243 Obrtnija. Nova deželna bolnica. Deželni odbor je v minulem zasedanju predložil deželnemu zboru naslednje obširno poročilo o zgradbi nove deželne bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o stavbinskih stroških do konca 1897. 1. Stavbinsko delovanje pri zgradbi bolnice, odkar so se vanjo preselili bolniki pa do konca minulega leta obsegalo je najpred dovršitev manjših del v paviljonih, katere naprave so se, ker niso bile bistvene, morale svoje-časno opustiti, da je bilo mogoče jeseni 1895. 1. tjekaj se preseliti. To delo obsegalo je razun raznovrstnega slikarskega, pleskarskega in mizarskega dela sosebno napravo gospodarske oprave v kuhinji, perilnici in v shrambah, napravo gospodarske oprave v vseh paviljonih in pa ono za bolniške sobe III. razreda, potem napravo pohištva v sobah za L in II. razred, v delavnih sobah pri-marijev, v stanovanjih sekundarijev ter končno napravo jalouzij iz deščic v vseh poslopjih. Stroški za te naprave pokrili so se deloma s kreditom 4800 gld., ki ga je za opravo dovolil visoki deželni zbor s sklepom dne 1. februvarija 1895, deloma pa z dodatnim kreditom v znesku 15.090 gld., dovoljeuim za dopolnilna dela leta 1896. s sklepom z dne 6. februvarija 1896. leta. K pravemu stavbinskemu delu prištevati je dovršitev administracijskega poslopja, katero je do spomladi 1896. leta še nedodelano rabil deželni odbor za svoje pisarne, dočim so bili ravnateljstvo in upravništvo ter sprejemna pisarna do dovršitve administracijskega poslopja začasno nastanjeni v razpoložljivih prostorih ginekologi-škega paviljona. Istotako se je tudi dovršila hiša za uradniška in služabniška stanovanja. Te dve poslopji ste bili dogotovljeni meseca avgusta, nastanjeni pa tekom poletja. Stanovanja v uradniški hiši so bila odkazana upravitelju in kontrolorju. V hiši za služabnike stanujejo ma-šinist, 2 kurjača in uradni sluga, dočim se je za sekcij-skega slugo pripravilo podstrešno stanovanje v hlevskem poslopji. S plačo upravitelja, kontrolorja, uradnega in sekcij-skega sluge spojene aktivitetne doklade v skupnem znesku 546 gld. vstavljene so bile dotičnikom s 1. novembrom 1896. leta. Z vsemi naturalnimi stanovanji združena je prosta kurjava, električna razsvetljava in užitek vrta. Mnogo časa porabilo se je za napravo vrtov, potov, nasadov, drevoredov itd. To delo izvrševali so edino le prisiljenci, dočim je dobavo dreves, grmovja itd. razun nekaterih ročno nakupljenih reči oddal deželni odbor proti zaračunenju po enotnih cenah vrtnarju F. Herzman-skemu v Ljubljani, kateri je za nasajanje in nadzorovanje preskrbel tudi izvežbanega vrtnarskega pomočnika. Končna ograja bolniškega posestva pa se je žal mogla do sedaj izvršiti le ob cesti od Št. Peterske mitnice do administracijskega poslopja, ker vsled velike zamude kamnoseškega konsorcija potrebni podnožni kamen še do danes ni popolnem oddan. Zaradi potrebe ločitve gotovih bolnikov, kakor začasno v hiralnici nastanjenih blaznih, infekcijoznih in kožobolnih, kakor tudi zaradi bolnikov na opazovalnem oddelku, treba je bilo na bolnišničnem posestvu napraviti zase ograjene, poleg dotičnih poslopij, oziroma oddelkov ležeče vrte. Istotako sta bila upravitelju in kontrolorju odkazana v porabo vrta, ostalemu prosta stanovanja imajočemu osebju pa skupaj en, poseben ograjen vrt. Planiranje in naprava vrtov izvršeno je bilo sicer v glavnih rečeh preteklega leta, vendar pa ne do dobrega. Uzrok temu so, kakor uže omenjeno glede ograje in na-saditve žive meje, deloma zelo zamudne oddaje od strani podjetnikov, deloma pa tudi za delo na prostem jako neugodne vremenske razmere preteklega leta. Leta 1896. se je med drugim morala tudi popol-niti razsvetljava s tem, da se je omislilo več novih sve-tilnic, katerih potreba se je pokazala po dosedanji skušnji. Za te inštalacije kupil se je le potreben materijal pri tvrdki Siemens & Halske, dočim je montiranje preskrbel nastavljeni mašinist sam. Končno se mora omeniti še odprava nedostatkov, ki so se v prvem letu pokazali pri kurilni napravi in ki jih je tvrdka Briickner & Comp. odstranila večinoma ob svojih stroških. Glavno delo prouzročilo pa je to, da se je blizo 350 parnih peči moralo narazen vzeti in zopet sestaviti, ker se je v prvi zimi pokazalo, da na večih krajih puščajo. Kar se tiče finančnega uspeha bolnišnične zgradbe, dovolil je visoki deželni zbor v raznih minolih zasedanjih na račun stavbinskega zaklada z vštetim gori omenjenim zneskom 4800 gld. vred, ki se je za opravo dovolil bolnišničnemu upraviteljstvu, vsega vkup kredit v znesku 697.370 gld., čegar zadnji obrok v znesku 15.000 gld. zapade koncem t. 1. Od tega kredita izplačal se je do sedaj vpoštevaje vse na račun stavbe zaračunjene stroške vkupni znesek 638.690 gld. 561/«, kr. Natančne končne podatke o vkupnih stroških bolnišnične zgradbe pa bo zamogel deželni odbor šele v prihodnjem rednem zasedanju predložiti visokemu deželnemu * zboru, ker se bo končni sklep obširnega in zamudnega obračuna Tršil šele v prihodnjih tednih ter se mora isti vrh tega pregledati še potom kolavdacije. Toliko pa je gotovo, da bo razpoložljivi kredit z malimi diferencami bržkone zadoščal za do sedaj izvršena dela in pa za ona ki se še izvršijo ter, da se še na 1897. leto odpadajoči ostanek kredita v znesku 53.879 gld. 43y2 kr. ne bo popolnem porabil, ker tvrdka Briickner in pa akcijska družba za svoja dela pri kurilnih napravah z zneskom približnih 13.000 gld. z varščino vred jamčite še čez zimo 1897/98 1. (Dalje sledi) 244 252 Obrtnija. Nova deželna bolnica. (Dalje.j Preidoč na drugi del poročila: na skušnje, ki so se pridobile v raznih ozirih glede tehniških inštalacij in vršbe sploh tekom prvega leta, odkar se je otvorila deželna bolnica, se mora pred vsem povdarjati, da se niti administracija in gospodarjenje niti vršba tehniških naprav že danes ne nahaja v takem stanji stanovitnosti, da bi bilo opravičeno izreči končno razsojo o vseh obstoječih razmerah. Vsa naprava je zdaj v različnih smerih še v stadiji poskusov in dopolnil ter se še vedno poudarja, kako bi se vsa vršba kolikor mogoče ekonomično uredila. Stroški vzdržavanja in vršbe se v marsičem še vjemajo z napravami in nabavami, ki se plačujejo iz stavbinskega zaklada, tako, da je natanko pravilna ločitev istih težko mogoča. Vsekako pa se v obče sme vzeti, kakor se bo razvidilo iz dotičnega računskega sklepa, da v pretečenem letu za vršbo tehniških inštalacij narasli stroški ne bodo dosegli v to svrho prora-čunjenega zneska, čeravno je bila na 130 vagonov izra-čunena poraba premoga prekoračena za približno 20 vagonov, torej za okroglih 2000 gld. Priznati se mora, da je porabo premoga 150 vagonov v preteklem letu s stroški okroglih 15.000 gld* na prvi pogled smatrati za jako veliko, če tudi se je s tem preskrbovala kurjava vsega zavoda, dalje razsvetljava, pranje in sušenje, razkuževanje, kuhinja, pripravljanje gorke vode za kopeli in umivalne mize itd. Zaradi tega bi bilo pač umestno, baviti se nekoliko natančneje s tem predmetom. Najvažnejše vprašanje, na katero se mora tu odgovoriti, je pač to: je-li veliko množino porabljenega premoga prouzročal vpeljani kurilni sistem in če bi se bil s prostejšim, primitivnejim načinom kurjave, pripravljanja gorke vode, kuhanja in pranja itd. dosegel ugodnejši uspeh, ali če je velika poraba kuriva posledica velikosti naprave in kolikosti izvršenega. To vprašanje se da rešiti le na ta način, ako se s stroški pri obstoječi novodobni kurilni napravi primerjajo verojetni vršbeni stroški kurjave pri uporabljevanji navadnih peči, potem stroški do sedaj običajnega kuhanja, pranja itd. Če bi se bile v novi deželni bolnici vpeljale navadne peči, trebalo bi, če bi se namreč v vseh paviljonih kurilo ravno toliko prostorov, kakor sedaj, postaviti v posameznih paviljonih sledeče število peči: 1.) administracijsko poslopje 16 peči 2.) kirurgiški paviljon 77 „ 8 peči za kopeli 3.) medicinski „ 86 „ 12 „ „ „ 4.) dermatologiški „ 30 „ 3 „ „ „ 5.) porodnic , H¦ . j I |iai ^m 6.) ginekoligiSki , 22 , I! J^" ""^L I 1 štedilno ognjišče 7.) okulietični „ 28 „ 2 peči za kopeli 8.) iniekcijski „ 18 , 2 „ „ „ 9.) hiralnica „ 32 „ 4 „ „ 10.) mrtvašnica „ 4 „ 11) kuhinjsko poslopje (brez glavne kuhinje, perilnice in sušilnice) . . . . 30 „ 1 „ „ „ 12.) hlev...... . 2 , M fdilno ognjišče ) 2 desinfektorja 13.) hiša za stanovanja urad- )2 peči za kopeli nikov......12 „ j 2 štedilna ognjišča 14.) hiša za stanovanja slug 6 „ 4 „ „ Vsega vkup bi bilo torej treba 375 peči, 37 peči za kopeli, 9 štedilnih ognjišč in 2 razkuževalna aparata brez glavne kuhinje, brez perilnice in sušilnice. Če se torej vzame, da se kuri na leto po 210 dni (1896. leta kurilo se je 228 dni) in če se računi, da se mora na dan v vsaki peči najmanj 2krat zakuriti, in da se pri tem porabi le po 12% premoga ne vštevaje drv, ki jih je treba za podkuritev, pokaže se, da se za 375 dni in za kurilno dobo 210 dni potrebuje 375 X 12 X 210 = 94*5 vagonov premoga. Pri tem se mora povdarjati, da z ozirom na prosto stoječa poslopja, pri kojih se izgublja veliko gorkote, potem z ozirom na velike prostore z 3 90—420 m visočine, dalje z ozirom na velika okna in na večkratno prenovitev zraka z ventilacijo, poraba premoga po 12 kq na dan za vsako peč gotovo ni previsoko računjena. (Dalje sledi.) 253 259 Obrtnija. Nova deželna bolnica. (Dalje.) S temi 94*5 vagoni pa bi bila preskrbljena šele kurjava. K temu pa pride še kurivo za 37 peči za kopeli, 9 štedilnih ognjišč in 2 razkuževalna aparata, torej skupaj za 48 peči, katere bi se skozi celo leto vsaki dan morale kuriti in za katere bi se, če se za vsako peč na dan vzame zopet le po 12 kg premoga, potrebovalo na leto 48x12x365 = 21*02 vagonov. Tudi ta množina brezdvomno ni previsoko izračunena, če se glede peči za kopeli pomisli, da bi se moralo na dan pripra- viti najmanj 50, na leto torej čez 18.000 kopeli ter da se za štedilno ognjišče navadnega gospodinjstva potrebuje na dan najmanj 12% premoga. Oba razkuževalna aparata pa se z navedeno množino premoga po 12% na dan pač ne moreta vporab-Ijevati ter sta se le zaradi zravnave s to množino vzela v račun. Za kurjavo, pripravo kopeli, razkuževanje za one peči, ki se že zdaj s kurivom zalagajo, to so namreč štedilna ognjišča uradnikov in slug in ki potrebujejo na dan po 13—20 kg premoga, torej več kot pa se je vzelo za podlago računu, potrebovalo bi se torej pri navadnih pečeh previdoma po 94*50 + 21 00 = 115*5 vagonov premoga. Pri tej množini premoga pa se ni še oziralo na porabo premoga za kuhinjo, perilnico, sušilnico perila, za napravljanje potrebne gorke vode v vseh bolniških paviljonih in končno za električno razsvetljavo. V parni kuhinji kuha se vsaki dan poprečno za približno 450 oseb (300 bolnikov, 50 blaznih in več kot 100 sester, poslov itd.) in sicer v 13 kotlih, ki se kurijo s parom, s približno 200—15 litrov vsebine, 1 parno ognjišče za segrevanje in 1 namizno ognjišče, kjer se peče pečenka in močnate jedi, z dvema direktnima kurilnima napravama. Za zadnje omenjeno ognjišče, v katerem se kuri na dveh krajih in na katerem se v primeri s 13 velikimi kotli najmanjši del vseh jedil pripravlja, potrebuje se vsak dan poprečno 95 kg premoga, ki se po dvakrat na teden v skladišču za premog vaga in oddaja, če bi se za 13 velikih kotlov, v katerih se kuha večina vseh jedil, kurilo tudi direktno na 13 krajih, se sme pač prav zanesljivo trditi, da bi se glede na veliko število oseb in glede na to, da se v kuhinji kuha od jutra do večera, kakor tudi glede na množino potrebne gorke vode, ki se zdaj s parom greje, v kuhinji na dan gotovo porabilo najmanj po 400 kg premoga, torej na leto 365 X 400 = 14 vagonov. Na sličen način se more dokazati, da bi se za slučaj, če se opusti sedanje pranje in sušenje s parom, potrebovalo za primitivno pranje in sušenje perila z neposredno kurjavo za 450 oseb, nizko računjeno, na dan po 150% ali na leto 5*5 vagonov premoga; saj se še celo za malo perilnico v prisilni delalnici potrebuje na leto 20 sežnjev drv in 3 vagone premoga. Dalje se mora uvaževati, da je zdaj v vsakem poslopji parni gorki vodovod, iz katerega je omogočeno na 84 mestih (pipe, umivalne mize) vsikdar za razne namene odvzeti gorko vodo. Če se za morebitno pripravljanje take gorke vode z neposredno kurjavo računi za vseh 8 poslopij, v katerih je zdaj napeljana, skupaj le 100% premoga na dan, pokaže se letna potrebščina 35. vagonov, katera množina pa bi se gotovo morala smatrati za minimalno. Iz dosedaj navedenih podatkov, ki so se prej prenizko kot previsoko izračunih, se razvidi, da bi se potrebovala pri novi deželni bolnici, če bi ne bila vpeljana osrednja kurilna naprava in ž njo v zvezi stoječe inštalacije razen električne razsvetljave, in če bi bilo mesto tega za kurjavo, napravljanje gorke vode, kuhinjo itd. skrbljeno na primitiven način, vsako leto nastopna množina premoga in sicer: 1.) za kurjavo......... 94*5 vagonov, 2.) za kopeli, razkuževanje in mala šte- dilna ognjišča........ 21 „ 3.) za glavno kuhinjo...... 14 » 4.) za pralnico in sušilnico . . . . 5 5 „ 5.) za pripravljanje gorke vode za razno porabo.......... 3*5 „ vkup . . . 138*5 vagonov. Če se k temu prišteje še ravno toliko premoga, kar se ga sedaj vsako leto potrebuje za električno razsvetljavo deželne bolnice, prisilne delalnice in Leonina, namreč 36 vagonov, porabilo bi se pri sicer enakih okolščinah pri navadni kurjavi 174*5 vagonov premoga. Ker pa se je v preteklem letu za osrednjo vršbo vseh, že večkrat naštetih inštalacij porabilo le 150 va- 9 gonov premoga, se pač mora pritrditi, da parna vršbena naprava glede na velikost bolnice in na množino storjenega ni neekonomična z ozirom na porabo premoga, kakor visoka se ta tudi vidi. Pa tudi v drugih ozirih se pokažejo gospodarstvene koristi. Ako bi se osrednja kurjava ne bila vpeljala in bi se bile za kurjavo postavile navadne peči, za pripravljanje vode za kopeli pa navadne kopelne [peči, in če bi se bile dalje tudi kuhinja in perilnica napravile na navaden način, potrebovalo bi se bilo, kakor se razvidi iz navedene sestave, za celi zavod 375 peči in 37 peči za kopeli. Če se vpošteva čas, ki se potrebuje za donašanje kuriva, dalje za to, da je treba 2—3krat na dan zakuriti, prikladati, snažiti peči, odnašati pepel itd., pač ne bo preveč, če se za zimske mesece računi za poprečno vsakih 25 peči en kurjač. Za strežbo 375 peči moralo bi se torej za tukajšnjo, 7 mescev trajajočo kurilno dobo nastaviti najmanj 15 kurjačev, ki bi z 80 kr. dnevne mezde zaslužili v 210 dneh okroglih 2520 gld. Za pripravljanje gorke vode za kopeli in kar se je še v druge svrho potrebuje, morale bi biti v službi za vseh 7 bolniških paviljonov, skozi celo leto — nizko računjeno — 4 delavne moči, kar bi na leto prouzročilo zopet 1200 gl. stroškov. Pač pa se mora pri tem računu vsekako ozirati tudi na to, da bi se dal od zgoraj navedenih stroškov 2520 gld. in 1200 gld., skupaj 3720 gld. vsled izdatne-jega izkoriščenja delavcev prihraniti jeden del; vsekako pa bi se za kurjače moralo računiti najmanj 2000 gld. in eventuvalno še daljnih 1500 gld. za strežbo električne razsvetljave, skupaj torej znesek 3500 gld.; poslednja pa bi se potem bržkone ne bila vpeljala. V primeri s sedanjimi stroški za osebje pri strežbi cele kurilne naprave (1 mašinist, 2 kurjača in 2 pomagača) s skupaj 2280 gl., pokaže se torej pod tem naslovom na prid osrednji kurjavi manjša potrebščina za 1220 gld. (Dalje sledi.) 260 356 Obrtnija. Nova deželna bolnica. (Dalje.) Končno se mora omeniti še jedna točka, ki bi se za slučaj kurjave z navadnimi pečmi nasproti sedanji na- 357 pravi prav znatno pomnožila, in to je dimnikarsko delo, katero velja zdaj 120 gld. na leto, sicer pa bi težko manj kot 11—1200 gld. znašalo. Če se torej uspehi sedaj podanega računa o potrebščini vršbe pri eventuvalno vpeljani ter dosledno izvršeni navadni kurjavi še enkrat ponove, pokaže se, da bi se za ta slučaj 1. porabilo približno 25 vaganov premoga več, kar znaša po 100 gld.......... . 2.500 gld. 2. stroški za strežbo znašali bi več . . . 1.220 „ 3. plačilo dimnikarju več za......1.000 n stroški vršbe znašali bi torej pri teh naslovih skupaj za...........4.720 gld. več kakor pri sedaj vpeljanem sistemu. Če se dalje primerjajo tudi drugi vršbeni in vzdrževalni stroški v obeh slučajih, pokažejo se isto tako ugodni uspehi. V stvari sami pa je ležeče, da morajo biti kurilne naprave v vseh poslopjih, — katere bivstveno ne obstoje iz drugega kot iz železnih vlitih in kovanih cevi in iz nekaj zaklopnic, in katere cevi so razpostavlje k večjemu temperaturi 110° in po katerih se preteka par z 1—11/2 atmosfernim pritiskom, veliko bolj terpežne kot vse druge peči, ki bi se bile morebiti postavile. Isto velja tudi o parnih kotlih, kateri so pri pravilnem ravnanji, ker ne trpe veliko, najmanj po 15 let brez večjih poprav rabi jivi ter jih pred 25—30 leti menda ne bo treba z novimi nadomestiti. Nekoliko manj ugodna pa je stvar pri strojih v pe-rilnici, sosebno še glede obeh hitrobežnih strojev (motorjev) pri napravi za električno razsvetljavo. To pa so sestavine primerno nizke cene napram celotni napravi tako, da se vkljub še nedostatni izkušnji ne trdi preveč, ako se vzame, da bode vzdrževanje centralne kurjave s ozirom na sčasoma potrebno zameno posameznih delov, na leto stala k večemu 800—1000 gld. več. kakor kurjava priprostega zistema. Pa tudi taka veča potrebščina, katera z večine ne bode vsako leto nastopila, ampak reprezentuje le pokritje za potrebne nove priprave, ki nastanejo še le čez leta, nikakor ne paralizuje drugih nižjih troškov centralne kurjave v deželni bolnici, ako bi bila primitivno napra-vljenja. Po tem popolnoma stvarnem predvarku se pride do prepričanja, da bi bili, opustivši ta zistem, vsakoletni troški za kurjavo in pripravljanje gorke vode itd., gotovo za 1—2000 gld. večji. S tako vsoto se pa lahko vsaj deloma, če ne vse, pokrivajo obresti večje nabavne glavnice za centralno kurjavo. Ako se še vpošteva, da se bode dalo, kakor je pričakovati, letne troške vse bolniške instalacije, osobito glede porabe premoga v bodoče nekoliko še zmanjšati, ker se je preteklega leta mnogo kuriva porabilo za garancijske poskušnje kotlov, poskušnje glede trpežnosti kurilnih naprav in z drugimi premogom itd. in ker slednjič tudi vsa poslopja niso bila do dobra presušena, se smelo lahko prizna, da je letna sicer visoka potrebščina v soglasji z velikostjo zavoda in kolikostjo zavoda dela in da bi se zavoda, ker se je zgradil po paviljonskem zistemu, skoraj ne dalo misliti brez centralne kurjave. Vprašanje je le, če je uvedeni zistem kurjave v deželni bolnici edino pravi, če se ni predaleč seglo s centralizacijo in če morebiti ni bilo mogoče, po parni kurjavi z nizkim pritiskom v vsakem poslopji kaj boljšega v vsakem oziru doseči. Razpravljaje to zadevo treba vzeti za podlago stanje kurilne tehnike iz leta 1892., katero je bilo vsled neumornega napredovanja te tehniške vede dokaj drugačne, je mimo današnjega. Takrat veljal je v deželni bolnici uvedeni zistem ob sicer jednakih razmerak za najprikla-dnejši; da se je za dve v isti dobi zgrajeni bolnici v sosednih deželah (v Zagrebu in Celovcu) vsprejel isti zistem, vendar že z nekaterimi naprednimi izboljšavami. Za varčen in primerno nedrag velja ta zistem pri stavbi še danes, akoravne precej zaostaja za decentralizovano parno kurjavo z nizkim pritskom glede prikladnosti in jednakomernosti dosežne temperature in glede lažje regulacije. V obče se mora priznati, da uvedena kurilna naprava vrlo deluje. Nedostatki v prvi zimi, osobito nedo-statna kurilnost v infekcijskem oddelku, v administrativnem poslopji in okulističkem paviljonu so odpravljeni, ter je v celem zavodu le 4—5 sob, ki zaustajajo gledš toplote posebno ob mrzlih in veternih dneh za 2—3° R pod normalom. Veliko več pa je prostorov, v katerin toplota normal presega, kar posamezniki hvalijo, drugi p i grajajo. Gotove se pa ne da doseči, da bi se v istem poslopji vsi prostori z jednakimi sredstvi in v istem času jednako razgreli. Ako se v tem slučajo pri prostorih, ki se lažje segrejejo, parne peči pravočasno na zapro, se razgrejejo prehudo na škode drugim neugodneje ležečim prostorom. Vzrok prehudemu segrenju. katero upliva seveda tudi na porabo premoga, tiči izključno v nedostatni regulaciji kurjenja. Proti lanski zimi opaziti je tudi v tem, oziru precejšen napredek, vsled česar je pričakovati, da se v bodoče, kadar se kurjači bolje izurijo v kurjavi, dosežejo ugodneji vspehi. Razume se, da vplivajo pri tem tudi zunanja temperature in druge okoliščine, kakor burja itd. na dolgost časa, v katerem se paviljoni kurijo, kaj izdatno. Čisto naravno pa je, da je dognati pravo dobo vsakdanje kurjave le potom poskušenj, vsled čeear se po tej strani še dandanes greši, ker manjka izkušnje. Ti odpravljivi nedostatki in pa tu in tam nevzdržnost parnih peči so jedine pomanjkljivosti; sicer je kurjava povoljna ter se sme pričakovati, da se taista v bodoče spravi na stopnjo, ki se da sploh doseči. Kar se tiče, druzih s centralno parno kurjavo' združenih vpeljav v deželni bolnici, se najprvo omenja, da parna kuhinja dobro služi, samo da je v kuhinji po zimi preveč parnega vzduha, po leti pa preveč vročine. Temu nedostatku prišlo se bodo kmalu v okom na ta način, da se bode napravil zračnik, ki ga bo gonil vodovod ali pa y2 konjske sile močan elektromotor. Perilnica služi od meseca junija pr. 1. brez spodtike in so usmiljenke z isto prav zadovoljne. V njej delujoče osobje ume že dobro po- slovati s stroji. Grajati bi se pač smelo to, da se strojev ne rabi zadostno in umno, kateri se vsled nepravilnega ravnanja gonijo prazni in po nepotrebnem. Sušilnica za perilo, razkužilnica kakor tudi segrevalnica vode za kopel in napeljava gorke vode služijo dobro in se o istih ne čuje pritožb. Isto velja o električni razsvetljavi v bolnici, prisilni delalnici in v Leoninu. Ta deluje, odkar se je vpeljala, brez zadržkov, ter je radi vsestranske všečnosti prava dobrota zavodu. Poraba premoga znaša po jednoletnem poprečnem preračunu na T20 kg. = 1*2 kr. za ompe-reuro, tako da potrebuje jedna žarnica 16ih sveč za 0'6 kr. premoga. Razsvetljave se pa dosti več potrebuje, kakor se je preje računalo, ker izmed okroglo 1100 vpeljanih svetilk gori za časa največe potrebe istodobno nad 660—700 svetilk, za časa najmanjše svečave, tako od 12.—4. ure po noči, še 270—300 svetilk. Akumulatorna baterija se radi velike svečavne porabe za navadno ponočno razsvetljavo ne rabi in sicer za to ne, ker je ta za nepričakovano celoročno svečavo premajhna, sicer je pa tudi redna razsvetljava z akumulatorji z ozirom na posebne razmere v deželni bolnici dražja, kakor neposredna razsvetljava. Naprava akumulatorne baterije bila pa je neobhodno potrebna, ker je še le od iste dobila razsvetljava z ozirom na razne ovire strojne vršbe zaželjeno in zadostno smelo podlago. Za oddajo električnega toka plača prisilna delalnica na leto 1200 gld., Leo-nimum pa okoli 650 gld. bolniškemu zakladu. Poslednji znesek določil se je ter se plačuje temeljem elektriškega števca in po razmeri dejanske porabe, za prisilno delalnico pa se je odškodnina še pred otvoritvijo naprave povprek proračun ila, a treba bi jo bilo po dosedanji izkušnji povišati. (Dalje sledi.) 358 376 Obrtnija. Nova deželna bolnica. (Konec.) Končojuč tehnični odstavek tega poročila, omeniti je glave cele vpeljave v deželni bolnici t. j. naprave kotlov. Trije večji parni kotli po 112 m2 kurilne ploskve kupili so se od alpinske montanske družbe, katera je jamčila ob prevzetji dela, pri kotlovski napravi za učinek 70%, odnosno pri porabi Trboveljskega premoga za 1 kg = 4 kg para, in pri Fohnsfdorfskem premogu pri 1 kg = 5 kg para. Pri dne 24. in 25. junija pr. 1. vr-šivšej se garancijskej poskušnji, h katerej se je pozval tudi član družbe za poskušnjo zavarovanja parnih kotlov seje pokazalo, da daje kotlevna naprava, kurjena s Trboveljskim premogom, 39 kg para, in s Fohnsdorfškim 6 kg para na 1 kg premoga. Glede na tak povprečno dober uspeh je deželni odbor brez pomisleka končno prevzel kotle. Kakov premog da naj se rabi za kurjavo kotlov v deželni bolnici, se ni še končno veljavno določilo. Pri omenjenem garancijskem poskusu se je sicer pokazalo, da ima po surovih poskusih Fohnsdorfski premog boljše uspehe, kakor Trboveljski ali celo Buchbergski, s katerim se je tudi poskušalo. Ker pa je cena Fohnsdorfskem premogu po novem letu poskočila, je umestno, da se tudi radi tega še poskusi nadaljuje ter se bode mej drugim poskušalo tudi z angleškim premogom. O dosihmal rabljenem Fohnsdorfskem premogu se še pripomni, da pro-vzročuje zelo močan in valeč se dim. Da se odpravi ta nedostatek, kateri neprijetno vpliva za deželno bolnico in celo okolico, napravili so se načrti, naslanjajoči se na to, da je treba napeljati prepih izpod kuriščne brane. Po izreku pristojnih veščakov se sicer po takih, dim odvajajočih sredstvih kadenje kolikor toliko zabrani, toda na kvar gorilnemu učinku. Glede na raz-merno male troške za vzidavo tacega razdimeža, ki bi stal za vsak kotel 180 gld., utegne se izplačati, da se poskusi ž njim vsaj pri jednem kotlu. Končno se še opomni, da se je v deželni bolnici poraba vode zmanjšala, kakor je bilo pričakovati, od okoli 250 m3 na dan na povprečnih 150 m3, tako da so se vsled ustrežljivosti mestne občine ljubljanske, katera je ceno za 1 mz znižala za 5 kr., letni troško za vodo zmanjšati od 5500 gld. na okoli 2800 do 2900 gld. IL S klepom visokega deželnega zbora z dne 9 julija 1. 1896. naročilo se je deželnemu odboru, da z redom usmiljenih sester radi preskrbo vanj a režijskih potrebščin in bolniške hrane v deželni bolnici, porodilnici in hiralnici sklene novo pogodbo, ter se pri tem drži nastopnih načel: odškodba za režijo za bolnika na dan mora se razmerno z manjšim opravkom znišati; pri določitvi tarifov za hrano vpoštevati je, da odpadejo redu troški za kurjavo in razsvetljavo ter kuhinjo; znesek, ki odpade pri naročitvi pijač, ker leži nova bolnica izven užitninske črte, naj se zračuni in odbije. Nadalje so določbe nove pogodbe glede obračuna od one dobe mero-dajna, ko se je zvršila preselitev v novo bolnico. Na podlagi tega sklepa vršile so se med deželnim odborom in redom usmiljenih sester dolgotrajne in obsežne ter sme se reči jako težavne ustne in pismene obravnave, katere so bile končane dne 28. septembra 1896. 1. pod štev. 8540 s tem, da se je sklenila nova pogodba. V koliko sme dežela zadovoljna biti z določbami te pogodbe, pokazala bode zanesljivo še le izkušnja, pač pa je deželni odbor uverjen, da se v sedanjem času in ob obstoječih razmerah ni dalo doeeči ugodnejše pogodbe. Z ozirom na vodila, .podana deželnemu odboru, navajajo se nastopne določbe nove pogodbe. 377 Odškodba za režije od bolnika na dan znižala se je v oddelkih bolnice za III. razred od 14y2 na 12 kr., v II. razredu od 38 na 34. kr, in v I. razredu od 65 na 61 kr. Ti postavki ali bolje rečeno postavek za III. razred je po svojem bistvu odločilen pri plači celotne vsote, v obče su se po razmeri tu navedenih postavkov uredile tudi cene za ostale oddelke. Jedini ceniki preračunali so se vsi po novi metrični meri in uteči tako, da se je pri vsaki porciji, ker odpade kurjava in svečava v kuhinji, odbilo po 02 kr. Nadalje so se nekatere porcije radi spremenjenih razmer v ceni znižale in le v posameznih slučajih za nekoliko zvišale. Na okoliščino, ki tudi vpliva na troške režije in hrane, da leži namreč novi zavod izven ljubljanske uži-tninske črte, oziralo se je v pogodbi z določbo, po kateri se pri letnem računu sošteje iz mesečnih računov množina porabljenih, užitnini zavezanih stvari, od istih izračuni užitnina. ter od računske terjatve odbije. Rok, od katerega se z redom usmiljenih sester prične obračun po novi pogodbi, določilse je s 1. novembrom 1895. leta. O druzih važnih spremembah pogodbe z dne 28. septembra 1. 1896. dostavlja se še to le: Za vsako pogrebno vožnjo plačuje se razun letnega pavšala 200 gld. mesto dosedanjih 3'5 gld. sedaj le 2-5 gld. Vratarja nastavlja in plačuje dežela. Malenkostne potrebščine za zdravnike na oddelkih (obvezila, flanel, gips, milo, špirit), katere je prej proti posebnemu zara-čunu preskrbljeval red, preskrbuje sedaj upraviteljstvo bolnice. Za razne poškodbe tehnične oprave zavoda, o katerih se dokaže, da jih radi nepravilne rabe poškoduje bolniško strežajsko in službeno osobje, odgovoren je red usmiljenih sestra. Kar se tiče koncem navedenega deželnozborskega sklepa z dne 9. julija 1896. 1. deželnemu odboru pogojno danih naročil, da naj se uvede v novi bolnici uprava v lastni režiji, dana bode prilika tedaj visokemu deželnemu zboru staviti primerne nasvete, kedar se bode mogla izreči o uspehe nove pogodbe zanesljiva sodba, in sicer če ta ne bo za deželo ugodno. III. Prilaga se še kakor lanskega leta izkaz o troških in dchcdkih za stavbo nove deželne bolnice od leta 1890. do konca leta 1896., po katerem iznašajo vsi troški do tega časa 638.690 gld. 56y2 kr. tako, da preostaja v primeri s skupnim kreditom v znesku 697.370 gld. pri-četkom 1. 1897. na račun stavbenih troškov še znesek 58.679 gld. 43l/a kr. na razpolago.