooblastila z dne 6. oktobra 1925. Mestna hranilnica v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani ŠL 152.140, glaseča se na ime: Tone Humar in na imensko vrednost 25.000 Din.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne te objave v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IH.,
dne 9. novembra 1925.
T 79/25—4.	2108
Amortizacija.
Na prošnjo Marijo Žnidaršičeve, posestnice v Cerknici št. 47, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne priznanice, ki jo je prosilka baje izgubila: Priznanica z dne 14. marca 1925., št. 128, o vložni knjižici št. 183 Jugoslavenske banke, il. d. v Ljubljani, glaseča se na ime: Marija Žnidaršič in z vlogo 1000 Din.
Imetnik te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svojo pravice v šestih mesecih od dne te objave v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je priznanica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek 111.,
dne 23. novembra 1925.
U 802/25—29.	2180 3—1
Razglas.
Pri podpisanem sodišču je bilo na javni dražbi prodano zaplenjeno kolo znamke «Torpedo»; ogrodje črno lakirano, balanca ponikljana, dva zvonca.
Oškodovanec naj se zglasi v enem letu po tretjem razglasu in dokaže svoje pravice do tega kolesa.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek III., dne 27. novembra 1925.
1684/25.	'	2085
V poravnalni zadevi Franceta G 1 a ž e r j a, posestnika in trgovca v Dragoviču, pošta Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, se določa vnovičen poravnalni narok na dan 10. decembra 1 926. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 83.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 27. oktobra 1925.
A 216,/25—4.	2045 3—3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Franc Apih (Appich), 59 let star, obvdovel krojač, je dne 3. aprila 1919. v Bukarešti umrl. Poslednja volja so ni našla.
Kot zakonito dedično je vpoštevati zapustnikovo sestro, Ano Apihovo, ki je bivala pred več leti v Mostaru.
Ker njeno bivališče sodišču ni znano, se Ana Apih pozivlje, naj so v e n e m 1 e t u od današnjega dno zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Alojzijem Lipužičem, kanclistom tukajšnjega sodišča, ki se je postavil odsotni dedični za skrbnika.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek L, dne 16. novembra 1925.
Pk 1307/1919—18.	2132
Oklic* s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Josip Bagari, župnik v p. v Murski Soboti, je dne 14. maja 1919. umrl.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se poziv-Ijojo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču dne 2 3. decembra 1 925. ob devetih v sobi št. 19 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do to zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek L,
dne 26. novembra 1925.
Razglas.
Na predlog dr ja. Mihaela S k r i 1 c a, primarija obče javne bolnice v Murski Soboti, se je dovolilo s sklepom z dne 14. novembra 1925., da se uvede amortizacija terjatve, vknjižeue na podstavi obveznice z dne 6. novembra 1868. prve potomke Ane Bo-rovnjakove, omožene Žilavčeve, v Murski Soboti, sestre bivšega župnika Matije Borovnjaka v Čren-šovcih, v znesku 735 gld. avstrijske veljave s pri-padki na posestvih vi št. 127, 327, 978, 1120, 1220. 348, 382, 522, 572, 584, 585, 614, 1071, davčna občina Murska Sobota.
Vsi, ki imajo zahtevke do te terjatve, se po-zivljejo, naj jih prijavijo v roku enega leta od spodnjega dne, sicer se bo dovolilo po brezuspešnem poteku roka na predlagateljevo vnovično zaprosilo, da se vknjižba zastavne pravice te terjatve izbriše in terjatev amortizira.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek VI.,
dno 16. novembra 1925.
E 250/25—11, E 283/25—7.	1981
Dražbeni oklic.
Dno 12. decembra 192 5. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba naslednjih nepremičnin:
a)	Ob devetih: polovice nepremičnin: hišo št. 5 (zidane) na Bregu z gospodarskim poslopjem, vrtom, njivami, travniki, pašniki in gozdovi, vi. št. 245, davčna občina Stara cerkev; četrtinke nepremičnin s 4 pašniki in 2 gozdoma, vi. št. 960, 961 in 963, davčna občina Stara cerkev, in tretjinke nepremičnin z enim pašnikom, vi. št. 962 iste davčne občine.
Cenilna vrednost: 24.885 Din; najmanjši ponu-dek: 15.000 Din.
b)	Ob desetih: polovice nepremičnin: hiše št. 1 v Turkovi dragi z gospodarskim poslopjem, vrtoma, pašniki, travniki in gozdovi, vi. št. 56, davčna občina Skrilj, nepremičnin z eno pašniško in eno gozdno parcelo, vi. št. 81 iste davčne občine, in polovice nepremičnin s stavbiščem in tremi pašnimi parcelami, vi. št. 225, davčna občina Suhor.
Cenilna vrednost: 15.152 Din 37 p; vrednost pri-teklin: 1600 Din; najmanjši ponudek: 9500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 5. novembra 1925.
E 309/25—10.	1989
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Radomerje, vi. št. 46 in 138.
Cenilna vrednost 3840 Din 75 p; najmanjši ponudek: 2560 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 28. oktobra 1925.
E 3143/24 -41.	1973
Dražbeni oklic.
Dne 14. decembra 192 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: stanovanskega in gospodarskega poslopja, žage z mlinom in posestva kakor tudi priteklin, zemljiška knjiga: a) Zgornja Selnica, vi. št. 26, b) Janžev vrh, vi. št 82, c) Gerečja vas, vi. št. 67, č) Ruše, vi. št. 318,
Cenilna vrednost: ad a) 123.297 in, ad b) 14.930 Din, ad c) 11.250 Din, ad č) 1728 Din; vrednost pri-tekline: ad a) 3984 Din; najmanjši ponudek: ad a) 82.198 Din, ad b) 9954 Din, ad c) 7500 Din, ad č) 1152 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 8. oktobra 1925.
Preds. 1067/16/22-48.	2105 3—2
Razpis.
Glede na člen 94. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila, ker prva ofertna licitacija ni uspela, dne
2 2. decembra 192 5. ob enajstih v pisarni ravnateljstva jetniščnice v Ljubljani nova ofertna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetniščnici v I. poluletju 1926. ob istih pogojih kakor prva ofertna licitacija, ki je bila razpisana v «Službenih Novinah» št. 248, 253 in 255 z dne 29. oktobra, 4. novembra in 6. novembra 1925. in v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» 99, 101 in 102 z dne 28. oktobra, 4. novembra in 7. novembra 1925.
Predpisano kavcijo je položiti do dne 21. decembra 1925. ob 12. uri pri blagajni uprave jetniščnice v Ljubljani.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 28. novembra 1925.
St. 1192/25.	2120
Objava.
Gospod dr. Alojzij Klemenčič, odvetnik v Mariboru, jo naznanil podpisanemu odboru suh pr. z dne 23. novembra 1925., da se presoli v treh mesecih s svojo pisarno v Laško pri Celju.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
Št. 1193/25.	2121
Objava.
Gospod dr. Fran K1 o a r, odvetnik v Kozjem, je naznanil podpisanemu odboru sub pr. z dne 24ega novembra 1925., da se preseli v treh mesecih s svojo pisarno v Laško pri Celju.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
Št. 1571.	2129
Razpis volitev
v delavsko zbornico za Slovenijo.
S pozivom na sklep VI. redne skupščine delavske zbornice za Slovenijo in na odločbo gospoda ministra za socialno politiko z dne 12. novembra 1925., O. br. SSl/IV, se razpisujejo po členu 28. pravil volitve v delavsko zbornico za Slovenijo.
Volilno pravico za te volitve imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so bili zavarovani na osnovi prijav dne 5. decembra 1925. pri eni izmed naprav za zakonito obvezno bolniško zavarovanje delavcev in katerih zavarovana mezda je bila večja od 5-26 Din. Tudi oni delavci in nameščenci, ki spadajo po svojem zaposlovanju pod zakon o zavarovanju delavcev, a samo zato niso člani osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali paralelnih institucij, ker jim garantirajo njih delodajalci ob bolezni plačo, ustrezno dajatvam, imajo pravico do volitev v delavsko zbornico.
Pravico, vlagati kandidatne liste, imajo samo strokovne organizacije delavcev in nameščencev, ki so bile vpisane do dno 5. decembra 1925. v register delavske zbornice za Slovenijo.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni od dne 26. decembra 1925. do vštetega dne 4. januarja 1926. pri vseh krajevnih edinicah delavskega zavarovanja. Vsak zbornični član ima pravico, v gorenjem roku volilne imenike pregledati, prepisati, objaviti, natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega, zahtevati njih popravek.
Zahtevkom za vpis ali izbris v volilni imenik je treba priložiti dokaz zaposlitve ali nezaposlitve na dan 5. decembra. Za dokaz velja delodajalčevo potrdilo o zaposlitvi. Reklamacije se vlagajo pri pristojni krajevni edinici bolniškega zavarovanja ustno ali pismeno.
Kandidatne liste se vlagajo od dne 6. januarja do vštetega dne 10. januarja 19 2 6. v pisarnah krajevnih volilnih odborov.
Kandidatne liste, podpisane po 100 volilcih, morajo predati osebno najmanj trije člani uprave organizacije.
Kandidatne liste se morajo predati ločeno za skupino privatnih nameščencev in ločeno za splošno skupino.
Kraj in čas uradovanja krajevnih volilnih odborov bo objavljen vso volilno dobo z razglasom na vratih pisarn krajevnih edinic bolniškega zavarovanja (ekspozitur okrožnega urada za zavarovanje delavcev, krajevnih bratovskih skladnic, trgovskega bolniškega in podpornega društva).
Skupaj s kandidatno listo je treba predložiti: pismeni pristanek vsakega kandidata in namestnika, da sprejme kandidaturo na listi dotičnega predlagatelja, dokaz, da imajo predlagatelji glasovalno pravico. Dokaz je podan, če se navedeta stran in tekoča številka, pod katero je predlagatelj vpisan.
Glasovnica naj se vroči vsakemu volilcu po organih zavarovanja ali po pošti, ali pa tako, da jo dvigne volilec v pisarni krajevnega volilnega odbora. Podrobnejša določila o načinu, kako jih je vročati za posamezne kraje, se še objavijo.
Glasuje se tako, da zalepi volilec glasovalni listek in glasovnico v kuverto, ki jo je izdal glavni volilni odbor, ali pa v drugo kuverto enake oblike. To kuverto mora poslati volilec na sebi ugoden način glavnemu volilnemu odboru; potrditi pa mora na listku, ki je zunaj tako prilepljen na kuverto, da se dd. od nje odtrgati, da je kuverto sam zapečatil. Te zaprte kuverte se oddajajo v času od dno 2. februarja 1926. ob 8. uri zjutraj do vštetega dne 7. februarja 1926. ob 6. uri zvečer glavnemu volilnemu odboru v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Glasovnice, ki bi bile vročene glavnemu volilnemu odboru pred dnem 2. februarja in kesnejo nego dne 7. februarja, se pri skrutiniju ne bodo vpoštevale. Volilci morejo vročiti kuverte z glasovnicami na sebi ugoden način bodisi osebno, bodisi
po pooblaščencu, bodisi po pošti glavnemu volilnemu odboru.
Volilci iz Ljubljane in predmestij morejo oddati svoj glas osebno le prvi volilni dan dne 2. februarja; pozneje pa smojo glasovati samo po pošti ali po pooblaščencu.
Volilci izven Ljubljane lahko pošljejo svoje glasovnice glavnemu volilnemu odboru tudi po krajevnih volilnih odborih. V tem primeru morajo oddati svoje glasovnice osebno v zaprtih kuvertah v pisarni krajevnega volilnega odbora dne SL februarja v času med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer; pozneje pa morejo poslati svoje glasovnice le glavnemu volilnemu odboru po pošti ali po pooblaščencu.
Krajevni volilni odbori vroče te kuverte po dobljenih instrukcijah zaprte glavnemu volilnem« odboru.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1925.
Za glavni volilni odbor:
Dr. A. Mrak s. r. M. Čohal s. r. R. čelečnik s. r.
Št. 3540.	3—S
Razpis.
Podpisano vodstvo razpisuje po odloku inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z dne 17. novembra 1925., št. 12.840, službo uradnika pripravljalne skupine II. kategorije civilnih uradnikov.
Prošnje, opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na inšpektorja ministrstva za narodna zdravje v Ljubljani in vlože pri njem do dne jq decembra 192 5.
Vodstvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolščicl,
dne 20. novembra 1925.
Št. 174.	'4131
Razpis službe šolskega sluge.
Z dnem 1. januarja 192 6. se odda na osnovni šoli v Kočevju mesto šolskega sluge.
Služba je prva tri leta začasna z osnovno plačo letnih 2100 Din, 60%no položajno plačo lotnih 432 Din, naturalnim stanovanjem (sestoječim iz ene sobe in kuhinje) s prosto kurjavo, vodo in razsvetljavo in z draginjskimi dokladami, kakršne pripadajo vsa kokrat državnim slugam.
Ker mora pri večini službenih poslov pomagati še druga zdrava oseba, se vzamejo v poštev le oženjeni, pod 30 let stari možje, ki morajo sicer izpolniti pogoje člena 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Prednost imajo prosilci, ki so zmožni vrtnarstva ali ki bi bili porabni v izvenslužbenem času za poučevanje godbe na pihala.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože pri krajnem šolskem svetu v Kočevju najkesneje do dne
17. decembra 192 5.
Krajni šolski svet v Kočevju, dne 3. decembra 1925.
Predsednik: Ivan Novak s. r.
Razne objave.
2097 2-2	Oklic.
Splošna gospodarska zad'ruga v Mdkronogu, registrirana zadruga z omejeno zavezo, se je razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta Aleksander Majcen in Jože Gorjup, oba v Mokronogu.
Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. V Mokronogu, dne 12. novembra 1923.
Likvidatorji.
2125	Izjava.
Izgubil sem izpričevala ljubljanske realko iz let 1918./1919., 1919./1920., 1920./1921. in 1921 ./1922. Proglašam jih za neveljavne.
Boris Uroš Lak s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambroži« v Ljubljani,