Iskra glasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 50 — Leto XXII — 24. december 1983 VEČ KOT 15 MILIJONOV DOLARJEV ZAPADLIH TERJATEV Vse letošnje leto zaostajamo z izvozom za dober mesec dni, to je za okoli 20 milijonov dolarjev. V minulih letih se je izvoz v decembru občutno povečal, letos pa temu ni tako. Zapadle terjatve so dosegle že 15,2 milijona dolarjev. Letos ne bomo dosegli niti lanskoletne ravni uvoza,-zlasti pa zaostaja uvoz opreme. To je nekaj osnovnih ugotovitev torkove 5. seje Odbora za tržništvo SOZD jskra, ki je najprej obravnaval izvozne 'n uvozne rezultate v prvih letošnjih enajstih mesecih in se seznanil z oceno ^krine zunanje-trgovinske menjave do konca leta, v nadaljevanju pa so člani Odbora poslušali poročilo o delu in sklepih 12. konference mednarodnega 'tženja ter delu Komisije za družbe-loinstitucionalno propagando SOZD Iskra. Iskra je v obdobju januar-november izvozila na tuje za 177 milijonov dolarjev. S tem je letni načrt dosegla le 72 odstotno, rezultate iz lanskoletnih Prvih enajstih mesecev pa presegla za 9 odstotkov. Ob teh številkah, s ka-•erimi v Iskri nikakor ne smemo biti zadovoljni, je bil do konca novembra nekoliko ugodnejši konvertibilni izvoz: 'Zvozili smo za 127 milijonov dolarjev, s 'etn, da smo letni načrt uresničili 83 odstotno, lanskoletne rezultate pa prese-?H za skoraj tretjino. Klirinški izvoz v enajstih mesecih je dil celo za četrtino manjši, kot v enakem obdobju lani: na kliring smo izvozili za 49 milijonov dolarjev, to pa je le tekaj nad polovico letnega plana. O izvoznih rezultatih ob koncu leta je Za zdaj še prezgodaj govoriti: ocene so 'azlične, osnovna ugotovitev pa je, da letošnji decemberski izvoz ni tako "spešen, kot minula leta. ko so izvozniki skušali še v zadnjih tednih leta stožiti vse za dosego planov, pa tudi zato, ;da bi nadomestili zamujeno. Člani Odbora za tržništvo so menili, da so verjetno vzroki za manjši decemberski 'Zvoz, seveda gledano primerjalno z decembri v prejšnjih letih, v pomanjkanju izvoznega blaga, ena od ugotovitev pa |Je bila, da so morda Iskrine tovarne le- tošnji izvoz pravilneje razporedile čez vse leto in ne le čakale na zadnje dni. Glede na fakturirani izvoz in na izpolnjevanje planskih zadolžitev, so v obdobju januar-november najbolje poslovali v delovni organizaciji Široka potrošnja. kjer so že presegli letno nalogo, najbolj pa so se ji približali v Zmaju. Avtoelektriki in Elementih. Medtem pa najbolj zaostajajo večji Iskrini izvozniki, saj je na primer Telematika izpolnila v enajstih mesecih manj kot polovico letne zadolžitve. Avtomatika 64 odstotkov, in tako dalje. Velik problem za Iskro so tudi vi- ■ šoke terjatve v tujini, pri čemer se je zapadlih terjatev nabralo že za 15,2 milijona dolarjev. Na uvoznem področju pa je bil položaj v enajskih mesecih takle: skupno smo na tujem kupili za 94 milijonov dolarjev, predvsem repromaterialov. Uvozni plan smo s tem uresničili 66 odstotno. Še vedno je Iskra uvozno usmerjena predvsem na konvertibilno tržišče, kjer smo kupili za 83 milijonov dolarjev. Strahovit problem za Iskrine tovarne, na katerega pa same ne morejo vplivati, je bil tudi uvoz opreme. Takoj naj ob tem dodano, da so uvozne omejitve zelo prizadele tudi večje Iskrine izvoznike. Od dobrih 13 milijonov dolarjev načrtovanega uvoza opreme, je Iskra do konca novembra kupila le za 3 milijona dolarjev, kar je manj kot četrtina že tako okleščenih želja. Gotovo bi bilo odveč razpravljati in opozarjati na tehnološko zaostajanje za svetovno konkurenco, zlasti ko neprestano govorimo o nujnosti večjega izvoza, s tem pa tudi večje prisotnosti pri tujih kupcih, ki pa jih jugoslovanske uvozne omejitve presneto malo zanimajo. ^eclsednik mladih Jugoslavije (drugi z leve) v Avtoelektriki. Obisk iz AR Vojvodine V sredo, 14. t.m. je obiskala delovno organizacijo Avtoma-■ tika delegacija iz Novega Sada: Pal Urač — pomočnik sekretarja pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve, Djorde Vlagi n — komandant gasilske brigade, Peter Djerde — svetovalec v PTT in Ivica Kovačev — načelnik oddelka za zveze v mestnem sekretariatu za notranje zadeve. Obisk je bil namenjen seznanitvi s programom alarmne tehnike oz. dejavnosti na področju zaščite s tehničnimi sredstvi, ki dobiva v Avtomatiki vedno večji pomen. Gostje so največ pozornosti namenili seznanitvi s sistemom za prenos alarmnih signalov PASO, ki so Po nekaterih ocenah bo Iskra v letošnjem letu uvozila za nekaj čez 100 milijonov dolarjev repromaterialov in opreme. Z izvoznimi in uvoznimi rezultati je člane Odbora za tržništvo seznanila Andreja Medič, v nadaljevanju pa sta jim o sklepih 12. konference mednarodnega trženja Iskre in o delu komisije za družbeno institucionalno propagando Iskre spregovorila Mitja Tavčar in Meta Maksimovič. ld Predsednik mladih Jugoslavije v Avtoelektriki Prejšnji teden se je mudila na dvodnevnem obisku v novogoriški občini delegacija zvezne in republiške konference zveze socialistične mladine, ki so jo sestavljali predsednik zvezne konference ZSM Dragan Ilič, sekretar Robert Černe in predsednik slovenske mladine Andrej Brvar. Po pogovorih, ki so jih imeli z novogoriškimi mladinci in političnim aktivom, so obiskali tudi Iskro Avtoelek-triko. Tu so jih sprejeli predsednik mladih Boris Švagelj s sodelavci in jih po prisrčnem pozdravu in zadovoljstvu, da so obisk namenili tudi njim, povabili v dvorano delavskega samoupravljanja. V imenu vodstva delovne organizacije je goste pozdravil pomočnik glavnega direktorja Robert Žerjal ter jim v nadaljevanju spregovoril o organiziranosti in proizvodnem programu Iskre Avtoelektrike. Predsednika Iliča je zanimala tudi organiziranost mladih, vključevanje v samoupravno delovanje TOZD in DO, problem zaposlovanja, stanovanjskih vprašanj itd. O vsem tem ga je seznanil predsednik Boris Švagelj, hkrati pa je delegacijo povabil na ogled proizvodnih dvoran. Naslednji dan so gostje obiskali tudi mlade v italijanski Gorici. Marko Rakušček ga v Avtomatiki razvili za potrebe intervencijskih služb in njegovi najširši izvedenki PASO-MINI, ki je namenjen hitremu aktiviranju intervencijskih enot ob alarmih na zaščitnih objektih. In sicer kot možnost, da bi sistem vgradili na nekatere objekte v Novem Sadu. V imenu delovne organizacije Avtomatika so goste sprejeli: Ivo Writzl, direktor področja za alarmno tehniko v TOZD Trženje, Božo Grgič, direktor programa za opremo zgradb v TOZD Sistemi in Božo Štimec, svetovalec za alarmno tehniko v TOZD Trženje. Š. D. VARČUJMO Z ELEKTRIKO PtEitt SAVI EttCiACm um SPAHI* Sil MIT SrROM PRIDRUŽITE SE AKCIJI Delavski svet SOZD Iskra poziva vse Iskraše, naj v teh hudih dneh pomanjkanja električne energije tako doma kot v svojih tovarnah čim bolj smotrno in varčno trošijo električno energijo. Nedvomno je mogoče s sistematičnim prizadevanjem smotrno in varčno uporabljati električno energijo tudi tako, da pri tem proizvodnja, zlasti za izvoz, ne bo v nobenem primeru prizadeta. Posnetek s slavnostnega podpisa pogodbe za dobavo lokalnih telefonskih central za Moskvo. Članek o tem objavljamo na 5. strani. DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE Tehnologija določa razvoj Ddkument Komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije »Temelji strategije tehnološkega razvoja« zelo izčrpno izraža stanje, zadrege, razsežnosti in perspektive, ki jih ima tehnologija in njen razvoj v okviru izpolnjevanja osnovnih razvojnih ciljev vseh družb v svetu in še posebej naše neuvrščene socialistične samoupravne družbe. Naj ne zveni neskromno, če ugotovimo, da v veliki meri izraža prav ugotovitve in stališča, ki smo jih v Iskri vsa desetletja njenega obstoja podpirali in skušali uveljavljati, čeprav ne vedno s polnim uspehom. To je predvsem posledica dejstva, da delujemo v panogi, kjer se tehnologija izredno hitro spreminja, kjer je lastna raziskovalno-razvoj na dejavnost neizogibna in dejstva, da smo že zgodaj usmerili v izvoz znaten del naše proizvodnje in smo hočeš-nočeš morali privzeti nekatera pravila tehnološke zahtevnosti in tržnega obnašanja, ki so bila in bodo bistveno strožja od tistih, ki jih je poznal zaščiteni domači trg. Dokument, ki je razmeroma obsežen, ima tri glavne dele. V prvem opredeljuje glavne značilnosti sodobne tehnologije v svetu in skuša pojasniti njeno izredno družbeno-razvojno pomembnost. Pri tem ugotavlja, da je ključnega pomena za razvitost in razvojno moč vsake družbe ne samo količina in kvaliteta tehnološkega znanja, ampak predvsem sposobnost spreminjanja tega znanja v nove tehnologije. Preprosteje povedano, moč razvitih držav je v tem, da so tehnološko znanje znale uresničiti v svoji industriji, infrastrukturnih in družbenih dejavnostih, kar je bistveno povečevalo družbeni proizvod, izvoz in vse drugo, kar jih je uvrstilo med razvite. Ker je seveda tudi sposobnost za tako uresničevanje odvisna od stopnje razvitosti, je vseskupaj podobno začaranemu krogu, ki nadalje veča prepad med nerazvitimi in razvitimi. Koncentracija raziskovalnih in tehnoloških zmogljivosti v razvitih državah ni nič manj grozljiva od koncentracije finančnega kapitala: v njih deluje 89 % vseh znanstvenikov in inženirjev, angažiranih pri raziskovalnem delu, pri njih nastane 95 % patentov, njihova vlaganja v raziskave in razvoj znašajo 96 % vseh svetovnih vlaganj, iz njihovih dežel prihaja preko 90 % vse opreme, potrebne za svetovno proizvodnjo! V luči teh dejstev je seveda temeljnega pomena, kakšno strategijo tehnološkega razvoja si vsaka družba zastavlja in kakšna pota naj ubere, da bi se čimprej uvrstila vsaj med srednjerazvite družbe. Ob sedanji krizni gospodarski situaciji in ogromni mednarodni in notranji zadolženosti, v kateri smo in ki jo je —: to dokument tudi ugotavlja — v veliki meri povzročilo prav neučinkovito in dolgoročno negospodarno (ne)vgrajevanje sodobnih tehnologij v naše proizvodne zmogljivosti, zlasti pa zanemarjanja lastnega znanja, pa je to vprašanje odločilnega življenjskega pomena. Dokument v drugem delu izrazito kritično analizira stanje tehnološke ra-' zvitosti pri nas v preteklih letih. Ugotavlja nezadostna vlaganja, v raziskave, veliko razdrobljenost raziskovalnih organizacij in popolnoma neustrezno razmestitev raziskovalcev, od katerih jih je manj kot desetina zaposlenih v okviru gospodarstva. V nadaljnjem pa temeljito obdeluje problematiko transfera tuje tehnologije in našo preveliko odvisnost od tujine kot posledico njenega nekritičnega, negospodarnega in nestrokovnega uvoza. Le-ta ni povzročila samo zaostajanje razvoja lastne raziskovalno-razvojne dejavnosti in veliko navezanost na uvoz tujega reprodukcijskega materiala in opreme, ampak tudi hude omejitve v možnostih izvoza, saj so mnogi tuji partnerji dovoljevali licenčno proizvodnjo le za jugoslovansko tržišče. Po mnenju dokumenta ta odvisnost zlasti slabo vpliva na celovitost jugoslovanskega proizvodnega in tržnega sistema, ker so OZD iz posameznih republik povezane vsaka z drugim licenčnim partnerjem, katerih tehnologije so večinoma nekompatibilne. To povzroča hude probleme zlasti pri tkim. velikih tehničnih sistemih kot so elektrogospodarstvo, promet, PTT itd., kjer je učinkovitost skupnega delovanja zaradi tehnološke različnosti regionalnih podsistemov nizka itd. Pri tem dokument sicer navaja, da sta tehnologija in tehnološko znanje svetovni pojem, da ima pretok tehnologije danes svetovne in mnogosmerne razsežnosti in da tehnološka avtarkija ni možna, vendar se zdi, da morda vendarle premalo poudarja neizogibnost naše tehnološke odprtosti do sveta, ko je neizogibna tudi gospodarska odprtost. Ne gre nikakor za večkrat poenostavljeno dilemo, ali bomo tehnološko še odvisni od uvoza tujega znanja, kajti nesporno je, da to bomojn teža problema ni v tem. Ključno je, dg moramo imeti premišljeno, gospodarno in dolgoročno optimalno politiko do uvoza tehnologije, za kar pa je prvi pogoj, da je vedno povezana in oplemenitena z lastnimi razvojnimi dosežki, da predstavlja predvsem dopolnilo lastnemu znanju in da je pojmovana kot element učinkovitegE gospodarjenja tudi v dimenzijah, širših od zgolj notranjega tržišča. Zato kaže predvsem opozoriti na številne neizrabljene možnosti neformalnega transfera tehnološkega znanja s koriščenjem svetovnih informacijskih zakladnic, izmenjavo strokovnjakov, kooperacij in drugih oblik tehnično-po-slovnega sodelovanja, ki nam — seveda ob ustreznem lastnem tehnološkem in poslovnem znanju — omogočajo znatno enakopravnejši položaj in ne nazadnje dajejo tudi možnosti izvoza našega tehnološkega znanja, ki nikakor niso majhne, terjajo pa trdo delo in dolgotrajna vlaganja. Tretji del se loteva začrtovanja ciljev, smernic in meril za opredeljevanje strategije jugoslovanskega tehnološkega razvoja. Tu kaže najprej opozoriti na stališča v dokumentu, po katerih tehnologije ni možno razvijati brez ustreznih družbenogospodarskih možnosti in spodbud, ki jih mora zagotavljati družbenoekonomski sistem; dalje, da je domača merila gospodarjenja (tudi s tehnologijo!) treba približati predvsem merilom, ki veljajo v svetu ter da je treba tržišču dati večjo moč selekcije, ki mora izločevati neuspešne in podpreti uspešne in prodorne. Lahko bi rekli tudi tako, da bo večje uveljavljanje tržne selekcije pospešilo tudi gospodarjenje s tehnologijo in tehnološkim znanjem ter mu dalo vrednost, ki jo glede na vlogo v razvoju proizvodnje in družbe po vsem svetu ima. V razmerah izvozne tržne selekcije se tudi problemi tkim. podvajanja programov kažejo v manj problematični luči, saj bodo podvrženi svetovnemu kvalitativno-tehhološkemu prepihu, kjer zmaga tisti, ki nudi najboljše za najugodnejšo ceno. Značilno je, da dokument nesporno upravičeno omenja, da pomeni obvladati tehnologijo tudi obv ladati te hnološko discipli no i n trajno kakovost ter da j e v razmerah nedelavnosti in delovne nediscipline nesmiselno govoriti o vrhunski tehnologiji. Iz tretjega dela dokumenta je razvidna očitna težnja, da bi določili prioritetne, tkim, udarne programe, za katere dokument meni, da imamo pogoje, da se z njimi svetovno uveljavimo. Ob tem je prav, da tudi tokrat izrazimodeto- (Nadaljevanje na 2. strani) J Tehnologija določa razvoj (Nadaljevanje s 1. strani) čen pomislek na tezo dokumenta, da gre elektroniko (za katero sicer ugotavlja njen temeljni pomen za družbo) razvijati in usmerjati predvsem v sklopu njene uporabe v drugih panogah, kot so agroživilstvo, strojništvo, gradbeništvo, itd., ne pa kot samostojno izvozno usmeritev. Menim, da ves razvoj Iskre in njenega izvoza, zlasti v zadnjih letih, tako opredelitev precej demantira, čeprav vedno večje prodiranje elektronike v ta področja, zlasti preko mikroelektronike in teleinformatike dejansko pomeni visokokvalitetno izvozno usposabljanje tudi zanje. V tej zvezi se zdi sploh nekoliko vprašljivo poudarjanje tkim. panožnega pristopa, saj smo priča izrednemu naraščanju prepletenosti in interdisciplinarnosti v razvoju tehnologij ter nastanku vedno novih, »križnih« tehnoloških področij (teleinformatika, bioinženi-ring, bioenergetika, elektromedicina itd. itd.). Dokument se. končno zavzema tudi za ustanovitev zveznega družbenega sveta za strategijo tehnološkega razvoja ter za zagotavljanje sistema informacij na področju znanosti-in tehnologije, kar je nedvomno nujno, če naj se tudi akcijsko uveljavi deklarirana družbena skrb za tehnološki razvoj. Ne bi pa mogli pritrditi nekaterim stališčem, ki jih sicer ta dokument ne zajema, pač pa se pojavljajo v'obliki tolmačenj potrebnih izvedbenih ukrepov. Ta stališča zagovarjajo neke vrste razsojanje o vsaki uvedbi novih tehnologij, o njeni umestnosti itd., kar pa je težko sprejemljivo, saj bi s tem odvezali gospodarske subjekte lastne odgovornosti za gospodarjenje s tehnologijo in uvedli »odgovornost« nad njimi. Tehnologija in tehnološko znanje sta temeljni proizvodni dejavnik, še pomembnejši od družbenega materialnega kapitala. In če se pri slednjem zavzemamo za to, da z njim resnično gospodarijo delavci sami, s polno odgovornostjo in tveganjem, ki ga vsako gospodarjenje vsebuje, potem se moramo v enaki meri zavzemati tudi za to, da postaneta tehnologija in tehnološko znanje gospodarski pojem in predmet samoupravnega gospodarjenja, ki seveda vključuje interesno, ne pa administrativno združevanje, povezovanjeinizbiranje najboljših in najučinkovitejših tehnologij. Miloš Kobe Prodajalke in prodajalci v prenovljeni trgovini. Znova »lepa Iskra« V ponedeljek so v Ljubljani odprli prenovljeno Iskrino trgovino, ki je po svojem izgledd zdaj spet med najlepšimi. »Čestitam projektantki arhitektinji Jasni Mišič in izvajalcem del pri obnovi in polepšan ju Iskrine industrijske prodaj dne”, je na ponedeljkovi slovesnosti ob otvoritvi prenovljene Iskrine trgovine na Titovi cesti v Ljubljani poudaril direktor ljubljanskega predstavništva Iskre Commerce Ljubo Tori. Pred skoraj natanko 30 leti je kranjska Iskra odprla na Titovi cesti v Ljubljani svoje predstavništvo za Slovenijo, zraven pisarn pa je dobila manjši prostor tudi prodajalna. Čeprav je bila izredno lepo urejena za takratne razmere, saj so ji številniLjubljančanina-deli kar vzdevek »Lepa Iskra«, pa je imela takrat še podrejeno vlogo. Po lepoti in mamembnosti so jo postopoma prehitele druge trgovine, in je bila njena preureditev že vrsto let odvisna od tega, kdaj bo Iskra Commerce sposobna zbrati dovolj denarja. S preurejanjem so pričeli pred dobrimi tremi meseci. Projekt je izdelala arhitektinja Jasna Mišič, izvajalec del pa je bila v glavnem obrtna zadruga Gikos. Prenova je veljala nekaj čez 10 milijonov dinarjev. Med deli se je Iskrina prodajalna delno preselila v prostore Iskrinega Marketinga na Poljanski cesti. Tam so v tem času prodajali samo širdkopo-trošno blago, večina Iskrinih stalnih kupcev, to je delovnih organizacij, pa se je preskrbovala v skladišču prodajalne na Titovi cesti. Lahko torej rečemo, da zaradi prenove Iskra ni bila prikrajšana pri dohodku in bo ljubljanska prodajalna letos predvidoma dosegla skoraj 190 milijonov dinarjev prometa. Prenovljena »Lepa Iskra« ni ponovno le v ponos celotnemu Iskrinemu kolektivu in skoraj 30 prodajalcem v tej trgovini, ki jo vodi Marko Kump, pač pa je tudi velika pridobitev za Ljubljano in prijetna osvežitev njenega ožjega trgovskega središča. Slovesnosti ob otvoritvi so se med drugimi udeležili tudi Simon Primožič, Marko Perenič in Miro Stegnar iz Iskre Commerce, Pavle Gantar iz SOZD Iskra ter predstavniki nekaterih Iskrinih delovnih organizacij. LD RAZGOVOR Z ALBERTOM MURNOM IZ RETEČ Prihodnost širokopotrošnih' programov temelji na znanju in velikih vlaganjih Pogovor s sodelavcem, ki se odpravlja v pokoj, je vedno svojevrstno doživetje. Posebno če gre za srečanje s človekom, ki je svoje delo vgradil v temelje ene izmed danes pomembnih, pred desetletji pa neznatnih obrtnih delavnic Naš sogovornik v celoti ustreza tem »zahtevam«: v današnjo Tovarno gospodinjskih aparatov v Retečah je prišel kot mlad razvijalec radijskih aparatov že 1. avgusta 1956 in ji ostal zvest vse do današnjih dni, ko odhaja v pokoj. Njegova delovna pot pa je domala identična kroniki temeljne organizacije: Albert Murn je imel odgovorne zadolžitve pri vseh prelomnicah v življenju, danes več kot 600-članskega kolektiva. Ob vašem prihodu v podjetje »Elra« (tako se je od ustanovitve leta 1954 imenovalo takratno obrtno podjetje, današnja TOZD TGA) so bile delovne in življenjske razmere seveda precej drugačne i današnjih. V čem je Mia bistvena tt a? MURN: »Dve poglavitni razliki med takratnim in sedanjim časom. P je pri samem proizvodnem progra pred dvema desetletjema in več je trg lačen vsakršnih izdelkov za šir rabo, zato vprašanja kako prodati 'o lek. domala ni bilo Danes je to sev SEJA ČASOPISNEGA SVETA NAŠEGA GLASILA Poglobljeno o vsebini in obliki V petek, 16. t.rh. je bila seja Časopisnega sveta glasila Iskra, na kateri so obravnavali analizo glasila za julij — november letošnjega leta.GIavni urednii. glasila Pavle Gantar, je v uvodnih besedah nakazal nekaj dilem in spoznanj, do katerih smo prišli v omenjeni analizi:.Gre za to, da sicer glasilo v glavnem tedensko dokaj uspešno opravlja svoje poslanstvo, čeprav bi bilo potrebno še marsikaj storiti za njegovo izboljšavo tako v vsebinskem kot tudi v oblikovnem smislu. Še vedno je na straneh našega glasila natisnjenih preveč dolgih člankov, nekatere teme niso preveč zanimive, skratka, nenehno morajo biti prisotni napori za čim boljše, ■ stvarno, konkretno, sprotno in korektno obveščanje, ki sodi med temeljne pravice slehernega našega samoupravljal- Na seji so obravnavali tudi pobudo nekaterih naših DO iz Kranja, po kateri naj bi razmislili tudi o varianti, da bi naše glasilo izhajalo namesto štirikrat kot doslej, dvakrat mesečno. Po razpravi o tej tematiki se je izoblikovalo stališče, naj bi poprej o tej pobudi dobro premislili, izvedli po vseh naših delovnih organizacijah ustrezne raziskave in analize ter šele potem, po vsestranski preučitvi, sklenili, kako naj v prihodnje izhaja naše glasilo, kakšne organizacijske in vsebinske spremembe bi iz vsega tega sledile, predvsem pa bo treba preučiti bralnost in vlogo našega glasila tako v SOZD kot v DO in TOZD. Sicer pa se bo treba tudi sedaj, kot doslej in v prihodnje, nenehno truditi za čim boljšo vsebinsko in grafično podobo našega glasila. D. Ž. Albert Murn iz TOZD TGA Retečeseje v teh dneh upokojil. precej drugače — izdelki morajo biti novi, novejši, bolj domiselni zahtevnejši. Določanje proizvodnega programa je danes osnovno vprašanje, takrat pa si s tem nismo dosti belili glave. Druga, morda še važnejša razlika pa je pri ljudeh. Zanosa iz petdesetih, šestdesetih let ni več; pripadnost kolektivu, pripravljenost na vsakršnje žrtve — vse to so danes le medle sence žara teh besed izpred dveh, treh desetletij. Ta razlika morda še bolj bode v oči!« V kolektivu, ki ga v teh dneh zapuščate, ste opravljali različne naloge. Ne toliko izstopajoče kot operativne, tiste, brez katerih si učinkovitega dela ne znamo predstavljati in nenazadnje take. ki so botrovale, da je današnja Tovarna gospodinjskih aparatov taka kakršno poznamo. Kaj vse ste delali? MURN: »V podjetju »Elra« sem prišel pred sedemindvajsetimi leti in pričel delati kot razvijalec radijskih aparatov. Ko smo od ljubljanskega podjetja »Elektra« prevzeli proizvodnjo kuhalnikov sem postal vodja proizvodnega oddelka v Retečah — nekdanje Pilarne. To je tudi čas, ki pomeni dejanski pričetek proizvodnje izdelkov za široko rabo. Prostore, ki smo jih dobili po priključitvi nekdanje Pilarne, pa je bilo seveda treba preurediti. Delo je potekalo v dveh fazah, mene pašo zadolžili za vodenje del. Moje ukvarjanje z »gradbeništvom« pa se tam še ni končalo, saj sem konec sedemdesetih let poprijel tudi za dela pri izgradnji obrata v Azanji. Od takrat pa do upokojitve sem opravljal dela koordinatorja za izgradnjo obrata v Azanji. Vmes pa sem delal še marsikaj; tako sem bil nekaj časa celo v.d. direktorja, pa vodja plana, vodja tehnološke priprave, vodja kooperacij pa vodja operativne priprave dela.« Vseskozi pa ste bili aktivni tudi v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah in različnih društvenih dejavnostih... MURN: »Za delo v samoupravnih in organih družbenopolitičnih organizacij mi nikoli ni bilo žal časa, zato sem seveda opravljal tudi vrsto najrazličnejših funkcij v tovarni, pa tudi v občinskem sindikalnem svetu. Ukvarjam pa se tudi s filatelistično dejavnostjo in zato aktivno delujem v Filatelistični zvezi Slovenije, sem Soustanovitelj in aktivni delavec v škofjeloškem muzeju PTT, za-ra-T svoje bolezni sem se vključil v delo republiškega odbora prizadetih za an-kiloznimi obolenji.« Po dolgi vrsti dejavnosti sodeč vam v zasluženem pokoju časa ne bo ostajalo? MURN: »Če mi bo zdravje dopuščalo prav gotovo.ne, saj imam še mnogo načrtov!« Mi pa vam želimo toliko zdravja, da bi jih lahko uresničili! Stane Fleischman Letošnji prejemniki nagrad dr. V. Bedjaniča. ISKRA — AVTOMATIKA Nagrade dr. Vratislava Bedjaniča V sredo, 14. t. m. je bila v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo manjša slovesnost, na kateri so bile že štirinajstič podeljene vsakoletne nagrade proLdr. Vratislava Bedjaniča. Nagrade, ki jih razpisuje delovna organizacija Avtomatika za spodbudo znanstvenorazvojnega dela na področju sistemov, naprav in elementov avtomatizacije ter zaščite in stikalne tehnike, se podeljujejo v počastitev spomina na ustanovitelja tovarne TEL A in znanega pedagoškega delavca Fakultete za elektrotehniko. moči v prenosih in distributivnih mrežah s pomočjo regulacijskih transformatorjev s spreminjanjem razmer transformacije pod obremenitvijo predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko — Beograd Za magistrska dela: — KOVEŠ ARPAD — »Analiza signalov procesa varjenja v zaščiti ogljikovega dioksida« predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko — MILAN MILANOVIČ — »Računalniško načrtovanje vodenja mul-tivariabilnih dinamičnih procesov« predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko — Ljubljana — MILAN STOJSAVLJEVIČ — »Vpliv dodatnih regulacijskih signalov regulatorja napetosti sin-hronskih generatorjev na elektromehanska nihanja« predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko — Zagreb. V imenu komisije je pred slovesno podelitvijo nagrad prisotne nagrajence in predstavnike delovne organizacije Avtomatika pozdravil njen predsednik, prof. dr. Anton Ogorelec. V kratkem nagovoru je obudil spomin na del življenjske poti prof. dr. Bedjaniča, vezane na osnovanje tovarne TELA in naporov, ki jih je vložil v prizadevanje za povezavo znanstvenih institucij, predvsem fakultet z neposredno proizvodnjo. (Nadaljevanje na 3. strani) Pred petnajstimi leti sta namreč ta-kratua delavska sveta Tovarne električnih aparatov TELA kot proizvajalec in Zavod za avtomatizacijo kot razvojna indstitucija sklenili, da podelita vsako leto posebne nagrade za najboljša diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije, ki so jih kandidati zagovarjali na elektrotehniških fakultetah v Jugoslaviji. Komisija v sestavi: prof. dr. Anton Dolenc, prof. Mihajlo Golubovič, prof. dr. Anton Ogorelec. prof. dr. Bruno Štiglic, Marko Jeglič, dipl. ing. in Ivo Dremelj, dipl. ing. je za letošnje dobitnike pismenih priznanj in denarnih nagrad izbrala naslednje: Za diplomska dela: — MARJAN BOLČINA — »Regulacija gibov pri robotu« predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko —- Ljubljana — MILAN ČURKOVIČ — »Krmiljenje koordinatnega risalnika z mikroračunalnikom« predlagatelj: Visoka tehniška šola — Maribor — PRIMOŽ MLAKAR — »Uporaba pomnilnikov EPROM v avtomatskih merilnih postajah« predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko — Ljubljana — JANKO PETROVČIČ — »Realizacija naprave za merjenje in regulacijo« predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko — Ljubljana — PETAR RISTANOVIČ — »Regulacija napetosti in tokov reaktivnih Potrebe po soderavcih Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloga v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 69. členom samoupravnega sporazume o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo meriati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana. E-11, telefon 213-213. int. 21-25. ISKRA COMMERCE. TOZD SERVIS 1. Vodja servisne TV delavnice Pogoji: končana arediyatehnična šola — šibki tok,2 leti delovnih izkušen j v stroki Delo je za nedoločen čs spolnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Commerce. Kadrovski sektor. Topniška 58. Ljubljana. ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov TOZD TOV ARNA ANTENSKIH NAPRAV. VRHNIKA Delavski svet razpisuje dela s posebnimipooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let VODJE RAČUNOVODSKO FINANČNE SLUŽBE Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri — tri leta prakse iz računovodsko - finančnega področja x Kandidati naj pošljejo pisne-ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika. Idrijska c,-(2 za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri kandidata. KOOS AVTOELEKTRIKA Doslej znani rezultati zadovoljivi Ko bomo brali ta sestavek, bo manjkalo do zaključka tega razburljivega in seveda v vseh pogledih napornega dela le še nekaj dni. Seveda se veselimo pričetka novegp leta, saj med nami ni nikogar, ki ne bi vstopil v novo leto z iskreno željo po še boljših rezultatih in večjem osebnem zadovoljstvu. In za veselje ob vstopu v novo leto imamo v Iskri Avtoelektrild še en razlog. Prejšnji petek, 16. 12. se je namreč sestalo predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata te naše novogoriške delovne organizacije. Med ostalim dnevnim redom so obravnavali tudi oceno poslovanja delovne organizacije v letošnjem letu ter informacijo o pripravi planskih dokumentov za prihodnje leto. Zaradi nujne odsotnosti glavnega direktorja Petra Mivška, je zbranim delegatom spregovoril o poslovanju v letošnjem letu njegov namestnik Ludvik Jelinčič in poudaril: Naj takoj uvodoma povem, da smo z letošnjim poslovanjem in z rezultati, ki jih pričakujemo, zmerno zadovoljni. Kako smo delali? Vsi pokazatelji, ki kažejo naše gospodarjenje, so zadovoljivi. Le fizični obseg proizvodnje ne bo v celoti dosežen. Kljub temu pa bomo presegli prodajni načrt za 10 %. Celotni prihodek bomo presegli nasproti planu za 17%, tudi dohodek boža 10% večji od plana, prav tako bomo dosegli plan pri čistem dohodku. Seveda pa bomo presegli tudi plan porabljenih sredstev, približno za 15 %, na ta preseg pa je v največji meri vplivala visoka rast inflacije. To pa je tudi vzrok, da bodo vlaganja v sklad skupne porabe ter v rezervni in poslovni sklad nižja od planiranih. Nagrade dr. Vratislava Bedjaniča (Nadaljevanje s 1. strani) »Veseli nas, da je podelitev že tradicionalnih nagrad prof. dr. Bedjaniča ravno v teh prostorih, ki pomenijo poslovno-razvoj ni center Avtomatike,« je ob zaključku spregovoril Marcel Božič, predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije. »Lik prof. dr. Bedjaniča pomeni izziv nam vsem, da uporno, ppšteno in vestno izpolnjujemo svoje delo in da si z rezultati izborimo mesto, ki bo tudi mlajšim rodovom zagovorilo mirno bodočnost. Samo če bomo uspešno realizirali inovacijske naloge in jih preko tehnologije prenesli na tržišče, bomo s strokovnimi in znanstvenimi potenciali uspeli. Zato je naša dolžnost, da to tradicijo podeljevanja nagrad ohranjamo.« V imenu nagrajencev se je za nagrade in priznanja zahvalil Milan Stoj-savljevič. Š. D. Še na nekaj se moramo spomniti. Ob obračunu rezultatov za tretji kvartal je tovarna malih zaganjalnikov izkazovala izgubo. Tokrat smo zapisali, da so realni izgledi, da bo do konca leta to zaskrbljujoče stanje odpravljeno. In danes že lahko zapišemo, da so se ta predvidevanja uresničila, nobena izmed 10 temeljnih organizacij Avtoe-lektrike ne bo poslovala z izgubo. Seveda pa ne moremo tudi mimo ugotovitve, da bo ostanek dohodka pičel, poslovanje bo zaključeno s pozitivno nulo, kot ponavadi radi rečemo. In kako je s planom za prihodnje leto? Tabelarni del je že pripravljen, seveda pa manjka še nekaj postavk, ki niso odvisne od Avtoelektrike. Tu mislimo na pripravo novega zakona o deviznem poslovanju, ki bo vseboval vsekakor drugačen delež razporeditve deviz itd. V planu za prihodnje leto so poskušali v Avtoelektriki do maksimalne možne mere vskladiti različna stališča temeljnih organizacij. Tako bo vrednost proizvodnje za 15 % večja nasproti letošnji, vrednost prodaje za 54% večja nasproti letošnjemu planu (z vgrajeno inflacijo), izvoz pa bo višji za 2 milijona dolarjev (iz 14 na 16 mio dolarjev). Zaposlenih bo 100 več, ali 4,5 % zaradi potreb nadaljnjega, razvoja. Celotni prihodek bo naraste! za 46 % , porabljena sredstva bodo večja za 45 % nasproti letošnjim, dohodka pa naj bi ostalo 41 % več kot letos. Porasla naj bi tudi masa čistega dohodka za 43 %, iz čistega dohodka izvedeni osebni dohodki pa naj bi bili višji za približno 30%. Tako naj bi ostalotudi več za vlaganja v sklade, to pa pomeni kar 213 % več kot letos, saj smo že uvodoma omenili, da bo letošnje vlaganje izredno skromno. Seveda bo take rezultate v prihodnjem letu težko doseči, zato bomo morali vložiti maksimalne napore na vseh področjih. Še velike možnosti so na področju varčevanja, zmanjševanja zalog, boljšem planiranju, varčevanju z energijo, posebno sedaj, v najkritičnejšem obdobju. Ne smemo tudi pozabiti, da bo prihodnje leto pred nami tudi nov zakon o plačilu pogojev dolgov, nova denarna disciplina nasproti dobaviteljem in drugim upnikom. V primerih, da dolgovi ne bodo poravnani, bo imela SDK vso pravico vplivati na zmanjšana izplačila osebnih dohodkov zaposlenim. Toliko za danes o rezultatih letošnjega leta in o planskih predvidevanjih za prihodnje leto. Plan je drzen, vendar narejen na pripravljenosti nas vseh, da mu bomo sledili in ga uresničevali. Predsedstvo je obravnavalo tudi samoupravne splošne akte s področja delitve čistega dohodka in delitve OD ter aktivnosti vezane na sprejem. Sprejeli so sklep, naj IO poTOZD in DSSS ter po samoupravnih delovnih skupinah te akte obravnavajo in naj se sleherni delavec seznani o njihovih prednostih, saj bo le tako lahko uspel referendum, ki je razpisan za 27. december. • Delegati so obravnavali tudi poročilo o letovanju v letošnjem letu, o tem pa bomo poročali orihodnjič. Marko Rakušček DO IEZE, TOZD POLPREVODNIKI, TRBOVLJE Kolektiv mladih ROMAN TOPOLE, konstruktor kontrol, je predsednik mladine v svoji TOZD, v DO IEZE in član predsedstva OK ZSMS v Trbovljah, BLA-ŽENKA KAVZAR pa je delavka v proizvodnji in podpredsednica OOZSMS v trboveljskih Polprevodnikih. Z njima je stekel pogovor o mladih v kolektivu, ki je resnično mlad kolektiv, kjer je povprečpa starost zaposlenih okrog 30 let. Članov ZSMS je tako okrog 250, takih, ki so res aktivni pa je od tega števila okrog trideset odstotkov. Dejstvo, ki v aktivnost mladine prinaša težave, je to, da je med njimi 80 % mladih mamic, kar onemogoča popoldanske aktivnosti. Kljub temu je mladina iz Polprevodnikov lahko za zgled mladim v DO IEZE, saj sta obseg in razvejanost njihovih aktivnosti vredna posnemanja. O nalogi, ki je pred njimi, je Dušanka povedala naslednje: »Za zadnji delovni dan letošnjega leta pripravljamo program, ki ga bodo prek ozvočenja lahko poslušali v vseh delovnih prostorih. Za osem ur programa z glasbo, skeči in še čim smo pripravili sami, posneli pa v prostorih Radia Trbovlje. Nastopamo kot avtorji in izvajalci.« Sicer pa je to ena od akcij na različnih področjih. V kulturnem življenju sode- ške skupnosti Trbovlje na Lošinju kjer letujejo člani kolektiva. Ta akcija je trajala štiri dni, od tega je vsak porabil dva dni svojega dopusta, udeležilo pa se je je 36 mladih. Štiri, ali pet podobnih delovnih akcij pripravijo vsako leto. Roman Topole je spregovoril tudi o stvareh, s katerimi niso najbolj zadovoljni. »Kljub sodelovanju z drugimi DPO v tovarni je čutiti med mladimi premalo interesa na samoupravnem področju. Spremembe v družbi so velike, hitre, treba je biti močan, da lahko z idejami prodreš med mladimi, da jih animiraš za delo na samoupravnem področju, ki je v primerjavi s standardnimi področji delovanja mladih najbrž manj atraktivno. Sicer pa položaj mladih v naši TO ni zaskrbljujoč, veliko mladih, posebej če sta pri nas oba zakonca, je dobilo stanovanja. Tudi ni razlik v nagrajevanju po delu med starejšimi in mlajšimi člani kolektiva, imajo možnost napredovanja, posluha za delo z mladimi je dovolj, zato tudi večjih problemov ni.« Med športnimi aktivnostmi je med najbolj privlačnimi gotovo tekmovanje »stari — mladi« in mnogoboj posameznikov, ki obsegata naslednje panoge: kegljanje, streljanje, namizni tenis, šah, plavanje in smučanje ter ekipna tekmovanja v nogometu, rokometu, košarki in odbojki. Del izdelkov DO A vtoelektrika. Blaženka Kavzar in Roman Topole. lujejo pri pripravi in izvedbi priložnostnih proslav, skupaj s sindikatom skrbijo za informiranje — z mesečnim izdajanjem Internega poročevalca, obveščanjem s plakati, po ozvočenju, na oglasni deski. Med delovnimi akcijami je bila zadnja pred mesecem dni, ko so pretežno režijci, v petek popoldne delali v proizvodnji. Te akcije se je udeležilo 23 članov kolektiva. Med uspele akcije pa sodi ureditev Poldetove koče na Mrzlici, ureditev počitniškega doma Počilni- Ob koncu pogovora je Roman Topole poudaril še dobro sodelovanje z OK ZSMS Trbovlje in s KSZSMS DO IEZE. Med željami v zvezi z nadaljnjim delom mladine v Polprevodnikih pa so: okrepiti idejnopolitično udejstvovanje, povečati interes na samoupravnem področju, okrepiti sodelovanje v akcijah, kjer sodelujejo s kbmitejem za SLO in nazadnje, želijo si, da bi ob novi investiciji v Polprevodnikih dobili tudi kak prostor za mladino. • Milan Krapež Dušan ŽeHeznov »Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« Ne gre za to, da bi izbirali med Sredozemljem in zgodnjim rokom za začetek Overlor-da, marveč med Bengalskim zalivom in ranim rokom Overlorda. Američani pa so nas zadolžili za določen datum za Overlord in to je v zadnjih dveh mesecih vplivalo na operacije na Sredozemlju. Odhod sedmih divizij je našo vojsko v Italiji nekoliko potrl Mi smo poslali v Anglijo tri divizije, Američani pa štiri, vse za pripravo za Overlord. Zato nismo mogli v polni meri izkoristiti zloma Italije. Na drugi strani to dokazuje.kako resno presojamo priprave na Overlord. To je dobro, je pripomnil Stalin. Potem sem spregovoril o problemu izkr-cevalnih plovil in še enkrat pojasnil, kako ini zakaj so ozko grlo. Celo potem, ko smo odpeljali sedem divizij, smo imeli na območju Sredozemlja še vedno dovolj čet in tudi anglo-ameriške invazijske armade v Združeni kraljevini bi zadostovale. Toda vse je odvisno od ladjevja. Ko je maršal pred dvema dnevoma dal epohalno izjavo, da bo • Rusija po Hitlerjevi kapitulaciji sodelovala v vojni proti Japonski, sem takoj prosil Američane. naj sami pripravijo izkrcevalna plovila za svoje nameravane operacije na Indijskem oceanu, ali pa pošljejo s Tihega oceana izkrcevalna plovila za prve transporte Overlorda. Če bi to storili, bi imeli za vse dovolj plovil. Daljnevzhodno bojišče pa je za Američane Ahilova peta. Pojasnil sem jim. da bi Japonsko ob ruskem sodelovanju lahko premagali mnogo prej in bi torej lahko dali zdaj večjo pomoč. Razlike v mnenjih med Američani in menoj se nanašajo samo na neko malenkost, Overlorda nikakor ne presojam brezbrižno. Dobil bi rad samo tisto, kar je potrebno za Sredozemlje, hkrati pa se hočem držati dneva za začetek Overlorda. Podrobnosti naj bi uredili štabi, in upal. sem. da se bo to zgodilo v Kairu. Nesreča (5a je hotela, da so spričo Čangajškove navzočnosti kitajski problemi terjali večji de! časa. Prepričan pa sem. da bomo končno spravili skupa j za vse dovolj ladijskega protora. Kar tiče Overlord, bi imeli Angleži do določenega roka v maju ali juniju za boj pripravljenih blizu šestnajst divizij, skupaj z vsemi korpusnimi enotami, posadkami izkr-cevalnih plovil, protiletalskimi enotami ter preskrbovalnimi in obveščevalnimi četami vsega nekaj nad pol milijona mož. Vmes so nekatere najboljše čete. med njimi v bitkah preizkušeni veterani s področja Sredozemlja. Royal Navy je dovolj močna, da zaščiti prevoz in varnost vojske, razen tega pa bi bili stalno v akciji doma stacionirano letalstvo, ki ima nad štiri tisoč za boj pripravljenih letal. Ameriški prevozi čet v Veliko Britanijo naraščajo . Doslej so prispela predvsem letalske čete in oskrba; v naslednjih mesecih pa bo prispelo mesečno sto petdeset tisoč in še več vojakov, tako da bo do maja zbranih sedem — do osemsto tisoč mož. Ta izkrcavanja čet so bila možna šele po zmagi nad podmornicami na Atlantiku. Ce ne bo predloga o prikladnejšem trenutku, sem za to. da bi se izkrcali v južni Franciji hkrati z Over-lordom. V Italiji bi vezali sovražnikove čete in od dva - do triindvajset divizij na področju Sredozemlja bi pustili v Italiji samo tiste, ki jih ne bi mogli izkrcati v južni Franciji. Trenutno se obeta v Italiji velika bitka. Pod poveljstvom generala Alexandra je približno pol milijona vojakov. Proti devetim ali desetim nemškim divizijam stoji trinajst do štirinajst zavezniških. Vreme je bilo doslej neugodno in voda je odnesla mostova. V decembru pa nameravamo znova prodirati naprej; general Montgomery bo vodil pri tem Osmo armado. Izkrcali se bomo blizu Tibere in Peta armada bo hkrati zapletla nasprotnika v hude boje. Tu bi utegnilo priti do malega Stalingrada. Prodiranje na nadaljnja področja Italije nimamo v načrtu, držati hočemo samo ozko golenico. Stalin jc odgovoril, da me mora opozoriti na to, da se Rdeča armada zanaša na uspešno invazijo v severni Franciji. Ce se operacija ne bo začela v.maju 1944. bodo v Rdeči armadi mislili, da tc operacije do konca leta sploh ne bo. Vreme bi utegnilo biti neugodno in nastale bi težave s prevozom. Če ne bo prišlo do operacije, hoče preprečiti razočaranje v Rdeči armadi. Razočaranje bi povzročilo negodovanje. Če se vojna v Evropi prihodnje leto ne bo odločilno preokrenila. bi jo Rusi zelo' težko nadaljevali. Rusi so se bili vojne naveličali. Stalin sc boji. da bi utegnil v Rdeči armadi prevladati občutek osamljenosti. Zato si je tako prizadeval ugotoviti. ali bo Overlord sprožen v obljubljenem trenutku. Drugače bi moral storiti vse potrebno, da prepreči negodovanje v Rdeči armadi. To je po njegovem mnenju zelo važno. Odgovoril sem, da bo do Overlorda zagotovo prišlo, razen če bi sovražnik poslal v Francijo več čet. kakor bi jih lahko tam zbrali Angleži in Američani. Če bi imeli Nemci v Franciji trideset do štirideset divizij. ne verjamem, da bi jim bile kos naše oborožene sile. ki jih bomo pripeljali čez Rokav-ski preliv. Skrbi mi ne povzroča izkrcanje samo. marveč to. kar se bo zgodilo tridesetega. štiridesetega ali petdesetega dne po njem. Če pa bo Rdeča armada vezala sovražnika. če ga bomo mi vezali v Italiji in če bodo morda tudi Turki aktivno posegli v vojno, bi po mojem mnenju lahko zmagali. Stalin je izjavil, da bi že prve faze Overlorda ugodno vplivale na Rdečo armado, in če bi vedel, da se bo začela operacija v maju ali juniju, bi lahko že zdaj pripravil svoje udarce proti Nemčiji.Pomlad je za to najugodnejši čas. V mirnih mesecih marcu in aprilu bi lahko koncentriral čete in vojne potrebščine. v maju ali juniju pa udaril. Nemčija za Francijo ne bo imela čet. Nemške di-" vizije še vedno prihajajo na vzhod. Nemci se boje za svojo vzhodno fronto, kajti tam ni nobenega preliva, ki bi bilo treba priti čezenj.in nobene Francije, kjer bi se bilo treba izkrcati. Prodiranje Rdeče armade vzbuja zaskrbljenost Nemcev. Rdeča armada bo nadaljevala prodiranje, če bo videla. da dobiva od zaveznikov pomoč. Potem je vprašal, kdaj se bo začel Overlord. Odgovoril sem. da brez predsednikove 'privolitve ne morem povedati dneva; odgovor pa bo dobil na kosilu in mislim, da bo zadovoljen. Po kratkem premoru sva odšla z maršalom v predsednikove prostore, kamor sva bila povabljena na kosilo »v troje« (razen tolmačev seveda). Zdaj je Roosevelt sporočil Stalinu. da sva se z njim dogovorila, da se bo začel Overlord v maju. Marša! je bil videti spričo te najine skupne, neposredne in svečane obljube zelo zadovoljen in pomirjen. Potem smo se začeli pogovarjati o manj važnih zadevah in edino vprašanje, o katerem imam beležke, se nanaša na rusko zahtevo po svobodnem dostopu do morja. Osebno sem vedno menil, da je zgrešeno in da je vir usodnih razprtij, če odrekamo ogromni deželi. kakršna je ruska država, z njenimi blizu dvesto milijoni prebivalcev, piožimi vsak pravi dostop oceanov. Po kratkem premoru se je kakor vedno začela ob štirih na ruskem poslaništvu tretja plenarna seja. Navzoči so bili vsi delegati in bilo nas je blizu trideset. Alan Brooke je poročal, da britanski in ameriški načelniki štabov na podlagi skupnih posvetovanj priporočajo, naj bi sc začel Overlord v maju, in sicer »v zvezi s podporno akcijo v južni Franciji, ki naj bi bila tako močna, kolikor bi dopuščali takrat razpoložljivi izkrcevalni čolni.« Stalin je izjavil, da zna ceniti pomen sklepa, ki so ga spre jeli štabi, in težave v zvezi z njegovim uresničenjem. Za Overlord nevaren čas je faza razvrščanja po izkrcanju. V tem času bi Nemci lahko pripeljali v Francijo čete z vzhoda in povzročili Overlordu kar največje težave. Da bi preprečili premestitev znatnejših nemških sil z vzhoda na zahod,bo pripravil za mesec maj širokopotezno rusko ofenzivo. (Ruski glavni napad se je začel 23. junija 1944.) Vprašal sem. ali bi trije štabi skupaj lahko pripravili načrte za slepitev sovražnika. ali pa ima pomisleke proti temu. Stalin je izjavil, da so Rusi v veliki meri uporabili tankovske, letalske in letališke atrepc. (Glonarjev Žepni slovarček tujk: videz; stvar, ki ni to, kar se kaže. Splošni tehniški slovar: letalska maketa, model letala v pravi velikosti, za preučevanje konstrukcijskih delov. V našem primeru so mišljena letala, tanki, kamioni ali makete celih letališč, narejeni iz lesa ali debele lepenke in postavljeni tako. da sovražnikove pilote premotijo, oziroma preslcpe. da misli jo, da gre za prava le -tala. tanke, kamione ali letališča, in jih bombardirajo). Tudi zavajanje po radiu je bilo učinkovito. V polni meri se strinja s tem. naj štabi sodelujejo, da pripravijo skupna slepilna in kamuflažna sredstva. »V vojni«, sem pripomnil.« je resnica tako dragocena, da bi se nikoli ne smela pojaviti drugače, kakor s telesno stražo laži.« »Stalinu in njegovim sodelavcem je bila ta domislica, ko so jo tolmači prevedli, zelo všeč. Tako smo zaključili uradno sejo v razigranem razpoloženju. (Se nadaljuje) TRIDESET LET MONTAŽNO SERVISNE ORGANIZACIJE Delavci TOZD MSO so praznovali 30-letnico obstoja svoje Montažno servisne organizacije. Gotovo je bil visoki delovni jubilej zanje enkraten in nepozaben dogodek. Zato preteklosti in sedanjosti te Iskrine TOZD tudi mi namenjamo nekoliko več pozornosti. Zametki današnje Montažno servisne organizacije so nastali 1952, ko se je v Iskri Elektromehaniki Kranj začela proizvodnja avtomatskih telefonskih central. Uradno je bila MSO ustanovljena leta 1953 in sicer pod takratnim nazivom Zunanja montaža. Razvojna pot dejanosti MSO je podobna razvojni poti ostale telefonije v Iskri. Vsi problemi, ki so spremljali razvoj te proizvodnje, so segali tudi v MSO na enak, ali podoben način. Razvejanost, zahtevnost in razdrobljenost dejavnosti MSO je izredna, saj zajema vse izdelke proizvajalcev ko-mutacijske opreme za avtomatske telefonske centrale — od javnih prek zasebnih do specialnih. Glavna dejavnost TOZD MSO je montaža, preizkus, vključitev in servisiranje objektov javnih in zasebnih avtomatskih telefonskih central vseh sistemov, vrst in velikosti. Če se na kratko ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da se je v obdobju od ustanovitve MSO leta 1953 dejavnost neprestano širila, spreminjala in dopolnjevala. Hiter razvoj branže telekomunikacij je zahteval in zahteva še danes zelo hitro usposabljanje strokovnjakov, nove konstrukcijske rešitve, novo tehnologijo dela, nova orodja in nove naprave. Od ustanovitve MSO do danes so delavci TOZD v Jugoslaviji in tujini realizirali naslednje število ekvivalentnih priključkov: Javni PTT sistemi: - Crossbar 812.000 ekv. priklj. - Metaconta 1.093.000 ekv. priklj. - Iskra 500 A 63.000 ekv. priklj. Javni sistem skupaj: 1.968.000 ekv. priklj. Zasebni (naročniški) sistemi: - A 60, B 60, C 60, L 60, m 48 190.000 ekv. priklj. - M 60 OM 60, ŽAT-korak, dispečer, dirigent in druge TK naprave 91.000 ekvpriklj. - EPABX 300 45.OOOekv.priklj. Zasebni sitemi skupaj: Direktor TOZD MSO'Franc Jurjevčič, dipl. ing. govorno delo, odvijajoče se največkrat daleč od družine, doma in tudi domovine, zavest, da uspešno zaključujejo delovne procese, v katere je vtkano delo tisočerih Iskrašev. Montažno servisna organizacija je »razseljena« po vsej Jugoslaviji in iz tega izhaja veliko težav pri organiziranju samoupravljanja in družbenopoli- Elektromehanske centrale so zamenjale elektronske in treba je bilo usposobiti veliko novih mladih strokovnjakov. Na sliki: Preizkušanje elektronske avtomatske telefonske centrale EPABX 300 na sodišču v Dubrovniku. ličnih dejavnosti. Težko je organizirati ustrezno informiranje, še teže pa sestanke in podobno. Dostikrat se je treba zateči h komuniciranju prek telefonov, kar seveda ovira uspešnost dogovarjanja in odločanja. Vendar z veliko dobre volje probleme uspevajo odpravljati in samoupravni odnosi se ugodno razvijajo. DIREKTOR FRANC JURJEVČIČ O AKTUALNEM TRENUTKU TOZD MSO Franc Jurjevčič je diplomirani inženir elektrotehnike. V Iskri seje zaposli kot pripravnik leta 1973, in sicer v takratnem tozdu Telekomunikacije. To j< bil as osvajanja tehnologije za sistem Metaconta, ki je ponujal veliko možno' sti za strokovni razvoj. Jurjevčič je priložnost izkoristil in se prekalil v delu Tako so mu leta 1977 zaupali vodenje del na danes znamenitem Iskrinen objektu — »olimpijski centrali« v Moksvi. Po vrnitvi iz Sovjetske zveze leti 1980 je začel opravljati delovodje gospodarske službe, leto kasneje pa je postal direktor tozda MSO. S Francem Jurjevčičem smo se pogovarjali predvsem o aktualnem trenutku tozda MSO, o letošnjem poslovanju inpredvidevanjihza prihodnost Predlagam, da za začetek orišete lava sestavnih delov, orodja in napra- značilnosti poslovanja TOZD MSO, dogajanja na tem področju v letu 1983 Javni in zasebni sistemi: Skupaj: 2.294.000ekv.priklj. Sodelavcem, ki jih ne brez razloga imenujemo »ambasadorji Iskre«, ostaja kot plačilo za trud in odpovedi ter težave, ki jih od njih zahteva to izredno od- 326.Q00ekv.priklj. in predvidevanja za prihodnje. XX TVAVTA TA »Delavci TOZD MSO opravljamo finalizacijo telekomunikacijskih sistemov, torej montažo, preizkušanje, kvalitetni prevzem in vključevanje v promet ter servisiranje naprav in izdelkov. K našemu delu sodi še izdelava montažno servisne dokumentacije in izde- __________________ k. ■l”"" V TOZD MSO so ie zelo zgodaj spoznali pomembnost neprestanega dopolnilnega izobraževanja in imajo pri tem že dolgoletno tradicijo. Instalacija usmerniških naprav. za montažo, preizkušanj^ in servisiranje. Finaliziramo izdelke, ki jih sicer proizvajajo ostali tozdi Telematike: MKD in TIV kot vmesna proizvajalca in ATC, ZTS, in in PTN kot končni proizvajalci javnih, zasebnih in klasičnih telekomunikacijskih sistemov. Naša finalizacija je seveda v veliki meri odvisna od kvalitete teh izdelkov, le-ta pa je v novejšem obdobju precej problematična. Vzroke težav seveda poznamo in jih skušamo složno odpraviti. Vendar nam to ob trenutno zelo slabi tehnološki opremljenosti ne bo prav hitro uspelo. Težave izhajajo predvsem iz nekompletnosti dobav in včasih slabe kvalitete elementov na vtičnih enotah. Vhodna kontrola tovarne nima dovolj ustrezne tehnološke opreme, da bi lahko vse potrebne preizkuse opravila že pri vhodu v tovarno oziroma v Telematiko.1 Posledice tega čutimo delavci MSO pri izhodu. Težave se odražajo na rezultatih našega poslovanja. Do letošnjega leta so bili omenjeni vplivhpraktično skoraj neopazni, letos pa so se močno povečali! Na področju klasičnih sistemov dela tečejo normalno — plan zasebne telefonije in central sistema Crossbar bomo realizirali 100%. Prav tako bomo izpolnili tudi plan na področju central Meta- conta za domači trg. Slabše pa je v izvo- zu. Plan izvoza na klirinški trg oziroma v Sovjetsko zvezo je predvideval vrednost izvoza 3,5 milijona dolarjev, vendar ga bomo realizirali le 50 %. To bo za nas zelo boleče, saj smo na tem področju doslej dosegali največjo akumulacijo. Ocenjujem, da bomo plan skupne proizvodnje realizirali z 80%. Glede na lansko realizacijo je letošnja okrog 10 % večja, vendar glede na plan bistveno prenizka. Položaj je zaskrbljujoč, vendar predvidevam nekaj ostanka dohodka ob koncu leta, tako da v iz-gubene bomo zabredli. Bo pa v prihodnjem letu težje, kot je bilo doslej. Na domačem trgu je vse več problemov, saj aktualna gospodarska situacija zahteva zmanjševanje investicij in zato naročila upadajo. Leto 1984 imamo plansko sicer po-‘krito. tako da večjih težav verjetno le ne bo. Na:klirinško področje predvidevamo izvoz v vrednosti 2,5 milijona do- Skupne službe MSO so se z nekdanje lokacije na Trgu VII. kongresa ZKJ preselile na Medvedovo 28. Potrebe po dodatnih poslovnih prostorih so naraščale in tako je danes MSO locirana na petih lokacijah v Ljubljani in še v Beogradu, Sarajevu Skopju. Zaradi takih potreb so leta 1977 začeli s pripravami za gradnjo novih prostorov na Iskrinem kompleksu v Stegnah. V prvi fazi bo gradnja zajemala samo delavni' ške in skladiščne prostore. Dolgoletna želja vseh delavcev je, da bi končno živeli in ustvarjali v ustreznih delovnih prostorih, v katerih bi lahko še bolje izpolnjevali svoji delovne naloge. Na sliki: Center MSO na Medvedovi 28 v Ljubljani. larjev, medtem ko se v izvoz Telematike na konvertibilno področje delavci MSO ne moremo vključevati. Nasploh naše delavce težko zaposlujemo v tujini, saj tuji kupci telekomunikacijsko opremo največkrat montirajo sami. Trenutno imamo nekaj dela v Turčiji in pri nadzoru del v Sovjetski zvezi, drugje pa nismo prisotni. Firmi Sematel in Au-tofon. ki sta glavna Iskrina partnerja v prodaji zasebne telefonije na Zahodu, imata lastne montažne ekipe. Bodočnost Telematike se usmerja v povečanje izvoza prav na to področje, kar je za delavce MSO pravzaprav slabo.« Bodočnost Telematike je v osvajanju in razvoju sodobnih in novih telekomunikacijskih sistemov. Kako se delavci MSO pripravljate na to? »Na osvajanje nove tehnologije se pripravljamo v več smereh: ena teh je, da so se delavci MSO neposredno vključili v razvoj projekta SI 2000. Pomembna so prizadevanja za sodobno tehnološko opremljenost, veliko pozornosti pa bomo morali posvetiti pridobivanju novega znanja. Novi telekomunikacijski sistemi bodo zahtevali veliko več strokovno usposobljenih delavcev. Obstoječe kadre bomo morali še dodatno izobraževati; ne le za spoznanje digitalne tehnike, pač pa tudi nove tehnologije — i mikroelektro- nike, ne le posameznih elementov, pač pa celote. Posebno bo tudi usposabljanje za preizkus novih telekomunikacijskih sistemov, kjer so predviden novi pristopi.« Za konec tega pogovora predlagam še praznično misel ob 30-letnid vaše TOZD. »Kolektivu ob 30-letnici seveda želim čim lepšo prihodnost — ustvarili jo bomo lahko le z novimi delovnimi uspehi. Že stari ljudje so rekli, da »brez dela ni jela«, zato se bomo morali pač potruditi. Naša bodočnost je pogojena z uspešnim vključevanjem v nove telekomunikacijske sisteme, to pa bo zahtevalo dodatne napore. Upam. da bomo vsi skupaj zavzeto in odgovorno prevzeli nove obveznosti, saj lahko edino kot celotni kolektiv osvojimo novo tehniko. To pa je nujno, saj je znano, da se na starih lovorikah ne da prav dolgo živeti. Hkrati želim delavcem naše TOZD tudi srečno novo leto, ki se bliža. Vsi skupaj upajmo in si prizadevajmo, da nam gospodarske težave v letu 1984 ne bodo preveč zagrenile našega življenja in dela!« DELO DELAVCEV MSO V TUJINI Osvajanje svetovnega trga s telefonskimi centralami ni lahka naloga in pot do uveljavitve Iskrinih telekomunikacij v tujini je bila dolga. Seveda so prizadevanja tekla v različnih smereh. Mirko Kepic, vodja Inženiring področja I pripoveduje: »V začetku smo prodajali manjše centrale, katere so ob naših navodilih ali manjši pomoči montirali kupci sami. Večkrat pa sc je zgodilo, da je posamezni predstavnik MSO na kratek čas »skočil čez mejo« z nalogo, da centralo vključi v delovanje. Z razvojem naših kapacitet je naš prodor seveda postajal intenzivnejši. LetaT974 se je eden naših strokovnjakov odpravil na pot v daljno Venezuelo, v letu 1976 pa mu je sledil še drugi. Predstavništvo v Caracasu je prodalo veliko naših telekomunikacij- skih naprav, od telefonov prek sekretarskih naprav do central. Delavcem * * * * v predtavništvu gre precejšnja zasluga; da so naprave delovale solidno. Vedeti moramo namreč, da je bilo v tem obdobju razvoja naše proizvodnje dostikrat treba posegati ne le v montažo ia preizkus, pač pa tudi v konstrukcijo naprav. Leta 1978 smo v Turčiji začeli s projektom, ki jeobsegalkar 24 central. To je bila prva omrežna skupina, ki smo jo postavili v tujini. Namenjena je bila turškim železnicam. Naloga naših sodelavcev je bila zelo odgovorna, saj je bilo centrale treba preizkusiti in vključiti v promet ob pomoči turških sodelavcev. Premagati je bilo treba jezikovno pregrado pa tudi ustaljeno navezanost turškega kupca na prejšnjega dobavitelja — firmo Siemens, ki se je na tem tržišču pojavila 20 let pred nami. Kljub zahtevnim nalogam smo v tem poslu in v mnogih kasnejših uspeli. To dokazuje tudi dejstvo, da se uspešno nadaljuje naš prodor na turško tržišče. Prav letos so naši sodelavci skupaj s turškimi kolegi, že uspešno vključili v obratovanje več central iz nove generacije Iskra 500 A. V nadaljnjem osvajanju svetovnih tržišč so se naši' strokovnjaki občasno lotili tudi del v Iranu, Iraku, Poljski itd-29. novembra leta 1977, torej prav na dan republike, smo pričeli z doslej najpomembnejšim delom v tujini: z izgradnjo velike in tehnično izredno zahtevne mednarodne centrale v Moskvi, ki je morala biti usposobljena za delovanje do začetka Olimpiadfe leta 1980-Razumljivo je, da so bile naše naloge tokrat še posebej velike in odgovorne-Predstavnikom Iskre je bilo zaupano vodenje skupine, v kateri je bilo več kot 50 monterjev. Jezikovne težave so bile hitro premagane, doseženo je bil° izredno dobro sodelovanje in montažna dela so bila zaključena pravočasno. Začeli smo s preizkusom, pri čemer so se pridi užili novi sodelavci s sovjetske in naše strani. Tudi v okviru Iskre je bilo doseženo izjemno sodelovanje med sodelavci TOZD MSO in ATC, na objektu pa vseh sodelujočih. Dela na centrali smo uspešno zaključili v letu 1979, potem pa so vsi poročevalci sveta pošiljali vesti z olimpijskih iger preko naših naprav. Za ta uspeh je Iskra prejela posebno zahvalo in priznanje ministrstva Z VAZ Sovjetske Zveze. Delo v Sovjetski zvezi pa s tem še zdaleč ni bilo zaključeno. Ohrabreni z uspehom in oboroženi z izkušnjami smo se podali na jug te velike države, v glavno mesto Armenije — Erevan. Ponovno smo ustvarili dobro sodelovanje in še povečali ugled Iskre. Del v‘Erevanu še nismo zaključili. ko se je že začela gradnja centale za glavno mesto Belorusije — Minsk-Dela na tej centrali zaključujemo prav v dneh, ko naš kolektiv praznuje svojo 30-letnico. Kakšno je bilo vzdušje v Minsku nam lahko ilustrira izjava vodje del, našega sodelavca iz EMO Sarajevo. ki pravi: »Uspjeli smo stvoriti at-mosferu medusobnog poverenja, uva-žavanja — čak i prijateljstva.« Gradimo tudi v Harkovu in v glavnem mestu Tadžikistana— Dušanbeju Prepričani smo, da bomo povsod dosegli uspehe. Tako zlagamo uspeh k uspehu, izkušnjo krizkušn ji in gradimo kolektiv, ki je vse bolj usposobljen in pripravljen ponesli ime Iskre v katerikoli del našega planeta. Kamorkoli se namenimo, ponesemo s seboj trdno voljo, da bomo dobro opravili zadano nalogi in s tem iz naših kupcev ustvarili naše prijatelje sodelavce.« Kazimir Mohar ISKRA-AVTOMATIKA DO KONDENZATORJI SEMIČ Sodelovanje s kitajsko strojno industrijo V pričetku julija letošnjega leta je s stopila v veljavo kooperacijska pogodba o dolgoročnem petletnem sod' 'ovanju med Kitajsko korporacijo za uvoz in izvoz strojev in opreme in delovno organizacijo Avtomatika. Pogodba zajema in specificira izmenjavo naprav ter drugih materialov in komponent za stroje v vrednosti 21. milijonov $ v obe smeri oz. za 10,5 milijonov $ v eno smer. Istočasno je v njej opredeljeno, da se mora za vsako tekoče leto podpisati posebno pogodbo o dostavi opreme partnerju. j i ! Tako je bila v torek 13. t.m. v Po-slovno-prodajnem centru Iskre, ob prisotnosti kitajske delegacije (Jan Long, Ju Zaj Žen, Cu Čang Sum, Tang Djao Bi in prevajalka Tjen Lan Ing), ki jo je vodil direktor Instituta za obdelovalne, stroje pri ministrstvu za strojegradnjo LR Kitajske, Zeng Sjan Lin in predstavnikov Iskre, podpisana delna letna pogodba za 1984. leto. bo predvidoma podpisan v prvem četrtletju prihodnjega leta. Pred podpisom pogodbe je kitajske goste sprejel Gojmir Blenkuš, član poslovodnega odbora SOZD Iskra za področje kakovosti in sodelovanja s SEV-om, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, da mora biti dobra trgovinska izmenjava dopolnjena s tehničnim sodelovanjem. Zato verjetno obojestran- Podpis pogodbe s kitajsko strojno industrijo. Vrednost izmenjave v obe smeri je ; ocenjena na cca. 2 milijona 600.000 dolarjev. S strani Iskre pa sta jo podpisala Simon Primožič, direktor delovne organizacije Iskra-Commerce in Mar-; cel Božič, predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Avtoma-: tika, s kitajske strani pa Zeng Sjan Lin, direktor omenjenega instituta. Iskra bo dobavljala kitajskim partnerjem: merilnik pozicije NP-37, numerične pozi-; cionirne naprave LJUMO PNC 50 in 1 PNC 40 ter elektronske čitalne glave za merilne dajalnike, Kitajska pa bo za j naše potrebe ponudila navojna vretena, ciozijske stroje ter sestavne dele za li-I neame in rotacijske merilne dajalnike. V pogodbi je zajet tudi prenos tehno-I logi je za pomožne releje PR 41, 42 ter dobava prvih količin sestavnih delov za njihovo montažo. Istočasno so bili pod-i pisani tudi protokoli o nadaljnjem so-i delovanju in možnosti razširitve izme-l njave. Drugi del pogodbe za 1984. leto sko pričakujemo, da se bo že čez nekaj let obojestranska vrednost povečala od današnjih številk na nekaj desetin milijonov dolarjev izmenjave in da se bo naše sodelovanje razširilo tudi na druga področja Iskrinega programa in na sodelovanje v skupnem razvoju. Zeng Sjan Lin se je v imenu delegacije najprej prisrčno zahvalil za sprejem in vsestransko pomoč, ki so je bili v tri-najstdnevnem bivanju v Sloveniji deležni člani delegacije. »Iskla je velika. Naše bivanje pri vas je bilo prekratko, da bi si lahko ogledali vse tovarne. Vendar pa so tiste, ki smo jih obiskali in vzpostavili z vašimi delavci in inženirji tesne vezi. pustile v nas prijateljske občutke, ki jih gojite do kitajskega naroda. V tem času smo si ogledali tudi lepote vaše domovine, Slovenije. Prepričan sem, da bo vsakoletno srečanje glede poslovno-tehnič-nega sodelovanja odprlo za obe strani nove možnosti izmenjave in sodelovanja v skupnem razvoju.« č q Razgrnitev zazidalnega načrta Savske loke Slovenija projekt je izdelal študijo o bodoči zazidavi Savske loke, kjer imata lokacijo Iskra Kibernetika in Električna orodja. Študija vsebuje več variant glede na obseg in mesto parkirnih prostorov, rušenje stano- vanjskih objektov južno od obstoječega tovarniškega območja itd. Želimo, da bi se o bodoči zazidavi seznanilo čim več delavcev. Načrt bo razgrnjen v II. nadstropju delavske restavracije v Savski loki od 26. do 29. decembra med 9. in 11. Pri ogledu boste lahko dobili vsa potrebna pojasnita, zaželene pa so tudi vaše pripombe in predlogi. Skupaj želimo ustvariti boljše in lepše delovno okolje. Od svojih sodelavcev v sektorju telefonski terminali DO TELEMATIKA v PPC se je poslovil pred odhodom v pokoj Avgust Drnovšek, strokovni svetovalec direk-| 'orja. Med vojno je sodeloval v NOB in se po odhodu iz. vojske zaposlil v novoustanov-I Ijcnem IEV: Kasneje je bil dolgoletni direktor Feritov v Šiški. Njegova zasluga je, da je dejavnost teh pasivnih elementov prešla od laboratorijskih poizkusov na množično I industrijsko proizvodnjo, 11 let pa je bil na dosedanjem delovnem mestu. Skupno je bil zaposlen več kot 35 let v Iskri, kar je izredna redkost pri nas, ki zasluži tudi veliko j Priznanje za zvestobo naši organizaciji. Vsi sodelavci in njegovi prijatelji želimo, da bi zdrav in v miru užival svoj zasluženi Pokoj. Štipendisti kritično o svojem delu Na nedavni skupščini Kluba štipendistov DO Iskra Semič so člani pregledali delo svojega kluba v šolskem letu 1982-83, izvolili nove organe ter sprejeli smernice za plan dela v naslednjem letu. Ko so kritično pregledali svoje dosedanje delo, so udeleženci skupščine ugotovili, da v delovanju svojega kluba še vedno niso dosegli tistega, kar so si bili začrtali ob začetku delovanja kluba. Vzroke za takšno neaktivnost so našli tako v pasivnosti štipendistov kot v slabi povezavi z mladimi v se miški delovni organizaciji. Zato so bili v poročilih posameznih komisij štipendisti zelo kritični tako do sebe kot do mladih iz delovne organizacije. Kot primer navedimo poročilo o delu komisije za šport, čeprav je bila morda prav ta komisija, kljub že omenjenim težavam, precej aktivna. Člani športne komisije so si v minulem letu začrtali več ciljev, vendar se jim je posrečilo uresničiti kaj malo. Vendar za to niso krivi samo štipendisti, temveč tudi mladina iz se miške delovne organizacije, ki ni pokazala dovolj zanimanja za sodelovanje s štipendisti. Kot nazoren primer takšnega ravnanja so v poročilu navedli primer, ko so jih mladinci iz delovne organizacije nagovorili, naj bi odigrali nogometno tekmo, vendar so se ob napovedanem času na igrišču zbrali le štipendisti, iz delovne organizacije pa so na igrišče prišli samo trije mladinci. Vendar to ni bil žal edini primer. Nenehno je bila namreč prisotna misel, naj bi na tekmovanja med TOZD vključili tudi štipendiste, vendar so na njih pogosto preradi pozabili. Zato štipendisti upravičeno ugotavljajo, da bi jim morala DO nuditi veliko več možnosti za sodelovanje, saj je končno pobuda za ustanovitev kluba štipendistov prišla prav iz delovne organizacije. Kljub vsem težavam pa je Klub štipendistov dosegel velik uspeh na tekmovanju TOZD v malem nogometu. V hudi konkurenci ekip iz posameznih sredin semiške Iskre so štipendisti dosegli štiri zmage in takozasluženo osvojili prvo mesto v malem nogometu. Poleg pohvale za uspeh pa igralci Kluba štipendistov zagotovo zaslužijo pohvalo tudi za borbeno in »fair« igro. Klub štipendistov v Semiču ima seveda poleg komisije za šport še druge komisije kot komisijo za informiranje, komisijo za kulturo, komisijo za idej-no-politično delo in komisijo za druž-beno-ekonomski status. Precej je bilo storjenega tudi na področju kulture. Štipendisti so se nadalje povezali s Klubom inovatorjev pri SOZD Iskra in Klubom štipendistov v Kranju. Sodelovali so tudi na raznih proslavah in v dramski sekciji ter tako razširili področje kulturnega dela v Klubu. Vendar pa na nekaterih področjih delo še vedno ni zaživelo tako, kot bi si štipendisti želeli. Vendar so ob koncu svoje skupščine sklenili, da bodo v novem šolskem letu svoje aktivnosti razširili še na vsa preostala področja. D. Ž. Iskrin servis v Titogradu v novih prostorih Iskrinim serviserjem v Titogradu se nasmiha možnost, da bi končno le dobili ustrezne prostore. Zdaj dela 13 serviserjev, skupaj z vodjo servisa Slobodanom Pejovičem v skrajno neprimernih prostorih; imajo štiri majhne sobice, ki merijo skupaj 72 kv. m, v katerih pa ni moč izpeljati normalne organizacije dela. Možnost, da bi se preselili, vidijo v tem, da bi stari servis in Iskrino industrijsko prodajalno II, slednja je lokacijsko neprimerna, zamenjali za prostore v enem od blokov v novem tito-grajskem naselju blizu tehniške fakultete. Za zamenjavo so že prosili Stanovanjsko interesno skupnost v Titogradu, skoraj vse pa je zdaj odvisno od investicijske sposobnosti Iskre Commerce. V novem bloku 5 v omenjenem naselju, ki leži čez Moračo, bi imeli skupno 280 kv. m koristnih površin, od tega v pritličju nekaj čez 100, ostalo pa v kleti. LD Iskrini lokalni telefonski centrali za Moskvo Po prvi mednarodni centrali v Moskvi in devetih tranzitnih centralah se je sovjetski kupec odločil tudi za Iskrine lokalne centrale, vrste Metaconte 10 — CN. Generalni direktor sovjetske izvoz-no-uvozne firme Mashpriborintorg V.F. Klimov in direktor firme Sistemi ATC v Mahpriborintorgu (V.G.) Svso-jev ter glavni direktor Iskrine delovne organizacije Telematike Bojan Klemenčič in glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič so v sredo. 14. decembra 1983 v Ljubljani podpisali pogodbo o prodaji dveh Iskrinih lokalnih telefonskih central vrste Metaconte 10 — CN. v skupni vrednosti približno 12 milijonov klirinških dolarjev. Vsaka od obeh central bo imela zmogljivost po 10 tisoč naročnikov. Sestavne dele za obe centrali bo kranjski kolektiv začel dobavljati prihodnje leto in v letu 1985. centrali pa bodo izročili namenu leta 1986. Obe Metdconti bosta v Moskvi priključeni v lokalno telefonsko omrežje. Ž gotovostjo lahko zatrdimo, da si je Iskra s tema centa-lama odprla možnosti tudi na področju lokalnih in ne le medkrajevnih in tranzitnih central. Sovjetskemu kupcu je Iskra doslej dobavila mednarodno, tako imenovano Olimpijsko centralo v Moskvi ter devet tranzitnih telefonskih central. Slovesnosti ob podpisu pogodbe se je v Iskrini poslovni stavbi udeležil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. LD TOZD — TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV Nove naprave — plod lastnega znanja V tovarni delovnih sredstev, temeljni organizaciji novogoriške Iskre Avtoelektrike, v oddelku izdelave strojev in zahtevnih naprav se zelo uspešno vključujejo v izdelovanje raznih naprav in strojev, predvsem avtomatiziranih, kar je še posebna odlika. Z njimi izboljšujejo in hkrati povečujejo proizvodnjo v temeljnih organizacijah, kjer naprave naročijo. Pred dnevi so uspešno zaključili dela na štirih zahtevnih napravah, ki bodo sestavljale ostalo opremo montažnega traku v tovarni generatorjev in elektro- TOZD in tema delavcev iz tega oddelka. Pogled na te naprave skozi prizmo sedanjosti nam pokaže zanimivo sliko. Pokaže nam, da Iskra — Avtoelektrika razpolaga s kadrovskim potencialom, ki je v stanju izdelovati izdelke in naprave višjega nivoja, še uspešnejši pa bi bili na tem področju, če bi še nadalje večali zaposlovanje visoko strokovnega kadra tudi v bodoče. Smiselno je tudi, da damo področju naprav in strojev, tako za interese Avtoelektrike kot širše skupnosti, drugačno težo oziroma pomen. Povejmo še to, da so bile naprave prikazane tudi na razstavi »Znanje, Naprave, ki so jih izdelali v TOZD D ES. nike. Te naprave se bodo odlično vključevale v združevanje več razdrobljeni]) delovnih operacij v eno celoto tako popolno, da bo lahko ob njih že jutri stal robot. So plod lastnega znanja strokovnjakov iz projektivnega biroja te delo, napredek«, ki je bila pred kratkim v Novi Gorici, o njej pa smo poročali v prejšnji številki našega glasila. Torej tudi to potrjuje podatek, da so naprave plod lastnega znanja in izkušenj. Marko Rakušček Ugodnejši čas za stranke v kranjskem servisu Potem ko se je Iskrin servis v Kranju aprila letos preselil Na Planino v neprimerno ustreznejše prostgre, kot pa jih je imel pred tem dolgo vrsto let, so se pred dnevi odločili tudi za podaljšanje delovnega časa v sprejemnici. S tem so gotovo še kako ustregli številnim strankam, saj je bila doslej sprejemnica odprta samo takrat, ko je v kranjskih ko- lektivih normalni delovni čas. Sprejemnica bo poslej odprta vsak dan od 8.00 do 15.00, v sredah pa od 8.00 do 17.00. V sobotah bo servis zaprt. 'Zaradi novega delovnega časa sprejemnice,so se v Kranju tudi kadrovsko okrepili. Iskrini titograjski serviserji — skupno jih je 13, pred sedanjimi prostori. DO AVTOMATIKA Tehnična zaščita v okviru družbene zaščite Odbor za tehnično zaščito, ki deluje v okviru Saveza elektrotehničnih in-žehjera i tehničara Hrvatske, je v sodelovanju s Tehničnim šolskim centrom KOV »General armije Ivan Gošnjak « v času od 16. do 18. novembra pripra-' vil v Zagrebu peto posvetovanje z naslovom »Tehnična zaščita v okviru družbene samozaščite«, vzporedno s katerim se je odvijala predstavitev jugo-slovanskOi proizvajalcev alarmne tehnike. Omenjena predstavitev je bQa namenjena predvsem predstavnikom JLA, republiškim, pokrajinskim in zveznim sekretariatom za notranje zadeve, predstavnikom družbenih in družbeno-političnih organizacij, ki so zadolžene za družbeno samozaščito, teritorialno obrambo, civilno zaščito ter za večje uporabnike: elektrogospodarstvo, naftno industrijo, vodno gospodarstvo itd.. Razdeljena je bila v dva dela: v prvem delu so se proizvajalci alarmne tehnike predstaviti s strokovnimi in komercialno-tehničnimi referati, v drugem delu pa je potekala predstavitev ob razstavljenih eksponatih z demonstracijo in strokovno razlago delovanja. Po končani predstavitvi je bila organizirana tudi okrogla miza na temo: Problemi uporabnikov in proizvajalcev pri uporabi in plasiranju alarmnih sistemov in opreme zaradi nepopolne in neurejene zakonske regulative na področju alarmne tehnike. Tema ni bila izbrana naključno. V Jugoslaviji imamo trenutno 30 proizvajalcev alarmne tehnike, kar pa še ne pomeni, da so proizvodi tudi kvalitetni. Ponudba strateško tako pomembnega programa alarmne tehnike bi morala opravičevati ekonomski interes v zakonsko urejeni regulativi na zvezni ravni, ob zagotovljeni kvaliteti naprav in sistemov-. To so večkrat poudarili tudi predstavniki delovne organizacije Avtomatike, ki je na razstavi z demonstracijo naprav in sistemov predstavila požarno zaščito, v lom no zaščito ter prenos in obdelavo alarmnih signalov (sistem PASO). Hkrati so program alarmne tehnike predstavili tudi z referati: Miro Kosič — Princip izgradnje večnamenske alarmne centrale in Janez Petelinkar — Teleinformacijski sistem Tl—30 v sistemu PASO. Medtem, ko je Ivo Writzl, direktor področja za alarmno tehniko v TOZD Trženje predstavil Iskro kot celoto, delovno organizacijo Avtomatiko in njen program integralne zaščite v alarmni tehniki. Avtomatika, ki postaja vedno bolj priznan proizvajalec alarmne tehnike; poleg kvalitete skrbi tudi za servisiranje in vzdrževanje naprav, se je posvetovanja udeležila zato, da bi: — predstavila čimbolj kompleten program alarmne tehnike s poudarkom na pridobivanju izvoznih poslov — sodelovala pri pripravi predlogov za izdelavo predpisov in standardov na področju alarmne tehnike — izmenjala izkušnje pri dosedanjem delu in pri uporabi alarmne tehnike s strani uporabnikov — sekretariata za notranje zadeve, štabov teritorialne obrambe in zavarovalnic — se seznanila z delom ostalih proizvajalcev, doseženimi rezultati in načini reševanju te problematike. Največ zanimanja sta med zveznimi, republiškimi in pokrajinskimi sekretariati za notranje zadeve, državne varnosti, predstavniki JLA in projektanti vzbudila sistem PASO in sistem kontrole pristopa, ki je trenutno še v razvoju. Poleg glavne dejavnosti se je v teh dveh dneh sestal tudi upravni odbor in izdajateljski svet časopisa ALARM, tehnični odbdr TO 79-alarmni sistemi se je iz odbora konstituiral v komisijo Zveznega zavoda na standardizacijo in organiziral sedmi redni sestanek, pripravlja pa se tudi konstituiranje Poslovne skupnosti proizvajalcev zaščit-no-alarmnih sistemov in opreme. Hkrati je bila dana in sprejeta pobuda, da bi tovrstna posvetovanja pripravili vsako leto, z željo, da bi bilo razstavljenih več delujočih eksponatov. Tako bo naslednje, šesto posvetovanje 1984. leta prav tako v Zagrebu, v prostorih Tehničnega šolskega centra KOV »General armije Ivan Gošnjak«. ŠD. Priznanja Avtoelektriki Eden izmed največjih poslovnih partnerjev novogoriški Iskri Avtoelektriki so prav gotovo Zavodi crvena zastava Kragujevac. Ta jugoslovanski avtomobilski gigant je pred kratkim praznoval že 130-letnico obstoja in delovanja. V znak tesnega medsebojnega sodelovanja je kot trajno priznanje za izjemen doprinos v razvoju Zavodov cr-vene zastave ta kolektiv dodelil kolektivu Iskre Avtoelektrike posebno priznanje. TudvTorpedo Reka, delovna organizacija za proizvodnjo traktorjev, motorjev, motornih vozil, opreme in odlitkov, je praznoval pomemben jubilej, 130-letnico uspešnega dela in poslovanja. Z njim sodeluje tudi Avtoelektri-ka, zato je ob tej priložnosti prejela posebno diplomo za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Delovna organizacija TUP (tvornica ugljanih proizvoda) »Nikola Mašano-vič« Dubrovnik je bila ustanovljena leta 1953, torej praznuje letos 30-letni-co. Iskra Avtoelektrika sodeluje s to DO KIBERNETIKA Mladinska volilna konferenca TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA ODBOR ZA GOSPODARJENJE ŠIROKE POTROŠNJE Uporabno diplomsko delo Franc GLINŠEK je dobil nalogo v svoji temeljni organizaciji in kot diplomsko delo na Strojni fakulteti pri prof. Seljaku je zasnoval in konstruiral stroj za izdelavo žičnih uporov. Stroj se uporablja za izdelavo prve faze žičnih uporov, do zalivanja. »Sama zasnova in konstrukcija sta šli kar hitro, do izdelave pa je šlo bolj počasi. Ni bilo enostavno nabaviti nekaterih standardnih delov, ki so uporabljeni.« »Po kvaliteti se lahko stroj kosa s kakšnimi podobnimi?« »Vprašanje je, če še kje uporabljajo take. Pravzaprav takega stroja ni. To je povsem na novo zasnovan izdelek, ni kopiran po kakšnem podobnem, služi svojemu namenu za našo tehnologijo. Njegova zmogljivost je okrog 2 milijona letno, kapaciteta naj bi bila dnevno okrog 10.000 žičnih uporov kosovno v eni izmeni.« »Kdaj je stroj začel delati?« »Približno mesec dni dela v tej obliki, je pa že prej delal v poskusni fazi.« »Se kvari?« »Sam stroj ravno ne, je pa potrebno vzdrževanje, saj so pri žičnem uporu taki materiali, ki obrabijo orodja, zato je seveda treba predvsem razne nože menjati, ko se obrabijo.« Dr delovno organizacijo že od vsega začetka (od leta 1960), predvsem na področju krtačk za alternatorje in zaganjalnike, to sodelovanje pa je tako tesno, da je ob pomembnem jubileju podelil TUP Nikola Mašanovič Avtoelektriki za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje posebno priznanje. Marko Rakušček Osnovna organizacija je na volilno programski konferenci sprejela pro- Nova Iskrina telefonska centrala v Črni gori V petek, 9.12.83. je bila v sejni sobi TOZD Števd volilna programska konferenca, kjer smo razrešili staro predsedstvo in izvolili novega. Podano je bilo tudi poročilo o delo OO v minulem obdobju in smernice za bodoče delo. Kritično o gospodarjenju [P s sredstvi V mestu Tuzi, nedaleč od Titograda, so v soboto, 17. decembra 1983 izročili namenu Iskrino telefonsko centralo. Ob 40-letnici AVNOJ in ZAVNO Črne gore in Boke, 40-letnid prve partijske celice v mestu Tuzi ter ob obletnicah drugih pomembnih dogodkov v zgodovini Črne gore in Jugoslavije, so v mestu Tuzi blizu Titograda slovesno izročili namenu Iskrino telefonsko centralo Iskra 500 A, s 768 naročniki. Skupna vrednost centrale in objekta je približno 20 milijonov dinarjev. \ Nova Iskrina centrala je prva od skupine central, ki jih bo kranjski kolektiv Telematike izročil kupcu v Titogradu do konca leta 1985 njihova skupna zmogljivost pa bo približno 15 tisoč telefonskih naročnikov. Slovesnosti ob začetku delovanja nove centrale so se med drugim udeležili tudi predsednik Skupščine občine Titograd Slobodan Si movič,podpredsednik skupščine Ratko Kalezič, predsednik Skupnosti PTT podjetij Jugo- TOZD Antene, Vrhnika — V času, ko je do inozemske opreme zelo težko priti, še kako prav pride domača iznajdljivost. Lep primer —pravzaprav le eden od mnogih, ki smo jih v zadnjem času zabeležili v vrhniški Tovarni anten in antenskih naprav — je naprava za krivljenje dipolov TV anten. Dragocen delovni pripomoček so v celoti izdelali doma iz domačih materialov in brez kakršnegakoli uvoženega znanja. Naprava seveda deluje brezhibno in krepko pripomore k večji produktivnosti. Med pregledovanjem rezultatov gospodarjenja v prvih devetih mesedb I* tošnjegaletaso člani odbora za gospodarjenje podčrtali predvsem nebai!?j n stvenih ugotovitev. Zaključek tretjega trimesečja je ugodnejši, kot je 2 pričakovano, saj so k temu največ pripomogle v juliju dosežene nove cene n' h delkov; sredstva, ki jih temeljne organizacije namenjajo za izplačevaoL h obresti še vedno naraščajo in so v tem trimesečju dosegle že 45 % vsoto jjinar naj bi jo po planu izplačali v letošnjem letu; DO kot celota je prekoračitelj rč1amz solurijskih določil o višini osebnih dohodkov. Ih n Sicer pa je bilo o gospodarjenju Ši- skima elektroindustriji in celotnen"1^^ gospodarstvu. roke potrošnje izrečenih več kritičnih pripomb, ki so bile utemeljene z analizo o gospodarjenju delovne organizacije v zadnjih petih letih, torej od leta 1978 naprej. Iz tega gradiva je namreč razvidno, da Široka potrošnja po doseganem dohodku stalno zaostaja tako za SOZD Iskra, za elektroindustrijo in gospodarstvom SR Slovenije. Pokrivanje uvoza z izvozom kaže na podoben položaj kot v slovenski elektroindustriji, pač pa je vseskozi opazno zaostajanje deleža akumulacije v dohodku — tako v primerjavi z Iskro, panogo, kot v primerjavi z gospodarstvom SR Slovenije. Osebni dohodki (kljub sedanjemu: prekoračevanju resolucijskih določil) so v obravnavanem obdobju naraščali počasneje kot v celotni Iskri, vendar v približno enakem tempu kot v sloven- Na nedavnem sestanku odbora za g0!, spodarjenje (bil je v Škofji Loki 7. ^ cembra)pa so člani analizirali tudi sode; Invanip y TcVrn C'nmmprrp in izrCK** „ nekaj kritičnih ugotovitev zlasti o vPra (j šanju svobodne menjave dela in pove'ij ? c zinosti stroškov Iskre Commerce ^ f opravljenim delom. L Na dnevnem redu je bila tudi obravT^ nava samoupravnega sporazuma jV ^ združevanju dela in sredstev zara®^-; skupne proizvodnje na družbenoekO'^ nomskih osnovah skupnega dohodk^L ^ med beograjskim Brodoimpexom llV , DO Iskra Široka potrošnja. Odbor }eL ^ menil, da ni ovir za sprejem tega spofa't0 ^ zuma. Člani so biti brez pripomb tudi na i, ^ poročilo o izvajanju sanacijskega pr°', grama v TOZD Tovarna gospodinjskih Bir, aparatov iz Reteč. Franc Glinšek ob svojem stroju! slavi je Čagarovič Vučič, predsednik Ustavnega sodišča Črne gore Momčilo Vučinič, član predsedstva Črne gore Miro Popovič, predsednik poslovodnega odbora DO PTT Titograd Vese lin Popovič, direktor poštne hranilnice Jakob Berič, z Iskrine strani pa vodja prodaje javnih sistemov v DO Telema-tika Tihomir Štetner in direktor predstavništva Iskre Commerce v Titogradu Radomir Vukčevič. LD ZAHVALA Sodelavcem I. delavnice Tovarne sestavnih delov v Iskri Kibernetiki se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Želim jim še veliko uspehov in sreče v novem letu « Viktor Sajevec. gram dela po komisijah, komisije pa niso izvajale programa, skratka niso zaživele. Toda nismo bili docela nedelovni. Nekatere zastavljene akcije smo vendarle tudi izpeljali. Na področju idejnopolitičnega usposabljanja smo poslali v MPŠ pet članov, od katerih so jo trije tudi uspešno končali. Dva mladinca smo tudi predlagali v ZK, dva sta končala sindikalno politično šolo, na dvodnevnih seminarskih izobraževanjih je sodelovalo osem mladih iz TOZD, mladinskih delovnih akcij se je udeležilo sedem mladincev — daleč največ v DO. Sodelovali smo tudi v očiščevalni akciji tovarniškega dvorišča’ in na akciji na Žirovksem vrhu, vendar je bila udeležba skromna. Aktivni smo bili tudi na športnem področju, vendar spet s slabo udeležbo, kakor tudi na izletu, ki ga je OO organizirala v Ptuj. Zanemariti smo tudi področje družbeno ekonomskih odnosov, kar pa naj bi se v bodoče spremenilo. V bodoče naj bi zgolj aktivno delali na naslednjih področjih: nagrajevanje po delu, varstvo pri delu, inovativna dejavnost, vendar pa ne smemo pozabiti na ostale probleme, kot so stanovanjska problematika, kot drugo tudi na športne aktivnosti, informativna dejavnost, kultura ter SLO. Poudarek bomo morali dati na evidentiranje v ZK, pravtako tudi v MPŠ. gledati bomo morati tudi na delo z mladimi delegati in sodelovati na volitvah v samoupravne interesne skupnosti. Darja Porenta SOZD ISKRA, Izobraževalni center Ljubljana » razpisuje: Temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita delavcev za delo v zunanjetrgovinskih poslih v času od 5. 3. do 17. 3. 1984 v Radencih Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z go-spodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. 1. SFRJ 9-/8). Za delavce. ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit razpisani seminar. seminar. Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih je hkrati tudi POGOJ ZA VPIS V 6. ZUNANJETRGOVINSKO SOLO V ISKRI. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: — zunanjetrgovinsko poslovanje, — zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ, — pravni posli v zunanji trgovini. — plačilni promet s tujino, — mednarodni transport in transportno zavarovanje, — carine in carinsko poslovanje, ■ , ., a — družbenopolitične in družbeno ekonomske osnove uredits e S F RJ ter c niz zaščita. * ČAS IN KRAJ: Seminar se bo začel 5. 3. 1984 v Radencih. f NOSILEC PROGRAMA: Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana in DU Boris Kidrič. CENA: Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS \ plačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo penzionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji. Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800 din PRIJAVE: Prijavnice naročite na telefon (061) 222-212, oziroma v Izobraževalne m centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI in izpolnjene vrnite na isti na-/tr, l S ? 1084 Knsneiših nriinv v nobenem primeru ne bomo mogli ncni VCI1U U OV_/Z-lV I3M d, LJUVlJUlia, iigivrviuvijv.- . vi 1.1 .. .jv.». slov. najkasneje do 15. 2. 1984. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti. ISKRA iZGOVOR Z MARJANOM TROJARJEM, IPO ZORIN parno, da bomo plan fcpolnUi pisovanja pogodb je bila v tem, da je delo na teh nalogah pred podpisom pogodb potekalo manj intenzivno, nekaterih nalog pa nismo začeli. Na tako premaknitev nismo bili pripravljeni in je razumljivo, da zamujenega v celoti nismo mogli nadoknaditi. Škofja je dvojna; predvidene kapacitete so bile manj izkoriščene in še naloge ne bodo končane v letošnjem letu. k. - ., ,. . ... Poleg navedenih glavnih razlogov je L m?lsecl . z rea'zaciJ° ne o 1 ° bil npr. tudi razlog čisto administrativne tajal, za planom. Celom, pr.hodek nara^_ Zaradi k|snitve obvestila o di- Pred nami so. rezultati devetmesečnega poslovanja. Za DO ZORIN smo o tem* povprašali Marjana Trojarja, IPO te delovne organizacije. finančni rezultati za celotno delovno ireiamzacijo kažejo, da smo v prvih de II n rvmc-zs/-«! K t i-oo 1 i-z /-»i izA rw>lzz^liV< 1 dosegli s 73,5%, prav tako pa so taščah materialni stroški v enakem (je-ptotku. Dosegli smo 73,3 % planira-je-|a dohodka. Brutto masa ža osebne' gldipodke je rasla skladno z doseženimi .ra-j inčnimi rezultati, razporedili smo S 1 •.Ji iVet? % planiranih sredstev. V primer-„ z|'i z enakim obdobjem lanskega IČta,; ^sa raste z indeksom 124,7, to pa je aV.fasneje, kot je v SOZD Iskra. Na-e|eč, večina naših TOZD, ki pridobi-•adii° dohodek s svobodno menjavo dela k0JOZD Iskra, se v rasti osebnih čio-jkajjjkov primerja s povprečno rastjo v , je Judi v zaposlovanju, tako po številu ira- avcev, ali po opravljenih urah neko-jnaP zastajamo za planom. Zaposlovalo-f smo dosegli s 97 %. Vsi ti kazalci ve-kjh za celotno delovno organizacijo, (.c^ano po posameznih TOZD pa je Ne bolj raznoliko. —’;&iro za industrijski inženiring, ki ve- ■ go prihodka realizira s prodajo zunaj sslre, je svoje planske napovedi prese-Poleg rčdnega poslovanja je v tem dobju razrešil staro, nedokončano „„*ogo, in si s tem pridobil dodaten pri- i!|dek. TOZD CAOP z realizacijo a planom. Vzrokov za stanje je več. Visoka postavka rBPodkov so materialni stroški, predv-ŠCTOajemninajn plačilo storitev v Re-* ®Wiškem računskem centru. Prav ma-, „ ''alni stroški so hitreje naraščali, kot j, predvfdevali. P^jtjel prihodka in dohodka je izpadel -< .fidi nerealiziranih razvojnih nalog. Sodbe za projektne naloge, to je 'Pne razvojne naloge v SOZD so bile pisane zelo pozno. Čeprav je delav-Jsvet SOZD Iskra plan SOZDsprejel ,v februarju, so bile omenjene po-pbe podpisane šele v drugi polovici 3- Logična posledica kasnega pod- £d tv, pržan irečanje z upokojenci Podobno ket v prejšnjih letih so tudi pred zaključkom letošnjega delavci Tovarne TV sprejemnikov povabili medse upoko-! jene sodelavce. Tradicionalno vabilo tovarne ni naletelo na gluha ušesa tistih, ki so z delom v najtežjih :asih pripomogli do razvoja tovarne — odzvalo se mu je skoraj 130 nekdanjih pržanskih Iskrašev. narave. narskih prilivih je ostal neizpolnjen del terjatev do naših naročnikov. V INDOK centru in Standardizaciji je realizacija tudi malenkostno zaostala za planom. Tudi v teh dveh TOZD je poleg rasti porabljenih sredstev razlog tudi v nerealizaciji izterjav. V TOZD Standardizacija pa je del prihodka izpadel, ker izvajajo razvojno nalogo, ne morejo pa opravljenega dela ustrezno fakturirati in speljati kreditna sredstva v prihodek. Enak primer je tudi v BIL In kako predvidevate, da boste letni plan dosegli. V DO ocenjujemo, da bomo na koncu leta plan dosegli. Najtežje bomo nadomestili izpad, ki je nastal na projektnih nalogah, prav tako ne moremo računati na prihodek iz kreditnih sredstev za razvojne naloge. Kljub pogumno planirani stopnji rasti porabljenih sredstev ugotavljamo. da materialni stroški naraščajo hitreje in sicer predvsem zaradi vedno dražje • * literature in računalniških storitev. Prav tako se tudi poraba dohodka še vedno povečuje. V strukturi celotnega prihodka imamo danes za okoli 36,5 % materialnih stroškov, poraba dohodka 13.7 % in osebni dohodki 34,5 %. Zadnja postavka in akumulacija v strukturi padata, prvi dve pa naraščata. Ob tem moramo povedati, da sta v vdčini naših TOZD prihodek in dohodek limitirana s planskim dogovorom na ravni SOZD Iskra ter ga med letom ne moremo presegati, lahko ga ne dosegamo. Cen storitev med letom ne moremo spreminjati. Ugotavljamo pa. da nenehno zaostajamo, saj realizacija v SOZD Iskra povprečno presega planske napovedi za 10% točk. Ta razlika se nam kumulira iz leta v leto in tem večji je delež združenih nalog, ali dejavnosti v prihodku, hitreje TOZD zaostaja. Razporejanje tistega dela dohodka, ki je omejen z družbenim dogovorom, poteka v skladu z njegovimi določili. V zadnjemobdobju smo poleg drugih nalog v naših TOZD veliko časa namenili pripravi za namestitev skupnega računalnika v PPC. Pri reševanju pro-tjlematike v zvfezi z nabavo skupnega računalnika, to je, adaptacija prostorov v kleti 1 in organiziranje ekipe, ki bo z računalnikom delala, nam pomagajo in znami sodelujejo" predvsem Iskra Commerce in Invest servis. MAK E ■.‘-Si c* Upokojenci na sprejemu v> TOZD TV Pržan. Čeprav marsikoga med njimi ločijo od nekdanjega delovnega mesta že dolga leta, pa je bilo ob srečanju nekdanjih sodelavcev nemalo vzklikov in podoživljanj, ki so pokazala, da na svojo Iskro še malo niso pozabili. Prav vse jih je zanimalo; kako delajo dandanašnji, kakšen je sedanji proizvodni program, kako je urejeno to in ono. Zato so si povabljenci najprej ogledali proizvodne prostore, kjer so izkoristili priložnost za razgovor s kolegi, ki danes delajo na njihovih delovnih mestih, in seveda primerjali sedanje razmere s tistimi izpred let. Po ogledu tovarniških prostorov je bilo na vrsti — kot je na Pržanu tradicija — družabno srečanje s skromno zakusko in priložnostnimi darili. In seveda v zaključku ena sama skupna, velika želja, da bi se ob letu zopet videli. SF TURNIR NA ČAST DNEVA REPUBLIKE IN JLA Tesna zmaga Iskrinih šahistov Šahovsko društvo Iskra je v počastitev praznika republike in dneva JLA organiziralo že deveto tradicionalno srečanje. Končni rezultat je bil 30:27 za šahiste Iskre. Najzanimivejši dvoboji so bili kakor vsako leto, na prvih desetih in tudi dvajsetih deskah. Posamični rezultati so bili: 1. Matjaž Justin: Mirko Jukič 0:1; 2. Vojko Srebrnič: Dejan Nestorovič 0:1, 3. Bojan Peršl: Jasmin Smailbegovič 1:0; 4. Igor Horvalec: Stanko Nikolič 0:1,5; Jože Miklavec: Mirko Šribar 0:1; 6. Mitja Sila: Rade Midč 1:0; 7. Anton Ribič: Darko Rak 1:0, 8. Stane Rijavec: Milan Šutanovič 1:0; 9. Drago Čopič: Nenad Repac 0,5:0,5; 10. Marjan Butala: Boris Ilc 1:0; Rezultat 5,5:4,5 za prvoimenovane igralce Iskre. 11. Živorad Andrejič: Nadan Albaneze 0,5:0,5; 12. Dušan Olaj: Miroslav Simič 0:1; 13. Staš Kalaš: Joško Iskra 1:0; 14. Dušan Merlini: Stevan Perčič 0:1; 15. Vito Šoukal: Ivan Pakač 1:0; 16. Andrej Erman: Igor Štrucl 1:0; 17. Jože Špende: Milovan Oračanin 1:0; 18. Bogdan Brezigar: Zvonko Vlahovič tOZD TGA, RETEČE Letošnji delovni jubilanti V teh dneh praznujejo delovne jubileje 10, 20 in 30-letne delovne dobe naslednje delavke in delavci Tovarne gospodinjskih , aparatov iz Reteč: 10 let delovne dobe: A.na Bergant, Janez Toni, Srečko Luštrik, Zlatko Kos, Renata Peterc, Justina Čarman, Milka Mi-škovič, Milunika Črček, Janez Kuralt in Drago Ribarič. 20 let delovne dobe: Ivan Čadež, Jože Jamnik, Kosta Stjepanovič, Olga Rugelj, Amalija Rant, Ivanka Rant, Martina | Koplan, Dragica Pogačnik, Franc Nose, Hasiba Tahirovič, , Ljudmila Igličar, Marinka Mrav-' Ije, Anica Rupnik, Slavka Kos, i Anica Nikolič, Anica Jugovič, j Marija Hajnrihar, Marica No-j vinc in Martin Selak. 30 let delovne dobe: Ivanka Jakič, Minka PustSvrh, Anica Jagodic, Ana Tavčar. I Anton Zakotnik in Angelca j Stauta. gp 24. december 1983 ; ■ < 1 * ■ > Sklepi 2. izredne seje DS SOZD Iskra (9. december 1983) Na osnovi podane obrazložitve predsednika strokovne skupine, predsednikov podkomisij. predloga odbora za finance in predloženega gradiva tef posredovanih pripomb delegacij in razprave na seji, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednje sklepe: 1. DS soglaša, da predloženi-elaborat za sistemsko rešitev problematike DO Elek-trozveze.predstavlja realno osnovo za zadovoljivo sanacijo' vključenih proizvodnih programov. Strokovna skupina naj elaborat dopolni še z napovedjo možnosti trženja vseh programov. 2. DS zadolžuje strokovno skupino in skupne podkomisije/da nadzirajo izvajanje oz. po potrebi izvedejo v elaboratu vsebovane predloge. V 3. DS naroča strokovni skupini, da s pomočjo imcnpvhnih bilateralnih'predajho-prevzemnih komisij v smislu predloga izdela ustrezne elaborate za prevzem programov na dan prevzema, vendar najpozneje do 31. 3. 1984. PH tem je treba upoštevati realne dokončne rezultate posameznih programov na podlagi ugotovitev skupnih inventurnih komisij in zaključnih računov sedanjih nosilcev programov. Predlagane razlike med tako ugotovljenimi rezultati in predvidevanji v.sedanjem predlogu bodo vključene in obravnavane v dokončnem predlogu finančne sanacije po enakih kriterijih in na enak način, kot so vsebovani v elaboratu. DS opozarja, da je predlagana finančna sanacija samo eden izmed temeljev za boljše gospodarjenje v prihodnjih letih, za celovito sanatijb pa je potrebno aktivirati tudi vse ostale poslovne funkcije kot je to navedeno v skupnem delu elaborata. 4. DS zadolžuje KPO SOZD in Iskra banko, da se aktivno vključita v pridobivanje dodatno potrebnih finančnih sredstev za sanacijo namenskih programov pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo, za sanacijo ostalih programov pa pri bankah in drugih virih. 5. DS meni, da predloženi elaborat daje hkrati osnovo za sanacijo TOZD TTS. Zato izjemoma odobrava TOZD TTS 51 mio din kot 13-mesečni sanacijski kredit za pokritje izgube po zaključnem računu iz leta 1982, s čimer se tej TOZD zagotavlja izplačilo osebnih dohodkov v skladu s samoupravno dogovorjeno višino. Po dokončnem prenosu programov v skladu z elaboratom se 13-mcsečno posojilo vključi v odpis sanacijskih kreditov skupaj z ostalimi predlaganimi odpisi sanacijskih kreditov za leto 1981. 1982 in 1983 v breme rezervnega sklada SOZD Iskra. 6. DS zadolžuje Iskra banko, da skupaj z DO Elektrozveze formulira zahtevek Skladu skupnih rezerv gospodarstva Skupščine občine Šiška za odobritev dolgoročnega sanacijskega kredita v višini 42 mio din za pokritje izgube TOZD TTS po zaključnem računu iz leta 1982. 7. Veljavnost predloženega elaborata je pogojena s pridobitvijo pozitivnega soglasja namenskega kupca. 8. DS iz zdravstvenih tazlogov razreši dosedanjega predsednika strokovne skupine Iva Klešnika in namesto njega imenuje za predsednika Staneta Pleskarja. 9. Elaborat se z vsemi dopolnitvami dostavi delavskim svetom DO, vključenih v razreševanje problematike DO Elektrozveze. Strokovna skupina naj izdela tudi plan nadaljnjega dela, tako da bo možno referendum izvesti do konca marca 1984, pri čemer pa morajo te DO izdelati gradivo Za razpravo najkasneje do 15. 2. 1984. Koordinacijo vseh nadaljnjih aktivnosti vodi strokovna skupina ob sodelovanju podkomisij. 10. DS zadolžuje Iskra banko, SOZD Iskra in vse DO Iskre, da se aktivno vključijo v razreševanje devizno-plačilne bilance programov DO Elektrozveze v okviru novih subjektov — DO prevzemnic. Na predlog KOS SOZD Iskra imenuje DS organizacijski odbor za proslavo dneva Iskre — dneva borca v letu 1984 v sestavi: — za predsednika odbora Jože Čebela, predsednik DS SOZD :— za člane odbora Boris Lasič, predsednik KPO SOZD Janez Kern, predsednik KOS SOZD Tone Orožim, predsednik ZB SOZD Janja Žlebnik, predsednica ZSM SOZD Miloš Pavlica, sekretar DPO SOZD Meta Maksimovič, stiki z javnostjo v SOZD Marjan Dvoraček, PO DO Invest servis in iz DO Iskra Commerce, kot organizatorja proslave v letu 1984 Simon Primožič, PO DO Prhne Borko, PO DO Franc Hudej. PO DO Ivo Virtič, predsednik ZS DO Julij Novljan, predsednik ZB DO Jože Mokorel. predsednik ZSM DO Jaka Škrbine, marketinška dejavnost DO DS poziva vse organizacije združenega dela Iskre, da do skrajne meje varčujejo z uporabo električne energije in dosledno upoštevajo predpisane varčevalne ukrepe. Ustrezen poziv naj se objavi tudi v naslednji številki glasila Iskra. DS sprejme na znanje informacijo o sklicu naslednje redne seje, ki je predvidena _8. 12. 1983. 0:1; 19. Dane Černe: Rade Mandič 1:0; 20. Anton Jerina: Jan Samec 1:0 itd. Na prvih dvajsetih deskah je bil rezultat 12:8 za Iskro. To je bila dosedaj najtežja zmaga. Točke so nabirali starejši izkušeni igralci. Pohvaliti moramo pa tudi resen pristop k šahovski igri 10-letnega Iztoka Jelena, ki je nesrečno izgubil. Šahisti Iskre, ki so še osvojili točke: Ciril Kecelj, Rudi Pergovnik,Tomaž Marinšek,Juri ca Zadravec, Lado Anžur, Ivan Lesar, Franc Jakše, Branko Čopič, Drago Žižek, Igor Lunder, Slavko Fon, Igor Dobrovski, Srečko Kalajdžič, Milorad Kneževič, Andrej Sterle, Miran Koprivc. Remizirali pa so: Ljubo Ugren, Alojz Deželak, Drago Pergar, Janko liribernik. Bogdan Brezigar ISKRA — AVTOMATIKA Tek štafet Brdo ‘83 Člani tekaške sekcije Iskra— Avtomatika smo se za konec tekaške sezone 27. 11. 1983 udeležili 88 km dolgega štafetnega teka na Brdu pri Kranju v spomin na 88 let tov. Tita. Ekipo je sestavljalo osem članov, od katerih je moral vsak preteči 11 km po gozdnih poteh v neposredni bližini rezidence. Po dopoldanskem čemernem vremenu je popoldan pričelo deževati, tako da je zadnjo polovico ekipe na progi krepko namočilo. Vendar smo s trmo. ki je nam tekačem ne manjka, pritekli do cilja v šestih urah. Med 38 ekipami iz cele Slovenije smo zasedli 29. mesto. Po zaslugi službe za marketing smo nosili majice z napisom ISKRA — Avtomatika. Organizatorju prireditve in ostalim tekmovalcem. ki so hvalili Iskro zaradi posluha za rekreacijo svojih delavcev, nismo posebej razlagali, da si sami plačujemo prevoze in startnine na tekmah. S celotno rekreacijo smo člani tekaške sekcije pridobili solidno osnovo za tek na smučeh, ki že trka na vrata. Torej, nasvidenje na snegu! Janez Srše Končano prvenstvo v kegljanju Kegljaški krožek Iskra — Napajanja je organiziral, kot že več let zapored, tekmovanje v kegljanju za člane krožka in kolektiva. Zanimanje za tekmovanje je bilo precejšnje, sgj se je prijavilo 32 tekmovalcev (okoli 10% zaposlenih moških), slabša pa je bila udeležba pri ženskah, kjer se je prijavilo le 6 tekmovalk. Tekmovalci so opravili najprej dva nastopa po 100 lučajev, najboljših 8 pa še dva nastopa po 100 lučajev v finalu. Tekmovanje je bilo razburljivo, saj sta sc v finale uvrstila dva tekmovalca, na katera ni nihče računal pa tudi na prvih mestih šobile stalno prisotne spremembe. Tekmovalke so opravile 4 nastope po 100 lučajev. Napeta je bila predvsem zadnja tekma, kjer' je tretjeuvrščena lovila drugo in so zadnji lučaji odločali o uvrstitvi. Rezultati Moški: Jože Blažič 1757. Avguštin Avbar 1707. Jože Glogovšek 1677. Brane Štanc 1627. Miro Miljan 1608. Simon Štampek 1577. Stane Juvane 1573. Janez Kastelic 1537. itd.; ženske: 1. Angelca Dalmacija 1628. 2. Andreja Rifelj 1413. 3. Milena Florjančič 1406. 4. Marija Vidic 1362. 5. Meta Sotirov 1099. 6. Marjana Vidmar 985. Avbar Avguštin ZAMENJAVA PLAŠČA Upokojenka tovarne ISKRA, ki jena vsakoletnem srečanju upokojencev pomotoma zamenjala črn plašč AS TR AN AN, naj ga pride zamenjati v tovarno ISKRA LABORE — restavracija Milka Pokorn STRAN 7 K / v f OB RAZSTAVI KLUBA INOVATORJEV ISKRE Prvič odkar obstaja Klub smo se odločili, da del svojih izdelkov pokažemo na razstavi. Ti izdelki niso inovacije, a vendarle pokažejo precejšnjo mero znanja in spretnosti pa tudi domišljije posameznikov. Da se člani kluba izobražujejo na različnih šolah in stopnjah ter imajo zelo različne interese, se vidi tudi v raznolikosti njihovih izdelkov — tako po kvaliteti izdelave, kot po zahtevnosti. V grobem pa ti izdelki pokrivajo vsa področja elektronike, od zabavne elektronike pa do uporabe mikroprocesorjev za različne namene. Predvsem zaradi težav z uvozom in visokih cen se mnogi odločajo za razne Hi-Fi opreme. s"SK. ..v.v.v. . » .•.v.-.-.v. —....................■ Zgoraj: motiv z razstave Kluba inovatorjev - desno zgoraj: ojačevalnika Saše Jankoviča in Stojana Gorupa, spodaj desno: monofoni glasbeni sintesizer Stojana Gorupa. Iz tujega strokovnega tiska Steklena vlakna Vpnrubne možnosti steklenih vlaken se bodo v prihodnje zelo razširile. Strokovnjaki menijo, da hodit izpodrinila dosedanje kable ne samo v telekomunikacijah, marveč tudi pri merilni tehniki, krmilni tehniki in drugod. Leta 19W naj bi instalirana steklena vlakna že zajela vrednost 475 milijonov dolarjev, medtem ko so lani dosegla vrednost 47 milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bo v prihodnje 42% vlaken uporabljenih v obrambni tehniki, 17% v procesni in tehniki avtomatiziranih obdelovalnih strojev, 15% v računalništvu, 10% v medicinski tehniki, 9% v gospodarstvu in upravi ter 7% v tehniki splošne rabe. Sodelovanje bo leta 1990 potekalo predvsem med proizvajalci steklenih vlaken, kablov in polprevodnikov. Roboti Današnji roboti imajo inteligenčni kvocient 70, tako trdi predsednik japonskega podjetja za proizvodnjo robotov Dainichi Kiko. Roboti izpolnjujejo za zdaj samo preproste naloge. Če nalete na oviro, jo ne znajo razrešili. Za to bi rabili inteligenčni kvocient 80 do 90. Že z razpoložljivimi senzorji pa je mogoče ta kvocient sedaj dvignili na blij.u 90. Kar 48% ljudi nasvetu ima inteligenčni kvocient 90 do 110. Današnji kvocient robotov ima samo 15% prebivalcev svetu in ga lahko ocenimo pri ljudeh kol skromnega do takšnega, kot ga imajo duševno prizadeti. Le-teh je na svetu samo 5%. Čeprav bi roboti s pomočjo senzorjev zaznali okolico, še dolgo ne bi mogli govorili o inteligenci, ki jo ima 18% prebivalstva sveta. Inteligentni robot bi moral biti takšen, da ga ne bi bilo treba programirati, če bi bil vključen v proizvodnjo. Za genialnega robota pa bi smatrali stroj z inteligenčnim kvocientom 140, kor ga ima 1.5% prebivalcev sveta. Digitalni barvni televizor Ameriško podjetje ITT propagira prvi digitalni barvni televizor na svetu, imenovan Digivision. ITT navaja v oglasu, da digitalna računalniška tehnologija ne krmili samo intenzitete svetlobe, kontrasta, tona, sinhronizacije itd., marveč tudi v celoti digitalno obdela sprejem, to je slikovne in ton.sk e signale. Prednosti nove tehnike so tele: kakovost slike z leti ne pojenja in ostaja takšna, kot je bila prvega dne. Vdelanemu računalniku že v tovarni zapišejo v pomnilnik podatke za optimalno barvno reprodukcijo. Elektronika nato izravnava sleherna odstopanja od idealnih vrednosti. Približno 300 sestavnih delov se ne more več pokvarili, ker jih preprosto ni več. \a-domešča jih računalniška tehnologija, ki pa ne pozna obrabe, staranja. Kakovost zvoka je izredna in je boljša, kot jo zazna človeško uho. Za to skrbita dva boksa, oziroma šest zvočnikov. Digivision ima vdelan tudi videotekst-decoder. Seveda ima novi digitalni televizor tudi moderno daljinsko upravljanje na temelju infrardečega valovanja. Sončne pege Vremenske razmere na zemlji so močno podvržene različni intenziteti sončnega sevanja. Vsakih 11 let je minimum, nato pa maksimum sončnih peg. Ob maksimumu nastajajo močna magnetna polja, ki ovirajo izžarevanje energije na soncu. Sončna energija pa vpliva med drugim tudi na ionosfero, električno nabito plast ze-meljske.atmosfere, ki je odločilna' za odboje radijskih valov določenih frekvenčnih območij nazaj na zemljo. Ionosfera je tako samo vsakih 11 let optimalno na voljo za kratkovalovne rtuiijskc Zveze. Prt dobri ionosferi so možne povezave na visokih frekvencah, medlem ko je pri slabi ionosferi, oziroma pri minimumu sončnih peg na voljo manj frekvenčnih območij. Strokovnjaki govore takrat o frekvenčni suši. Leta 1987. bo spet minimum, zatostrokovnjaki že vnaprej opozarjajo na omejene možnosti in svate pred »radijsko katastrofo«. Part — time Part—time je način kmetovanja, pri katerem se kmetje le delno posvečajo kmetijstvu m so hkrati zaposleni tudi prt drugih delih, od katerih dobivajo pretežni del svojih dohodkov. Pri nas jim pravimo polkmetje. Polkntetje so se razširili zaradi nagle industrializacije in skromnih, oziroma razdrobljenih kmetijskih površin predvsem po drugi svetovni vojski. Tudi pri nas na Slovenskem jih je veliko (tudi v Iskri) in naprej obdelujejo skromne kmetije za svoj dopolnilni zaslužek. V sosednji Italiji imajo približno 3 milijone 200 tisoč kmetij, od tega je bO % polk: metov, čeprav je italijanska agrarna politika usmerjena na podporo čistim kmetom. Podobno ekonomsko politiko vodijo tudi v Zahodni Nemčiji, Nizozemski in Belgiji. V teh državah število polkmetov stalno nazaduje. Kmetijstvo zagotavlja visoke dohodke, predvsem z racionalnomehantzacijp. zato kmetom ni potrebno iskali dodatnih dohodkov. V drugih industrijsko razvitih državah, kot so Japonska, Španija, Francija, Avstrija, Švica pa je part-time v razmahu. Odločno naklonjeni polkmetom sb v ZDA in Kanadi. V ZDA podpirajo part-time. ker menijo, da sepolkmet zadovolji z nižjimi zaslužku ket tma Se druge dohodke in zato učinkovito pripomore k počasnejšemu naraščanju cen kmetijskih pridelkov. . ' Ne glede na to kakšna bo prihodnost pan—tima pa je jasno, da so polkmetje poroki neposredne povezanosti z zemljo in marsikje ohranjajo narodno zavest, zlasti v slovenskem zamejstvu. Nova TV slikovna cev Nekaj ameriških in celo evropskih proizvajalcev se pripravlja, da bodo naslednje leto začeli s proizvodnjo novega sistema televizijske barvne slikovne cevi. Cev bo boljša, zanesljivejša pa tudi cenejša. Osrednji del novih cevi bodo miniaturni magneti, ki bodo kontrolirali elektronske snope na zaslonu. Manjši magneti bodo omogočili, da bo televizor deloval z nižjimi napetostmi, kar bo podaljšalo življenjsko dobo slikovnih cevi. Slika bo svetlejša in ostrejša, cena sprejemnika pa za 3% nižja. Slikovno cev, imenovano Coty-29 (combined optimum tube and voke), je prva izdelala ameriška RCA. t' Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Na razstavi smo lahko videli precej teh naprav. Med njimi je prav gotovo izstopal ojačevalnik Saše Jankoviča, ki je tako po izgledu kot po delovanju videti kot profesionalen in ne zaostaja za podobnimi uvoženimi izdelki. Začetniki se običajno odločajo za izdelavo enostavnejše in predvsem praktično-uporabne naprave, zato smo" na razstavo postavili nekaj digitalnih ur z alarmom. Posebno velja omeniti izdelek Edija Fabiand, ki bi bil zaradi enostavne konstrukcije in zanesljivega delovanja že kar primeren za serijsko izdelavo. Naravna vizija vsakega amaterja je, da bi si sčasoma opremil lastni laboratorij. To nagnjedje so pokazali člani kluba z izdelavo uspelih prototipov usmernikov, funkcijskih generatorjev ter raznih merilnikov. Obid Stojan je za potrebe klubskega dela izdelal generator funkcij, ki se je v praksi zelo dobro obnesel. Na razstavo smo prinesli tudi 15 MHz osciloskop, ki smo ga sami sestavili in kalibri rali. Dele zanj nam je odstopila Iskra — tovarna elektronskih instrumentov, Horjul. Velike pozornosti obiskovalcev je bil deležen tudi monofoni glasbeni Sinteti-zer, ki je bil zaradi izgleda in natančne izdelave prava paša za oči. Zaradi mnogih zanimivih izdelkov so ostala mala vezja v steklenih vitrinah brez zaslužene pozornosti. Čeprav nedokončana tiskana vezja laiku ne dajo nič, razen zanimivega optičnega učinka, pa so se oči strokovnjakov takoj ostavile na Iskrinem mikroprocesorju EMZ1001, ki ga je izdelovalec uporabil za krmiljenje PLL vezja pri UKV FM primopre-dajniku za 144 MHz. Predvsem zaradi imena so se obiskovalci ustavili pri »iskalcu« min, ki pa sicer še ni v celoti dokončan. Klub temu se je pokazalo, da je v Iskri eden najbolj iskanih predmetov. Čeprav smo pričakovali, da bo razstava zanimiva in si jo bo marsikdo z veseljem ogledal, pa nismo računali na takšen odziv. Mnogi obiskovalci so se zanimali za konkretne izdelke, povpraševali o načrtih, modrovali o tem kaj bi bilo mogoče oziroma celo primerno za proizvodnjo, tako, da smo navezali več koristnih in obojestransko zanimivih stikov. Zato si nadejamo tudi konkretnih rezultatov.' Mislimo, da je bila razstava koristna tako za Klub kot za Iskro, saj smo pokazali kaj zmoremo in mislimo, da bi lahko ob dobrem tehničnem sodelovanju s strokovnjaki Iskre storili še veliko več. Ob tej priliki bi se ponovno zahvalili delavcem različnih TOZD Iskre, ki so nam odstopili manj vreden material in 'celo nekaj instrumentov. Hkrati pa naprošamo TOZD, ki so nam obljubili že odpisane instrumente, da nam jih čim-prej pošljejo. " Štipendisti Iskre Časopisne novice Z dograditvijo prizidka bo mogoče v novomeški pošti bistveno razširiti zmogljivosti. Prvotno je načrtovala skupno gradnjo z bodočo blagovnico na Novem trgu, ker pa je gradnja blagovnice začasno odložena, je bila pošta primorana spremeniti načrt in samostojno zgraditi prizidek. Že po novem letu bodo delavci Iskre pričeli montirati opremo za 4.000 novih telefonskih priključkov, hkrati pa bo pošta povečala kar za 100 % zmogljivosti medkrajevnih zvez. Celotna naložba bo stala 96 milijonov dinarjev, od tega sam prizidek 20 milijonov. Ljubljanski dnevnik. Slavko Vidic, inovator leta, iz kranjske Kibernetike, vodi skupino za elektronske števce v tehničnem razvoju števcev. Pravkar si prizadevajo okrog elektronskega števca za splošno rabo, ki bo meril porabo električne energije v gospodinjstvih in pri drugih porabnikih. Problem je v tem, da morajo števci doseči zanesljivost in delati vsaj 10 let brezhibno. Elektronske ure za tarifne preklope pa so že skoraj povsem razvite in bodo po vsej verjetnosti že prihodnje leto naprodaj. Načrtujejo pa tudi elektronsko napravo za centralno odčitavanje stanja na števcih. EIcktro Kranj bo npr. imelo računalnik, v njem pa podatke o vsakem mestu odjema' Nič več ne bodo inkasanti tekali od hiše do hiše in si zapisovali stanje. Vse bodo v centrali prečitali z zaslona računalnika — Glas, Kranj. Rubrika zagrebškega Pri vrednega vjesnika »Rekli su«: Boris Lasič, predsednik poslovodnega odbora Iskre: »Sodim, da izhaja ekonomski položaj proizvajalcev v prvi vrsti iz proizvodnega programa, a z dobrim proizvodnim programom bi bili ekonomsko manj ranljivi. Mnoge ekonomske probleme smo na nek način anticipirali: interna banka obstaja pri nas šele od nedavnega. Toda, ko je v družbi in tudi pri nas nastal problem nelikvidnosti, smo takoj usmerili dinarsko prelivanje skozi Iskrino banko. Interne banke nismo ustanovili za to, da bi jo imeli na papirju. Tako smo prihranili kreditov za 70 milijard dinarjev. Že 1971. ali 1972. leta smo utemeljili interno Iskrino izvozno stimulacijo. Takrat nas je devizni inšpektor dvakrat prijavil, da kršimo devizne predpise, in devizni inšpekciji sem moral odgovarjati, zakaj postopamo tako. Potem je ta naš postopek postal model za celotno državo.« Ljubljanski dopisnik sarajevskega Oslobodjenja Zoran Odič je že drugič pisal o delovni organizaciji Iskra-Delta tako, da sleherni bralec pojmuje Delto kot povsem samostojno organizacijo brez sleherne povezave z Iskro ob imenu Delta (brez Iskre). V članku »Računalnik brez tujih spon« je zapisal v podnaslovu: »Za razliko od Iskre in Gorenja, ki sta izdelovali računalnike po tujih licencah, razvija Delta popolnoma sama svojo proizvodnjo, nastopa na svetovnem tržišču, razvija lastno servisno mrežo in Kot je morda najvažnejše, širi poslovno skupnost z jugoslovanskimi partnerji. Iskra in Gorenje sta svojo proizvodnjo računalnikov razvijali s pomočjo licenc, Iskra na temelju CDC Cyber in ITT, Gorenje s Bo Delta izdeluje računalnike na temelju OEM. oziroma se ni vezala na nobenega tujega partnerja, razvila je lastni sistem programiranja in proizvodnje, a 30 % delov, ki jih ni mogla izdelati sama ali v sodelovanju z Unisom in Energoinvestom, s katerima je podpisala samoupravni sporazum o skupnem sodelovanju na tem področju, je nakupovala na svetovnem tržišču.« Zbral in uredil Marjan Kralj st DO AVTOMATIKA Obvestilo! Vse delavce delovne organizacije Avtomatika obveščamo, da se lahko: — vsak torek od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Danilo Kumar (Bratovševa ploščad) — in vsako sredo od 18.30 do 20. ure v telovadnici osnovne šole France Bevk (pri Ljubljanskih mlekarnah).udeležijo treninga badmintona. Obvestilo smučarjem Člane smučarske sekdje PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si lahko nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, v PPC - Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ' ure). ISKRA - glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. - Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 - Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Križanka za razvedrilo VODORAVNO: L nekdanji fevdalec s podložniki, 8. splav, 12. preprosto poljsko stranišče, 13. debelokožni, rastlinojedi kopitar z enim ali dvema rogovoma na gobcu. 16. nekdanji turški oblastnik, 17. francoski kabaretni ples, 19. trup, 20. Vilko Avsenik, 21. italijanski filmski komik, 22. otok v Jadranu, 23. mesto v Bački, na desnem bregu Tise. 25. vitamin B . 27. kemijski znak za natrij, 28. eden od oceanov, 30. nadležna žuželka, ki sesa kri, 33. ljubkovalna oblika imena Ladi-' slava, 34. posoda za rože, 35. staro mesto v Južni Italiji po katerem se imenuje grška filozofska šola (eleati), 36. rimski vojskovodja in državnik, kije premagal Atilo, 37. gorovje v notranjosti Azije z najvišjim vrhom Beluha (4506 m), 39. podstrešna sobica, 42. kemijski znak za renij, 43. v grški mitologiji najgloblje brezno spodnjega sveta (iz istih črk kot tratar), 44. ime ameriškega satirika Buchwalda, 46. briga. 49. ime pesnice Muser. 50. Drago Eržen, 51. hlapljiva tekočina za narkdzo, 52. ime sovjetskega politika Brežn jeva, 55. katran, 56. kdor kaj nosi, 58. tkalski izdelek. 60. poškodba. 61. strupen alkaloid v volčji češnji. NAVPIČNO: L del telesa, 2. kožna raz- ‘ poka, 3. oče, 4. Štefan Rebolj, 5. cigaretni * ogorek, 6. žensko ime, 7. skladba za zbor in j orkester, 8. Freud Sigmund. 9. igra na srečo, 10. ptica ujeda, 11. površina ob morju, kjer se pridobiva sol, 13. nataknitev, 14. reka v Sibiriji (iz istih črk kot nono), 15. poznavalec in nabiralec gob, 18. nekdanji trgovski pomočnik, 24. kdor se bavi z atletiko, 25. ime glasbenika Hrušovarja, 26. inkovski vladar, 29. šaljiv vzdevek za Vojvodinca, 30. vnetje sluznice, 31. vpliva na odločitev. 32. ime igralke Potokarjeve, 34. telovadni element, 36. zveza držav, 37. ime zagrebškega pevca Dediča, 38. sodelavec založbe, ki pregleduje rokopise, 39. mesec v letu, 40. reka. ki teče skozi Firence, 41. hribovje v zahodni Evropi, 43. mladič govedi. 45. črno primorsko vino,1 47. rastlina erika. 48. zimzelen iglast grm z drobiti mi jagodami,'53. poudarek, naglas, 54. darilo, 55. sposobnost zaznavanja dotika. 57. Lajovic Anton, 59. kemijski znak za nobelij- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 X 17 18 X 19 20 X X X X 21 o . X 22 23 24 X 25 26 X X X 27 28 2S X 30 31 32 33 X X 34 35 X X 36 37 38 X 39 40 41 42 X X X43 X 44 45 46 47 - 43 X 49 X X X X 50 51 X 52 53 54 X 55 56 57 58 59 60 61 < ^