St. 267 Pt3du liiEn v IMIU OA omili«li
V Trstu, v petak tO. novembra im
Posamezna Številka 29 ceu!.
Letnik xlvh
l*haja, izvremii pondetjek, vuk dro zj&cfir^JredmJtvo: ulica sv. PrančiSk* Aaiškega It 20, L nadstropje. DopM naj se p6jfi^ajo "~*r%dhiStvu. Ne ran ^ »rana pfema se ne sprejemajo, rokopisi se ae vra f^^ržflajatelj in odgovor i <-Anton Oerbec. — Lastnik tisk ma Eć	sk tisk
Cgaša za mese: L 7.—, 3 mesec , 19 Za inozemstvo mesečno 4 lire	(
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se raCunajo » Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent, osmrtnice;, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodoi mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57,
Vprašanje sporazuma s Slovenci
Politično tajništvo fašistovske skupin© v Gorici je povabilo zastopnike goriških italijanskih narodnih stramk na sestanek, na katerem so enoglasno sprejeli izjavo, da sedanja večina občinskega zastopa v Gorici ni izraz mišljenja meščanstva. To bi nas ne zanimalo dalje za trenutek. Isto-tako tudi ne naglašanje — ker to je na koncu konca notranja '"'var italijanskega tabora — da postopanje furlanskega <Gruppo d'Azione» ni v soglasju z «iz-preiriSTijenini razpoloženjem prebivalstva«. Ta ukor nas zanima le v toliko, kolikor ©vaja, d:a v nacionalističnem taboru na Goriškem gredo mnenju navzkriž glede nega postopanja spričo novega po-

fitičnega polsfž^ja v Italiji.
Iz poročil v italijanskih listih pa po-»nernljemo nadalje, da sie je vršila tudi raz-sežna razprava o bodočem razmerju med Italijani in Slovenci. To pa nas seveda zanima v veliki meri, ker se živo dotika naše kože.
Naj posnamemo iz te razprave glavne momente.
Inženir Umberto Ulivieri, politični tajnik fašja. je izjavil, 'din zastopniki slovenskih strank niso bili povabljeni na ta sestanek radi nezaupanja, ki ima svoj izvor v dvoličnem postopanju slovenskih voditeljev, škodljvem veliki večini slovenskega prebivalstva, ki da resnično želi lojalno sodelovanje z italijanskim narodom, zlasti' ▼ medsebojnih gospodarskih odnošajih.
To razlaganje inženirja Ulivierija moramo z mesta najodločneje zavrniti. Je to tista znana nevredna igra, ki so se je naši nr.rodni nasprotniki posluževali vselej, da bi jemali veljavo besedi naših zastopnikov, kadar se pritožujejo proti neštetim in nepretstanrm krivicam na škodo našega naroda. To je tista znana pesem, ki jo vedno pojo svoji nepoučeni javnosti. Slovenska ljudistvo da zares želi mirno sožitje in sodelovanje z Italijani in le slovenski voditelji da so krivi, da ne1 more priti do takega ugodenega razmerja!! Govornik je govoril o lojalnem sodelovanju; njegov poizkus pa, da bi napravil razliko med voljo ljudistva in postopanjem njegovih voditeljev, je pa res znak vsega obžalovanja vredne — nelojalnosti! V navzkrižju je z resnico. Ni res, da/ bi naši voditelji ne zastopali volje ljudstva. Res je marveč, da voditelji izražajo to voljo vselej, ko se borijo* za narodne in politične pravice in za gospodarske koristi našega ljudstva na Goriškem. Mi bi lahko zasukali sulico in bi rekli; italijansko ljudstvo na Goriškem želi — kar je stara in znana resnica — prijateljstvo in mirno sožitje s Slovenci, ali — voditelji nočejo! Najhujši atentat na resnico je, če govorijo, da slovenski voditelji — in to ne le na Goriškem, ampak po vsej Julijski Krajini — nočejo sporazuma z Italijani. Sat naglašajo povsod in cib vsaki priliki — pri vseh svojih nastopih in v naših glasilih —, da bi bila pošten sporazum in mimo sožitje na srečo skupnega prebivalstva obeh plemen. Zato naj bi gospoda italijanski politiki že enkrat odnehali cd označenih nesrečnih poizkusov, s katerimi le varajo svojo javnost, ne koristijo sebi in ovirajo dosego tistega cilja, o katerem govorijo s sladkimi besedami, kakršne je izgovoril gospod inženir Ulivierr tudi v sledečem odstavku svojega govora:
cMi fašisti hočemo, da se slovensko ljudstvo smatra — v okviru države — enako drugim državljanom Italije, da ima iste pravice in dolžmosti».
To bi bilo lepo in nam v največje zadoščenje. Saj ne zahtevamo nič drugega. Ali te ;<e beseda iskrena, potem se glede nas
' ne bi smeli postavljati na zgrešeno stališče ; in bi morali primati pravilo, ki je veljavno ! v vseh ustavnih državah, dtaj so voditelji zastopniki v»olje ljudstva, katero jim je iz 1 svoje volje in na zakonit način poverilo brambo svojih interesov. In ti voditelji | ostanejo njegovi pooblaščenci, dokler jim to ljudstvo ne odtegne zaupanja na formalen in veljaven način. £e je italijanskim politikom res na tem, da pride do dobrih razmer medl obema plemenoma, morajo tudi priznati voditeljem našega, ljudstva polnoveljaven mandat in ®e pogajati z t njimi! Drugače ne pojde, draga gospoda!
Gospod Ulivieri je pridodal tudi tisti 1 znani pogoj za prepoznanje vseh diržavljan-j skih pravic in svoboščin sodetželanom slo-I venske narodnosti. Ti da morajo dokazati, da so odnehali od vseh iredentfetičnih namer in pripoznali meje, ki jih je začr-: talo zmagovito italijansko orožje!
Čemu se gospod fajšsstoviski politični taj-] nik zaleta v vrata, ki so že davno — od-i prta?! Nfe vemo, kaj bi rekli: ali ni gospod! Ulivieri prav nič zasledoval dogodkov v našem taboru, ali pa vedloma noče priznati resnice! Tozadevnih izjav — in sicer od visish poklicanih strani v našem taboru -— je bilo že toliko izrečnih iin brezpogojnih, ' da se nam mcsra res zdeti kot pojav neiskrenosti in zavratnih namenov, če se naim ' zopet in zopet prihaja s pozivom: priznajte! Še pred par dinevi srno na pr. zapisali mi dobesedno:
<.Ostaja nam le dosedanja pot: prizna-! vanje naše državnopravne pripadnosti t strogo spoštovanje državnih zakonov, izpolnjevanje dolžnosti napram dbržav'J» I Kaj hočete še več?! Ko že zahtevate od nas lojalnost, bodite lojalni tudi vi in ne vzbujajte v svoji javnosti krivih domnev o j našem ljudstvu!
Priznavamo pa z zadoščenjem, da so itz-;jave nekaterih drugih govornikov izražale željo po mirnem sožitju s Slovenci. Alojzij j Stolfai — socialist — je naglašal potrebo poštenega siodielovanja s slovenskim ljud-! stvom. Slovensko ljudstvo da je po inaravi blago, delavna in absolutno nezmožno, da bi delovalo na škodo Italijanov. Govornik je sicer tudi zašel v zmoto, ko je govoril o slovenskih aigitatorjih, ki da varajo ljudstvo s praznimi obljubami, češ dk bo Julijska Krajina skoro priključena k Jugoslaviji. G. Stolfa bi prišel v zadrego, če bi! ga pozvali, naj to svojo trditev podipre s konkretnimi podatki. V dobro pai mu štejemo njegovo zahtevo, naj se začne z modro politiko pomirjenja s Slovani, da pridejo le-ti do spozmanja, dia je tudi zanje mesta v Italiji. Odvetnik Sturanil je izjavil, da je ves slovanski problem v tem, da se najde način, ki odpravi vzroke iredentizma. Tudi temu gospodSu bodi v odgovor, da- je vse govoričenje o iredentizmu strah, ki je znotraj votel, okoli ga pa nič ni. Vendar vidimo v njegovih besedah pri/poznanje, da drugi ustvarjajo vzroke, ki bi mogli izzvati iredentizem. S tem je izrekel obscdlbo o | vsej dosedanji politiki napram jugoslovanskemu prebivalstvu v Julijski Krajini!
S tem bi bili izčrpali, kar smo hoteli 1 reč? o sestanku v Gorici- Padla, je sicer marsikaka krivična beseda na naš račun. V žlic temu pa vidimo rahel preobrat na boljše vprvič z&to, ker je bil ves ton razprave vendar precej drugačen, nego smo ga morali poslušati dosefraj ob taikzh (sestankih, v drugič pa zato, ker so vendlar morali pripoznati, dai je treba računati s slovenskim ljudstvom. Vsi ©o — četudi ob raznih zviTainjih — priznavali, da koristi dežele zahtevajo skupno delovanje obeh plemen!
Itaiiia
Seja ministrskega sveta — Za vzpostavitev javnega reda — Siorza odstavljen
RIM, 9. Snoćnja seja ministrskega sveta »e je začela ob 16 in je trajala skoraj do: 22. Prisotni so bili vsi ministri. Ministrski predsednik Mussolini je poročal o notranjem položaju v deželi in o najnovejših dogodkih na polju mednarodne politike. Kar se tiče vprašanja javtne varnosti, je sporočil svojim tovarišem, da je razposlal prefekt orni stroga navodila, da morajo posvečati največjo skrb ohranitvi javnega reda. V ta namen morajo skrbeti da ae izgredi — posebno pa ob nedeljah — preprečijo. Za vse na daljne izgrede bodo prefekti o-sebne odgovorni. Nadalje je sporočil mini-etrski predsednik, dia je izdal ukaz, da se morajo nemudoma vzpostaviti vsi občinski j sveti, ki so bili prisiljeni odstopiti po 1.! novembra 1922. Glede svobode tiska je rekel, da je njegov namen ohraniti to svobodo, toda vlada bo izdala primerne odredbe, da se bodo prestopki potom tiska v bodoče takoj kaznovali. Ministrski predsednik je tudi dal zagotovilo predsedniku zbe »rnice, da bo v bodoče preskrbljeno za osebno varnost državnih poslancev.
Kar se tiče zunanje politike« je rekel Mussolini, da je Italija za to, cfei se vzhodna konferenca odgodi, toda le za kratek rok. Glede odnošajev z Jugoslavijo je rekel, da posveča vlada temu vprašanju največjo pozornost. Položaj na Reki dia je normalen. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o zadevi grofa Sforze in
je sklenilo, da se grof Sfoirza odfetavi z mesta poslanika kx postavi v pokoj. Ravno tako sta bila odstavljena tudi poslanik AHcrtti v Tctkiu in Fasciotti v Madridu.
Na dnevnem redu seje so bila nadalje tu<dJ3 razna vprašanja gospodarskega in finančnega ZuTačaja. Ministrski svet je sklenil med drugim, da se odpravi poimenost vrednostnih papirjev- Nadalje je storil ministrski svet razne sklepe«, ki se tičejo kolonij, javnih del in varčevanja v državnih troških.
Na predlog ministrskega predsednika je bil general Del Bono, član vrhovnega poveljstva fašistovske milice, imenovan za glavnega ravnatelja varnostne službe in bila so sklenjena razna imenovanja novih prefekt ov.
General Del Bono ravnatelj javnega varstva
RIM. 9. Ministrski predsednik Mussolini je poslal včeraj generalu Del Bonu v C as-sano d'Ata sledečo brzojavko: « Danes te je imenoval ministrski svet na moj predlog za glavnega ravnatelja varnostne službe. Zelo me veseli, da ti morem sporočiti to vest Prepričan sem, da boš kos tej novi nalogi, Alala. Podpisan: Mussolini®.
Naučni minister ne odgovarja na pisma, tičoča se posameznih oseb
RIM, 9. Naučni minister objavlja: Iz javnosti že znanih razlogov je tudi naiučno ministrstvo primorano, da ne odgovarja na ona poluradna pisma, ki ibranijo ali priporočajo osebne interese ter zahtevajo poročila in takojšnje ukrepe glede posameznih oseb. Pač pa bo ministrstvo tako) in izčrpno odgovorilo na pisma, ki imajo splošen značaj in ki jsb naslovijo na vlado člani parlamenta.
Odprava svetovalnih komisij.
RIM, 9. Danes zjutraj so se sestali v uradih državnega podtajnika Fmzi-ja ministri De Štefani In CHurati. predsedniški podtajnik
Acerbo, poslanca Banelli in Giunta ter načelnik urada pri podtajništvu za notranje zadeve comm Moreni. Na tem sestanku se je razpravljalo o p re ured bi novih pokrajin. Sen. Salata je bil odstavljen: kot likvidator Osrednjega urada, kot predsednik osrednje svetovalne komisije m kot predsednik medmini-strstvene komisije za tržaški promet. Comm. Moroni je bil imenovan za likvidatorja Osrednjega urada. Osrednja svetovalna komisija se je razpustila. Isto se je sklenilo glede deželnih svtovalnih komisij. Ministrski predsednik bo v prihodnjih dneh imenoval predsednika med-ministrstvene komisije za tržaški promet, li sklepi so bili naznanjeni Salati ob 13. uri.
Prehod uprave telefona v zasebne roke.
RIM, 9. Ministrski svet je sklenil, da izroči upravo telefona zasebnim podjetjem. Predaja se bo izvršila postopno, tako da ne bo trpela telefonska služba. I»enovala se je posebna komisija, ki ima skrbeti za to, da se ta predaja izvrši v redu in Njim prej.
Jugoslavija
Zunanjepolitični položaj — Važna posvetovanja
BELGRAD, 9. Zunanjepolitična situacija s<e je v zadnjih dneh olajšala na zapadli, poslabšala pa se je na bližnjem iztoku vsled agresivnega nastopa Kemal paše. Anglija in Italija delujeta na odložitev lau-sannske konference. Francija pa se protivi odlgoditvi. Kljub temu ni dvorna, d!a si je kemal is t iona vlada tudi v Franciji zelo škodovala s svojimi pretiranimi zahtevami, in s kršenjem' premSrja, posebno pa s tem, da skuša otvoriti vprašanje kalifata, ki močno zanima tudi francoske muslimane. Kemal pasa si je s svojimi nastopi pokvaril tudi doslej precej korektne odnošaje napram Jugoslaviji, vsled česar se mora tudi zadržanja Ji^gosl ovenov napram njemu bistveno menjati
BELGRAD, 9. Včeraj popoldne je bila sklicana izredna seja minisrtirskega sveta, na kateri je minister za zunanje stvari dr. NinČić obširno poročal o zunanjepolitičnem položaju. Na konferenci v Lausanni bo zastopal Jugoslavijo minister za zunanje stvari dr. Ninčić sam s poslanikom dr. Spalajkovičem in Katičem.
Pašać pri kralja
BELGRAD, 8. Snoči je bil »prejet od kraljsu v avdijenci ministrski predsednik Pašiič, ki je kralju izčrtpno poročal o sedanji politični situaciji, o ciljih vlade in delovnem programu narodhe skupščine.
Poslanik v Prag* dr. Vošnjak ostane na svojem mestu
BELGRAD, 9. Vesti o odstopu praškega poslanika dir. Vošnjaka so preuranjene in tendenc i jozne.
Javne telefonske govorilnice na železniških postajah
BELGRAD, 9. Ministrstvo za pošto in brzojav je v soglasju s prometnim ministrstvom sklenilo, dia se po vseh železniških postajah uvedejo javne telefonske govorilnice za privatno rabo.
Jugoslovenske lokomotive r pomoč Grčiji
BELGRAD, 9. Prometno ministrstvo je na prošnjo grške vlade poslalo tri brzo-vozne lokomotive v Grčijo za prevoz grških beguncev iz Traci je.
(ehoslovaska
Za vzpostavo zlatega denerstva v Čehc-slo vaški
PRAGA, 9. Finančni minister Rašin je sporočil proračunski komisiiji, da bo vlada predložila parlamentu načrt zakona o pooblastilu za kovanje zlatov. Ta novec bi služil kot trgovinski denar i/n bi se prodajal po kupu, ki ga bo imelo zlato. Zlati denarni sistem pa je za sedaj še nemogoč, ker je nevarnost, da bi zlato prehajalo v sosedne dlržave. Vsled tega se še ne more rečL kdaj se bo mogla izvršiti splošna valutna reforma. Svota papirnatega denarja, ki je v prometu, znaša glasom zadnjega poročila bančnega urada 10.139 miljonov in je pokrita v zlatu za 24'7 %,
Romunska
Stamboiijski t Bukarešti
BUKAREŠTA, 9. Ministrski predsednik Stamboiijski je po končanih tridnevtnih konferencah z namunsldm ministrskim predisednikom Rratianom in zunanjim ministrom Duco odpotoval v Belgrad, kamor dospe dianes zjutraj.
Pred svopm odhodom fe podal Stamboiijski zastopnikom tuka nekatera pojasnila o ciljih bolgarske vlade, da se doseže zbli-žanje med Rtoammsko in Bolgarsko. Bolgarska vlada odkrito srfrremi za tem, da se med obema držarvama dosežejo dobri od-nošaji. Kar se tKe vpadov komitskib Čet v Dobrudžo, je Stamboiijski kategorično izjavil, da bolgarska vlada absolutno ni stala v nobeni zvezi s temi komitskimi četami, ki so njej sami povzročile zelo mnogo škode. Ko se ministrski predsednik povrne v Sofijo, predloži takoij narodnemu sidbranju posebno drakonski zakon, da se uničijo komitske Čete.
Bolganski bicđjSevizem je saimo še legenda. Vs<e> vesti o kakih zvezah Bolgarske z Moskvo in Angoro so popolnoma neresnične in tendencijotzne. Bolgarska ima z Romunsko mnogotere skupne interese, pnodivsem v vprašanju morskih ožin. Bolgarska je pripravljena takoj na iniciativo romunske vlade prispevati za gradnjo železniškega mostu preko Donave.
Bolgarska
Bolgarski dem e nt i glede vpada bolgarskih vojakov v Tracijo.
SOFIJA, 9. Bolgarski tiskovni urad zani-kuje vest iz Soluna, objavljeno v nekem pariškem listu, katera pravi, da so bili redni bolgarski vojaki, ko so ropali v neki vasd v okolici Odrina, zasačeni od francoske konjih ter odpeljani kot ujetniki v Odrin. Noben redni niti neredni bolgarski vojak ni prestopil traške meje.
Političen umor v Sctji
BELGRAD, 9. Iz Sofije se poroča, da je bil pred redakcijo boljševiškega lista «No-vaja Rosija» izvršen atentat na glavnega urednika Aleksandra Agajeva, ki je bil ubit. AtenLatoiju se je posrečilo ubežati.
Ešusiji
Pomorski program sovjetske Rusije
RIGA, 8. Na zborovanju v Moskvi je očrtal Trockij pomorski sovjetski program, ki se ima) izvršiti tekom petih let. Zgradijo se iH?ve terpedovke in sedem podmoclni-kov za baltiško mornarico. Hočejo pa tudi nakupiti nekaj torpedovk in podjmornikov. Posebno skrb posvetijo mornariški avija-tiki Število sedanjih hidrcplanov se po-troji
Francija.
Vzroki padanja francoskega franka.
LONDON, 9. «Times» pripisuje vzroke padanja vrednosti francoskega franka 1) slabi letini, vsled katere je Francija bila prisiljena kupiti mnogo žita v inozemstvu; 2) plačilu nekaterih dolgov, ki jih je imela Francija v inozemstvu; 3) nepovoljnemu uspehu berlinskih pogajanj, predi vsem slabemu finančnemu stanju najvažnejših evropskih držav.
PARIZ, 9. Ameriški finančnik Charles Mitchell, ki je delal zadnji čas poizvedbe po raznih evropskih državah, je izjavil «New York Heraldu*, da je padanje francoskega franka le prehoden pojav, pred vsem vsled tega, ker so voditelji francoske politike nasprotniki vsakega nadaljnega izdajanja papirnatega denarja. Zato se zaupanje v francoske finance ni omajalo.
Anglija
Lord Curzon za tesno sodelovanje med Anglijo in zavezniki
LONDON; 9. V govoru, ki ga je imel včeraj v Londonu, je< lord Curzon naglasil takoj v začetku, da je Anglija zmagala v zadnji vojni vsled pomoči in sodelovanja s strani zaveznikov in mir se da ohraniti zopet edlino s sodelovanjem. To velja tudi glede vprašanja iueimške vojne odškodnine in vprašanja bližnjega vzhoda. Neumno je torej trdiiii, da lahko vodimo politiko o-samljenctsti. Glede odnošajev med Francijo in Anglijo je rekel, da je sporazum več vreden kot vse pisane listine, ter je naglašal, da ni ukrenil nikdar nobenega koraka, ne da bil bil prej obvestil Italije in Francije. Varnost in mir sveta sta v sodelovanju. Kar se tiče zahtev turških nacionalistov in njihovega postopanja v Carigradu, je rekel, da Anglija take vrste pritiska ne more trpeti. Zahteve angorske vlade niso upravičene in so izzivalne za zaveznike in za vso Evropo. Med tremi zavezniškimi državami se je dosegel popoln sporazum, ki vlada tudi med zavezniškimi komisarji, kateri so prosili, da b? smeli proglasiti obsedno stanje v Carigradu. Francija je takoj odobrila postopanje svojega generala iin ri dvoma, da ne bi Italija storila iutotako. Mi smo pripravljeni popuščati in doprinesti žrtve za mir, teda Turška mora vedet?, da ima naše popuščanje svcje me-pei in da ne moremo kupiti miru s svojim ponižanjem in z izgubo svoje časti. Turška mora vedeti, da predstavlja meč Anglije in ostale Evrope steno, proti kateri se ona zastonj za deluje.
Nato je govoril lord Curzon o svetovnem polotžaju in je -naglasil, d)a je finančni položaj Anglije zelo trden. Dodal je, da ječi Francija pod bremenom dolgov in stroškov za obnovitev razdejanih pokrajin; Nemčija se nahaja- v stanju politične nestalnosti, Rusija je izven mednarodkiega zbora, ker se ne more odločiti, da bi sprejela pogoje, ki bi omogočili njen sprejem, Avstrija je bila rešena s posredovanjem držav, ko je bila že na robu propasti, Italija je bila pozornica silnih gr3banj in je menjala nekoliko ministrstev in bližnji vzhod je v popolni zmešnjavi. Treba je torej — je zaključil lord Curzon — najti zdravilo za ta nered. To zahtevata varnost in mir vsega sveta.
Novi parlament se bo otvoril 23. t. m.
LONDON, 9. Kralj bo otvoril novi parlament 23. novembra.
Nemčija
Mednarodni veščaki 0 stabilizaciji marke
BERLIN. 9. Prvo poročilo mednarodnih veščakov, podpisano od Branda, Cassela, Jenksa 5n Keynesa, pravi, da je takojšnja stabilizacija marke nujnot potrebna. Stabilizacijo pa je mogoče doseči ie, če se bremena, ki jih nalaga Nemčiji versailleska pogodba, ustavijo naijmanj za dve leti, to je c&o tedaj, ko se bodo plačila lahko izvrševala s pomočjo realnih deferin bilance in ne z nadaljnjo inflacijo papirnatega denarja. Pričakuje se lahko, da bo vsled te provizorne pomoči dobri uspeh načrta za stabilizacijo marke efektivno odvisen od položaja - nemške proizvodnje, od nemške bilance in od definitivne sistemizacije repa-rocijskega vprašanja, Id bi se imela čim prej izvršiti. Med tem časom bi otftall krediti, ki bi jih dal Nemčiji mednarodni po-
možni konsorcij — tak bi se moral evem tuelno ustvariti —, jako skromni. Vnanjo posojilo v znatnejšem znesku bo le tedaj mogoče, ko bodo upniki lahko predvideval!. kakšen bo položaj na koncu moratorija. Sedanjega pasivnega zaključka nemške trgovinske bilance veščaki ne gledajo v preveč nepovoljni luči. Ko bodo iz ver-sailleske pogodbe izvirajoča plačila suspendirana 3n ko bo uvažanje premoga, potrebnega da se z njim nadomešča na račun reparacij dobavljeni pretmog, ustavljeno, se bo bilanca plačil brez dvema lahko spravila v ravnotežje, toda treba bo jamčiti Nemčiji! enako ravnanje, kar se tiče carinskih tarif na uvoz luksuzne rebe in na izvoz, in sicer z določbo največjih ugodnosti. Veščaki sodijo, da bo mogoče stabilizirati marko okoli kurza 3000 - 3500 mark za en dolar. Za moratorij pa bi morala nemška vlada nuditi jamstva, kot ustanovitev nec-dKisnega urada za nemške deviza pri Rekhsbanki in zavezo, da ne bo zvišala tekočih dolgov čez v naprej določeno svoto.
Novi bavarski ministrski predsednik
MONAKOVO, 9. Bavarski deželni zbot ie z 86 proti 57 glasovom izvolil za ministrskega predsednika bivšega ministra za bogočastje von Knillinga.
Amerika
Izad volitev v parlament
WASHINGTON, 8. Ob 16 je- bil položaj strank sledeči: 200 republikancev, 196 demokratov.
Učno potovanje senatorja Sornicka po Evropi
WASHINGTON( 9. Senator Mac Sor-nick je odpotoval v Francijo, kamor bo dospel 13. t. m. Senator namerava obiskati Francijo, Italijo, Nemčijo in Anglijo, da proučuje gospodarstvene konvencije teh držav in vprašanje, ali je Ameriki možno, da se udeleži gospodarstvene obnove Evrope.
Ameriška vojna ladja za Carigrad
WASHINGTON, 9. Ministrstvo mornarice naznanja: Vojna ladlja «PKtsburg» je odplula pod poveljstvom podadmirala Longa, poveljnika pomorskih sil Zedfinjenih držav v evropskih vedah, v Anglijo, od koder bo odšla v Carigrad, dai pride v pre-strego vsalcii možnosti.
Vzhodno vprašale
Angorska vlada vstraja pri svojih zahtevah _ Odpor zavezniških generalov — Od godi te v vzhodne konference?
CARIGRAD, 9. Angctrska vlada je odgovorila včeraj piredpoldne na noto medza-vezniških velikih komisarjev. V tem odgovoru je angorska vlada ponovila zahtevo, dia naj meazavezniške čete izpraznijo Carigrad in da marajo zavezniške vojne ladje odpluti iz dardanelskih morskih ožin. Nadalje izjavlja angerska vlada, da je pri-sostvo vojni'h ladij v nasprotju z dejstvom, da se uprava Carigrada že nahaja v rokah angotrske vlade.
LONDON, 9. Agenciji «Reuter» poro-| čajo z Carigrada: Zavezniški generali so i imeli dolg pogovor z generalom Kefet pa-! šo. kateremu so izjavifli, da so zahteve an-I gorske vlade nesprejemljive. Refet p.aša je zagotovil, dia bo razveljavil vse ukrepe, kateri bi ogrožali varnost zavezniških čet, ! in sploh vse m^re, kaVsre bi zavezniški ge-! nerali smatrali za neprijetne. Treba pa bo | šele videti, kako bodo Turki ck-žali dan<? besedo.
PARIZ, 9. Vsted slabega vt*sa, ki ga jo napravila v Carigradu in Angcri zahteva angleške vlade, naj bi se otvoritev vihoa1-ne konfercnce cdgodila in ker bi Turki tolmačili to kot zavlačevanje s strani zaveznikov, je prosil francoski ministrski predsednik Poincare angleškega poslanika v Parizu, naj zopet in s povdarkom opozori svojo vlado na zle posledice, ki bi jih imela cdgodiitev konference.
CARIGRAD, 9. Vsled zahteve angleško vlade, naj s»e vzhodna konferenca odgodi, se je turško odposlanstvo ustavilo v Cari-gradlu in čaka- da se to vprašanje reši. Odposlanstvo odpotuje v Lausa:nno po suhem.
PARIZ, 9. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v Pariz, zavezniški veliki komisarji niso proglasili obsednega stanja, kljub temu, da so bili od svojih vlad' v to pooblaščeni. Položaj se sker ni. še popolnoma razjasnil, toda vzlic temu se pričakuje, cla bo obsedno stanje proglašeno v najkrajšen času.
PARIZ, 9. Dopisnik «Petit Parisiena* brzojavlja iz Carigrada: Kemalisti so prerezali kabel Eastern pri Čanaku. V Kasinu sta bila sinoči umorjena dva angleška vojaka. General Charty je izjavil, da smatra položaj za skrajno težaven.
LONDON, 9. Lord Curzon je poročal o merah, ki so jih ukrenili kemalisti v Cari< gradu. Kemalisti so celo zahtevali, naj sa umakne angleška mornarica.
CARIGRAD, 9. Zavezniški visoki komisarji so izročili zastoptnikom angorske vlade noto, v kateri izjavljajo: Ako se po kemal is tovskih ofclastvih v prestolnici izvr-< šenl ukrepi, ki so v odkritem nasprotju % londonskim in mudanijskim dogovorom, ne razveljavijo, bodo komisarji poročali svojim vladam, da ukrenejo, kar zahtev« položaj.
Bivši kralj Konstantin ni obtožen
ATENE, 9. Zafenfe je razpravljal z revo, lucijskim odborom. Kot poročajo lbti,
Zaimis z nameni revolucije popolnoma soglaša, Na ukaz revolucijskega odbora, izdan na podlagi poročila preiskovalne komisije, se od/dia 8 ministrov izrednemu vojaškemu sodišču« Ukaz ne odreja, da se obtoži tudi bivši kralj Konstantin. Sicer pa, po ustavi je kralj neodgovoren, odgovorni so ministri.
Obtožnica proti krivcem grikega poraza v Mali Azifr
ATENE, 9. Na podlagi poročila poizvedovalne komisije je revolucionarni odbor izročil vojaškemu sodišču bivše ministre Baltazzija, Gunarisa, Stratigosa, Protopa-padakisa, Gudasa, Teotdkisa. Stratosa in generala Hagianestija.
Poročilo je zelo obširno in opisuje najprej dogcdke, ki so se odigrali na Grškem ob času svetovne vojne. Naglasa, da so krvne vezi, čut hvaležnosti in stare plemenske simpatije gnale dušo grškega naroda že v samem začetku na stran sporazuma, kajti Grčija ni smela p-czabiti ne bitki pri Navarrinu, ne generala Naisona, ne brezštevilnih žrtev, ki so jih doprinesle za-
nemogočili, daf bi se postavil na čelo grškemu diplomatičnesmi odposlanstvu, in Venizclosu, da bi postal zastopnik neodređenih Grkov.
V nadaljnem utemeljuje poročilo na dolgo ter na pocHajgi listin in prič posamezne obdolžitve. Krivda obtoženih se vkii predvsem v tem, da so kral>a Konstantina slepo podpirali in s tem dovedli Grško do narodne nesreče.
Dnevne vesti
Trsin.
Prvi
Italijanski učiteljski kongres -
dan kongresa je bil posvečen najprej pozdravnim govorom, romanju udeležencev k Sv. Justu in k^Oberdankovemu spomeniku * Kate/^nu, 2 ter notranjemu ustroju učiteljske organiza-! dan'	da
cije. O tem predmetu je poročal učitelj Lona, ,	.. . -	... . ,
ki je kritiziral slabo in nepopolno dosedanje tarlca fa odjemalca ter ga m ustavila in tudi
tem smislu vpliva tudi na svoje mlačne znanke. Posnemajmo naše pridne podružnice po deželi. Včlanimo se vse bnez. razlike v «Šolsko društvo*, da s tem pomagamo naši mladim!
Srednješolsko društvo «Zora». Danes, v petek ob 5. uri točno društveni sestanek v navadnih prostorih. — Odboj*
Iz triaSkega življenja
Vlom v železno blagajno. — Okoli 40.090 L plena. Vratarica hiše št. 320 v ulici Aleardi je videla pred včerajšnjim popoldne okoli 5. ure nekega neznanega moža, ki je ravnokar z velikim omotom pod pazduho zapustil hišo. Vratarici se ni zdel mož prav nič sumljiv in to radi tega, ker se nahaja v hiši neki krojač, h kateremu zahajajo odjemalci skoraj vsak si naročijo obleko ali da gredo ponjo. In ravno tega človeka je vzela vra-
cesti iz neke vasice pri DfvaČi proti svojemu domu. Ko je pa dospela v bližino Divače, so jo nenadoma napadli štirje tolovaji ter ji vzeli Ustnico, v kateri je imela 2300 Ur. Pred svojim odhodom so jo pa Še neusmiljeno pretepli. Ta slučaj roparskega napada je bil naznanjen tamkajšnjim orožnikom, ki marljivo zasledujejo predrzne tolovaje, toda do sedaj brez uspeha.
Mali oglasi: ;
se računajo po 20 sto*, beseda. - Najmanja pristojbina L 2'—. Debele črke 40 »tot, beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—, Kdor iSče službo, plača polovično ceno«
DNE 5. t. m. je prodal moj hlapec konja siv« dlake in voz. Hlapec je grbast. Kdor ga fct-sledi, dobi L 300 nagrade. Jančar Iva*, trgovec, Divača,	2036
HIŠE in posestva v Požega (Slavonija) na prodaj. Pojasnila daje Muha v kavarni XXX Ot-tobre.	2035
poslovanje italijansike učiteljske predlagal sledeče izpremembe: moč naj preide na osrednje vodstvo, obstoječe iz sedmih članov s predsednikom vred, in katero naj se imenuje: Vodilna komisija. Ta organ naj se izvoli na občnem zboru vseh čla-
zveze ter ne vPraša*a» kaj nosi v -omotu. Ta človek pa Odločilna i nijj41 nihčc.	nego predrzen tat
btanovan^e zdravnika Siupancna je bilo za-prio — seveda s ključem — od četrte do sedme ure. Med tem časom so pa vdrli tatovi v stanovanje ter prevrtali železno blagajno.
nov ali od zbora odposlancev brez krajevnih1 \	našli 9.000 L v gotovini in mnogo
vezri-ke drža,ve v borbi za neodvisnost obzirov. Sedanji «državni svet. naj ostane ziatemne v vrednosti nad 30.000 lxr. Vrhu tega 2 D° 01 a	kot posvetovalno in nadziralno telo. Po daljši f° odnesli iz neke omar* še tn nove obleke
Grške. NaxJalje se razglaga v poročilu potek borbe med Venizelosom in kraljem Konstantinom. Naglasa Konstantmovo krivdo in odkriva spletke njegove okolice, povdarja dalje neposredno odgovornost, ki jo je prevzel kralj, kc je vzel v svoje roke dejansko vrhovno poveljstvo nad grškimi četami v Mali Aziji', odgovornost, ki si jo je nakopal z vodstvom operacij in tudi s tem. da je bil predsednik vojnega sveta, ki je sklenil grško ofenzivo proti Angori. Tcda ta poveljnik — nadaljuje poročilo — ni posnemal zgodovinskih zgledov in se ni postavil na Čelo svojih čet, temveč je zbežal, č;im je videl, da postaja usoda vojne nepovoljna. Kljub temu pa se v poročilu ne
razpravi je bil predlog učitelja Lona sprejet s 16.619 proti 4533 glasovom.
Včeraj, drugi dan kongresa, so se zboro-valci bavili s spremembo pravil učiteljske zveze. Razpravljalo se je posebej o vsakem členu, «ki se ima spremeniti.
in ne«koHko perila.
Vratarico so obdržaK na policiji. Izpovedala ni nič drugega, nego to, da je videla v hiši tistega moža z omotom pod pazduho.
Uiopljencc t morju pri Piranu. Moštvo na parniku «Venezia»_ je povleklo včeraj popol-
Siavnosina otvoritev šolskega leta na vi- drxe iz morJa P" Piranu truplo okoli- 30 let šjem trgovskem zavoda se bo vršila v nedeljo starega moža. Utopljenca so prepeljali z omen-
jenim parnikom v naše mesto, kjer ga ;e zdravnik v stari prosti luki preiskal ter ugotovil, da se je nahajal v morju 15 ali 20 dni. Njegovo ime je neznano. Dozdeva se, da je bil pomorščak na parniku «Almiza». Do te domneve se je prišlo, ker je oblečen kot pomorščak in iker je pred 15 dnevi izginil s par-«Atm£za» neki pomorščak. Ko ga bodo
ali gre
dne 12. t. m. ob 11. uri v veliki dvorani zavoda S.S. Martiri 17. Najprej bo imel nagovor ravnatelj zavoda, a nato bo sledilo predavanje profesorja Roberta Cessi o predmetu: «Go-spodarski odsevi v italijanskem Risorgimen-tu». Slavnostne otvoritve se bodo udeležila civilna in vojaška oblastva.
Zopet grožnja z ricinovim oljem. Poročajo nina nam. da se bo vršil v so-boto v Dolini fašistov- indentificirali, ne bo težko ugotoviti
- i • .. . i *	oJ	ski ples. Obenem nam poročajo, da napove-iza resrečo, samomor ali za zločin.
predlaga, naj bi se bivši kralj poklical pred , . ^ T .	__V j u j u
r t—■ t .	, -	• duie neki vpliven tasist iz Zavelj, da bodo ob
sodeče, k_3T je po ustavi neodgovoren in j tej' priHki v Dolini w osebe mo?ale piti rici.	. _
----- ————* —*---------——	"	-	• - 77----l Bemetiča v ul. Gatteri št. 40 ter od
iz pekarne mnogo slaščic v vrednosti nad 2000 lir.
1.) Kljub noti Anglije, Itali-ie in Francije jtfene *>°rbe in maščevala nad političnim na-i Kdor zna, zna. Neki Alojzij Stokovatz je , i nori ' „i, ■ ^ „ •	sprotnikom vse obsodbe vreden, tako naspro- prodal pred nedolgun časom svojo gostilno
A	U	'i ? A i obtoženci sklenili, ^ ng ysaki svobod. y liiičnem iivl^nru, AU. r.-i^,
da se bo vršilo ljudsko glasovanje o po- atnpak ^sprotujoč tudi z najenostavnejšim
ter so zraven . razumevanjem človečnosti, da bi moral biti izključen v civiliziranih krajih in med civilizi-
Tatovi v pekarni. Pred sinoćnjim so od-
_ ^...... ........................prli «neznanci^ s ponarejenimi ključi pekarno
njegovo odgovornost morajo nositi ministri, novo oije. Opozarjamo n^a Te glasove Vodstvo Frana Poročilo našteva, nato posamezne obdol- fašistovske organizacije v Trstu, uver^ni, da žitve. ki so sledeče:	■ tudi ono soglaša z nami, da je tak način poli
Anglije, Italiie in Francije |
od 3, -Jeoeriibra da se bo vršilo „	w
vratku kralja Konstantina, tega izid skrivali, trdeč, da
je 99
prebiva?Gva glasovalo za kralja. — 2.) Ob- ! rarimi ljudmi. Taki dogodki so na škodo do-toženci niso uicrenili primernih korakov za brega imena kraja in ljudstva. Pričakujemo to-prikJvspitev severnega Epira in Dodeka- i rei zaupljivo, da vodstvo fašistovs,ke zveze v aeza, kS sta bila po sklepih zaveznikov pri- ! ^tu ukrene^ potrebno, da ne pride v Do-sojeria Grški. — 3.) Skrivali so noto zavez-,likov cd 8. decembra 1920. o gospodarski zapori proti Grški v slučaju povrnitve kralia Konstantina. — 4.) Na čelo malih in velikih vojaških skupin so postavili ne-
ne pnae v
lini do takega nasilja proti osebni varnosti, do takega žaljenja človeškega dostojanstva in 'j razburjenja vsega poštenega ljudstva.
Časom svojo «Aila Galija bianca* v ul. Tintore nekemu neznanemu človeku. Prodano gostilno je pa še enkrat prodal nekemu Angelu Terariju za samih 2000 lir. Revež, misleč, da je sedaj gostilna njegova, je nakupil na ta namen za 4000 lir kuhinrske posode za «kupl>eno» gostilno. Končno je p>a prišel zadevi do dna ter je naznanil sleparijo policiji. Včeraj so ga policisti aretirali in odpeljali v zapor v ulici Coroneo.
Mati in sin — oba nepoštenjaka. Ostkar
Zborovanje učiteljev v Skednju. Prejeli smo: Gobbo, lastnik trgovine s smolo v ul. Molino
r	v., 1 - I___ ______ol___1__■ 1 _t____ -«	ii O !f> Iirf«fa\rlra1 v 73f!n«)m raC!1
Vse učiteljstvo v nedeljo v Skedenj k zboro-var ju! Mladi zato, ker je organizacija vsa
a vapore št. 9 je ugotavljal v zadnjem času, da mu izginevajo iz trgovine male množine
MLEKARSKO DRUŠTVO v Kobaridu rabi nujno stroj za posnemanje mleka (Centrifugo) in stroj za izdelovanje surovega masla« Lastniki že rabljenih, dobro ohranjenih strojev, naj naslovijo ponudbe na mlekarno v Kobaridu.	2001
ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence za rum, cognac, likerje, malinovec ima lekarna v II. Bistrici.	28'3
NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz žirue« volne in polvolne, nočne omarice, chiffo« niers in drugo pohištvo. Via Fonderia 3.
2023
KROJAŠKEGA pomočnika sprejme stalno delo Ivan Kobal, Štanjel.
takoj v 2025
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-Teli Vita, via Madonnina 10, I.	82
CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem do visokih cenah. Solitarlo št. 14.	*	51
T .jitkui w v/juoiMii oiiuuiii sckJ pvoui v-ii liv-- » ai ju. -t	iv/| »u*	» ,--------n--- / ------o-
sposobne častnike in odstavili izkušene! vaša bodoča last; starejši pa, da pokažemo smole. Postal je bolj pazljiv in je tako prišel
..........-	- " -	'pot mlajšim. — Najstarejši.	1	" *---Tv5ST1
Draginja počaš narašča- Po sklepu stične Zveze italijanskih mest, katerega so	_ .
prisvojila vsa italijanska mesta, se objavljajo Mladenič je priznal tatvino. Aretirana je bila . vsak mesec takozvane indeksne številke, ki tudi njegova mati Antonija, nih držav, dekler bo KcvLsiantin na pre- hnajo za podlago tedenski proračun delavske Stari grehi. Včeraj po noči so policisti are-stolu, niso ministrski predsedniki storili družine, ki pa nimajo namena, da merijo re- tirali v ulici delle Beccherie v starem mestu ničesar, da bi kralja prepričali o potrebi, snični potrošek delavske družine. Te številke nekega Ferdinanda Pogačnika, starega 35 Let, da se odpove, ter nko> niti sami odstopi ! marveč napovedujejo in gledajo, da merijo: brez stalnega bivališča. Mož ima namreč na temveč so ljudbHm usnico skrivali. _ 6.) i	-[ančno_ težnjo^cen^^^^	vsak-1 ^^Z^^ttZ^t1 ^^
ter dajiali potuho vojaškim beguncem. 5.) K.lju.b temu da f^a .Franci'ja in Anglija ponovno izjavili, dia Gržka ne bo mogla računati na kako pcmoč s strani oir"2>ruje-
tatu na sled. Bil je to njegov uslužbenec Ivan Stati- Bost£ančič, star 19 let, stanujoč v ul. Molino a vapore št. 3. Policija ga je včeraj aretirala.
V marcu 1921. so ukazali iz Londona, naj se začne pohod! v Mali Aziji, in to preden j \ je mobilizacija imela potrebne uspehe. S i tem so dali začetna vzrok porazu grške armade. — 7.) Kljub nasprotnemu mnenju koacpetentnega vrhovnega poveljnika so sklenili v sporazumu s kraljem pohod na A'rsgoro in so na tat način povzročili, da je začel duh armadSe padati — 8.) Dejansko
dajali denarne nagrade puntarjem, vojaškim beguncem in drugim ter so tako v hipu, ko je bila armadia izložena velikemu pomanjkanju, razsipali državni denar. — 10.) V nasprotju s sklepom narodne skupščine, ki je izjavila, da tvoiri sevreska mirovna pogodba najmanjšo m^ro grških na-
danje potrebe navzgor ali navzdoL Te statistične objave so se začele z mesecem juli-
dvema letoma v neki trgovini, kjer je bil ushižben kot težak. Po izvršeni tatvini je
1920. Kot indeksno številko za ta meseci zbežal nekam v Avstrijo, kjer je brez skrbi
ste-! zapravljal denar — sad tatvine. Pred par ! dnevi je pa prišel zopet v Trst misleč, da je njegov greh že zdavnaj pozabljen. Todk mož se je s to mislijo hudo zmotil, zakaj možje po-
______ stave so ga prijeli, kakor smo že zgoraj ome-
107.74! nili, ter ga spremili v zapor v uBci Coroneo.
jem
se je vzelo številko 100. Evo indeksne vilke, ki smo jih imeli od tedaj v Trstu:
1922. 112.64 110.25
	1920.	1921.
Januar		117.36
Februar		115.79
Marc		119.76
April		119.18
Maj		113.98
Junij		108.26
Julij	100	103.08
Avgust	100.52	108.95
September	104.98	111.50
Oktober	107.65	112.98
November	115.32	113.52
December	■ 118.94	113.74
Radi krščenega ž£ania. Ljudje, ki so šli včeraj dopoldne po ulici 5. Marco, so imeli tam,
Indeksna številka za mesec oktober je pram oni za mesec september nekoliko
105.82
105.00	. .
105.06 pod želez reškim mostom priliko opazovati 103.92 neko kmetico in nekega delavca, ki sta se 105.77 prepirala, da je bilo joi Nenadoma je pa de-
107.01	lavec prisolil kmetici prav gorko zaušnico, 107.74 j Kmetica mu jo je s svoie strani vrnila, in tako
j sc jc vnel med obema nad pretep. Končal pa | se je šele tedaj, ko sta posegla vmes dva kra-" na- Ijeva stražnika ter vprašala kmetico, za kaj na-! gre. Kmetica ni dala na to vprašanje odgo-
Vesti z Goriškega
Požig < Edincsti», pa ne one v Trstu, ampak samo tistih izvodov, ki so došle v sredo zjutraj k razprodajalcu časopisov Molesiniju v Gorico. Zasačili so jih namreč in obsodili na grmado. K temu bi pripomnili samo, da še vedno mislimo, da zagotavljanje naših poslancev, da Slovenci pozdravljajo močno vlado«, »ki je sposobna narediti mir v državi, ni bil samo puhel poklon, ki ga tudi Mussolini ni kar tako v žep potaknil. Če se bodo pa dogajale take stvari, bomo kmalu prepričani, da so vse lepe obljube o vzpostavi reda v državi samo prazne besede, ki jim ne bodo sledila dejanja. Ali pa bomo prepričani, da je vlada telo, katerega posamezni deli niso zvezani s središčem in ga ne ubogajo. Oboje bi bilo slabo, ne enega ne drugega si ne želimo.
Smrtna kosa. V torek zjutraj je nenadoma umrla v Gorici gospa Amalija Jakončič, soproga g. Jakončiča, ki je ravnatelj «Monta» v Gorici. G. ravnatelj je bil tudi sam težko bolan, a se mu zdravje že obrača wa bolje. Tudi pokojna gospa je bila nekaj bolna, a prestani strah zadnjih dni — znani ljudje, ki jih na tem mestu ne imenujemo, so bili udrli v stanovanje, da izvrše nasilje nad gospodarjem, je vplival nanjo in ona se je tako prestrašila, da je strah povzročil n;«no prezgodnjo smrt. Pokopali so jo v sredo popoldne. Preostalim naše iskreno sožalje.
Novi ženski list. Na mnogoštevilna vprašanja, kaj je z novim ženskim listom «Slovenka*, odgovarjamo, da imenovani list za gotovo izide še pred Božičem in mu je zagotovljenih mnogo odličnih sotrudnic in sotrud-nikov.
Novega viceprefekta imamo. Prejšnji vice-komisar v Gorici, g. Maggioni, je bil imenovan ob fašistovskem prevratu za prefekta v Zadru. Na njegovo mesto je bil imenovan za goriškega viceprefekta dr. Francesco Piomarta, ki je prišel iz Bergama in je že nastopil svoje mesto.
Št. Andrež. Na Martinov večer priredi tukajšnje bralno in pevsko društvo pevski in dramatični večer v prostorih gostilne g. Pa-škulina s sledečim sporedom:
1) Matej Hubad: «Škrjanček poje žvrgoli», E. Adamič: <'Ptička», mešana zbora; 3) «Dve tašči», veseloigra v nem dejanju; 4) a) F. S. Vilhar: «Ružici», b) V. Parma: «Zapoj mi, ptička, zapoj* (Lz nar. igre «Legijonarji») c) V. Parma: «Ptičika» (iz nar. igre «Legijonarj&), d) E. Adamič: «Jezdec», sokvspevi, poje gdč.: Eni a Hoban, Pri klavirju g. R. Orel; 5) H. Vo-larič: «Divja rožica», dvoglasen ženski zbor s spremijevanjem klavirja; 6) «Medved snu- j bač», veseloigra v enem dejanju; 7) šaljiva dražba, šaljiva pošta in prosta zabava. — Vstop dovoljen le z vabilom.
Vesti t Notranjskega
Idrija, Podružnica «Slov. plan. društva» v Idriji priredi v soboto", dne 11. nov. ob 8, uri zvečer veliko «Planinsko rajanje» v dvorani hotela Didič. Pestri spored bo nudil vsakomur kar največ zabave. Razeri ubranega petja in godbe čakajo obiskovalca izborna jedila in pristna domača kapljica. V lični planinski ko- dvonadstropna, 50 let obstoječa, v Ljubljani,
Opozarja se slavno občinstvo na
vglibi letni mm] za žn
in druis poMšeine
702
ki se bo vršil 20, t- m, v £t. V"isfw pri VIpavB.
Za obilen obisk se priporoča: Županstvo v Št. Vidu pri Vipavi 8. XII. 1022.
č-

B
B9KOSI : poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jeserove, mahagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 4ci.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15.).—.
T&23K,	S. L?223fO št.
===== VSLIKA IZSZR&	--=
pošiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža.
Za

co d o
čici te pozdravi brhka .planinarica s šopkom planink, lastnoročno nabranih na strmih grebenih. Velik zvon, pokrovitelj ljubečih src, bo ščitil divjega lovca, ko se približa plahi srnici. V *«planinskem muzeju* se bo čudil marsikdo še neznanim posebnostim naše ožje domovine. Izborna bo tudi -Planinska sirotka». Nočemo nadalje razkrivati vs«h lepot in prijetnosti — pridi in videl boš! Planinski zdravo!
se proda. Hiša sloji v sredini mesta na naj-bolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, pripravna za kako industrijo in
so takoj na razpolago. Ponudbe pod „Dobra pozic ]a" na Anonf zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna 5.
rovna pogodba najiua*ij£0 rr.ićro grških na- rasIa To se ima pripisovati podraženfu ne-i vora. Pač pa je odgoa-oril namesto nje delavec, rednih zahtev, so pristali na posredovanje katerih živil: Slanina je narasla od L 8.40 na ki je na dolgo in široko povedal, zakaj se je velikih držav in jim dtili podpis na belo. — L 9 za kg; pražena kava od L 23 na L 24 za \ spri s kmetico. Sel je namreč po tej ulici, ko
jim aan podp 11.) Za poveljnika armade so imenovali generala Hagianestija, ki je znan kot človek brez ravnovesja. — 12.) Od armade v MaJi Aziji so odločili en del njene moči, oslabrJi so njeno bojno silo in 'ustvarili na ta način možnost sovražnikovega prodiranja- — 13.) V sporazumu z Anglijo so se odpovedali enemu delu posojila, ki so ga bi*e -države dovedite. — 14.) Trpeli so zakulisno vlado, ki so jo sestavljali knez Nikola, bivši minister Street, general Dnsma-nis in drugi, kateri so s pomočjo umoro^v, groženj in napadov na mirne državljane
sejali strah v državi.--15.) Rajnkemu
ministrskemu: predsedniku Rhallysu so o-
Mesto cvetja Dušanu Šorn, učencu III.a deškega razreda so zbrali učitelji in učenci slovenske zasebne šole v Trstu 155 L 60 st. za «Šolsko društvo».
Angela Pečar nabrala v Bazovici v veseli družbi L 10 za Lon;-ersko podružnico «5oL društva
Najvišje cene plaCvjem za
v
i@rs»a o^roćiSa,
Tuj« valuta na tržaškem trga;
Trst, dne 9. novembra 1922.
diih^rjev, vacSer, iazbenev, mačk, vaverie« krtov, divjih in domačih zajcev«
kg; jajca od 75 stot. na 85 stot. za komad. Težnjo cen navzgor, ki se vidi v zadnjih 3 mesecih, je treba pripisovati letnemu času, ... jeseni. Višanje cen pa je letos bolj zmerno ^ sklenil kupčijo, je poskusil žganje nego je bilo v letu 1920. in 1921. v isti dobi,'i " —~ kakor kaže gornji popis.
Ženska podružnica »Šolskega društva» za___.
Trst. Ker je zakoniti rok potekel, odkar so se tako iz navade, da je «vdik osel» oblastvu predložila pravila ženske podružnice! prepir, zaušnice itd. «Šolskega društva», se smatra za potrjena	*' " -*-1-11-
se mu približa ta kmetica ter ga vpraša, če kupi nekoliko pristnega žganja. In res, bil >e pripravljen, da bo kupil žganje. Preden je pa
" ~ ~ in pri tej priliki je ugotovil, da je ž^^je «krsčeno». Zato je izrekel svoje mnenje. To mnenje pa ni bilo po vola kmetici. Zato mu je rekla kar j .......Od tod
ogrsbe krone . • • . • avstrijske krone . . češkoslovaške krone . dinarji • . • • • . • le j l>ott«i«»i marke ••••••••
dolarji.......
francoski franki . . • švicarski franki • . . angleški funti papirnati
—.95.— I.—
—	.03.---.03
75.75.— 76/16 S8.i0— as.so 14.75.- 15.26
—	.30.--35
23.45.— 23.60
151 25.—152.50 430.—.—4''6.— 105.—.—105.30
Trst, Via Cesare Battfstf it. 19 II. nacist., vrata 16 ^
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
vsled česar sklicuj« pripravljalni odbor svoj stari.
—-------------— - > .1 •
Kmetica je dobila prvo pomoč na rešilni po-
prvi ustanovni občni zbor, ki se bo vršil dne iz Kopra. Delavca so vzeli stražniki na zapili, t. i štorih.
Imenuje se Mariia Stibilj, stara 40 let, j ca so vzeli straž Če ga bo kmetica «klicala na-
ob 5. uri popoldne v navadnih pro- j srik za slučaj,
I prej».
Naprošamo vse naše ženstvo brez izjeme —' Roparski napad na cesti pri Divači. 42-letna od priproste služkinje do učene gospe — naj kmetica Josipina Zafred, stanujoča v Divači se tega občnega zbora gotovo udeleži in v št. 164, se je vračala pred sdnočnjim po glavni
PODLISTEK
IgrsBec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai lz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial	37
«No, no, le nikarite igrati komedije! Storila sva vladi veliko dobroto s tem, da sva jo osvobodila tistega brloga, ki ga je hotela tudi sama podreti zaradi večnih škandalov. Pričakujeva zahvalnega pisma od ministrstva. Izvolite ukreniti, da se sestavi račun, koliko sva dol-£na! Naju pričakujejo v klubu. Če naju dre vi ne bo pri Thombresiti mizi, bo jutri poslanik Velike Britanije zahteval svoje papirje nazaj.®
—	«Ampak, mylorda! To ne gre tako hitro. Ne moram vaju izpustiti, dokler ne zadostita zakonu — dotlej jamčita s svojima osebama.»
—	«No, le »kažite, da se urno napravi račun! Vi poznate cenilno vrednost cirkusa, ki ga je hotela vlada kupiti; pridenite globe, ki so odmerjene za gentlemane v slučajih pretepa in motenja javnega miru, in potlej plačava. Čemu bi tratila čas?»
Policijski načelnik je sprevidel, da ima lord popolnoma prav. Ce je kdo lord Adam of Ca-meiborough, tedaj je nemogoče, da ne bi imel prav. Račun jc bil v desetih minutah iz-gotovljen in razsodba atatarno izrečena: gen-Semana-izgrednika (ekscedenta) dolguje ta za upepeljeni cirkus, za razdeljene batine, za
razbito pohištvo, za zaušnice, pritisnjene pro-fosu, 372.000 frankov ter se obsodita v plačilo tega zneska in. soHdum (solidarno).» — To znaša ' za vsakega po 186.000 frc. — Drag žvižg je bil. — Metelove oči so strmele v daljavo. «Ubogo dekle, 6e to zdaj izplačam, boš lehko dolgo čakala v zakletem gradu!»
Lord Adam je vzel iz svoje denarnice en napoleondor. — «Poenostaviva obračun,» je dejal Metelu; »ali vse, ali nič.» — Metćl je zmajal z glavo. — «Ali glava, ali oreI?» — «Glava.* — In Napoleon je bil svojemu zagovorniku hvaležen; v zrak vrženi zlat je padel na zemljo s cesarjeva podobo navzgor. Vse plačilo je zadelo lorda Adama- — Lord je takoj napisal svojemu bankirju nakaznico na oni znesek in nato sta stisnila polic, šefu rofeo ter ga povabila na čaSo punča v «Zlati nekel*, za čigar obstanek je šef vedel — ni pa vedel, kje je. — S tem sta bila ofca odpuščena- — Pred bratrancem lorda Wellingtona je imela francoska policija večji respekt kot pred vsem francoskim ministrstvom, kot pred kraljevim dvorom, še celo večji kot pred tajno kabalo samega grofa Artois. -— Ko sta izstopila *z policijskega urada, je lord objel in poljubil Metela, Ni bila več ladv Adamina — lehko mu fe dal poljub. — «To je bila imenitna šala.» — «Le predraga je bila,* je dejal Me-tćl. — «Poglej, kako lep6 gori še zdaj cirkusi Stane najin denar. P« midva da si ne bi niti pipa prižgala s svojim ognjem?* — «Kaj pa dal* — «Pel)iva se tjakaj!* — In peljala sta
se tja z vozom h «Kraljevi palači* skoz množico ljudstva, skoz gasilce; s komolci sta si naredila pot h kupu tramov, ki so še žareti.
—	Lord Adam je potegnil iz žerjavice goTečo desko ter si ž njo prižgal pipo. Potem je postregel Se Metćlu. — «To je kresilo najnovejšega izuma, jutri poprosim patenta nanje.* Občinstvo je spoznalo oba blazna ter jima ploskalo. Potem jima je napravilo pot, da sta se lehk6 vrnila k vozu. — Drag žvižg je bil
—	a vreden je bil svoje cene. —
XII. Česar ni ▼ zlati knjigi Med tem, ko sta se peliala h klubu, je zabaval lord Adam Metila s tem-le umnim govorom: «To je majhna neprilika. Ne zate, ampak zame. Ne denar — to je bagatela; temveč druga reč. — Jaz moram zdaj od tukaj oditi.
—	Ti lehk6 tu ostaneš, tebe bodo slavili, prideš «v modo*; a zame je avat širnejši. —- Ti nimaš angleškega vojvode za strica, ki bi ga tvoje vedenje kompromitirftlo; da ga pa jn* imam, je že majhna neprilika. — Večja^ opa^ snost je zame to, da me bodo zdaj vsi tisti gentlemani, ki so kiečafc pred menoj kot lady Adami no, ki tO mi deklamirali zaljubljene verze, ki sem jim v svoji slaU	dal zaušnice, ki sem fin pustil, da so poljubiti konce mojih čevljev, — Id no^o na prsih skrita kodre mojih nepravih las t medaljonih, okrašenih z diamanti — ki so aaprvvfli svoj denar na blazen način sa en mof apehljaj — ti me bodo zdaf vsi vo Trsti iskali na življenje In smrt.
Delniška Mca L 15,009.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. u>
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, LJubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afiiinuil zavod v New-Yorku; Frank Sakser Slada Bank.
Izvriuje vse banine posle.
prejema vloge
do hranilne komici In nn tekofl rafan ter lih obrestuje po
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih,
4°/o. ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dal« v najam varnostne predala fsaffes) Zavodov! uradi v Trstu: Via Oni dl Rtsparaalo Me*. S — Via S» Nltol6 Stev. €u
Telefon it 1463, 1793, 2676. Blagajna postaj« od 9. do 13. ure.