Gospodarski vestnik. (Urtjuje Konrad Žnuderl — Maribor) Kaj kmetu treba šole? Te t>esede sc kaj rade porajajo ,jncd gospodskimi sloji. SliŠi pa se tu-di na kmetih slična budalost namreč, 6sl kmetu ni treba šole, češ, kakor je delal m-oj oče, tako bom delal se jaz. »~ Niti eno niti drugo ne more biti ko-ristno 7.3. kmeta niti za kmečkega de-fevca. Obratno pač moramo reči: Kmet-$ki stan potrebuje šole in sicer praV jfične šole; kako bi si olajsal Svoj te-žaven poklic; kako bi si pomagal v raznih nezgodah, ter postal deležen tem večjih ugodnosti svojega dela. Ne mislim tukaj razpraVlj|iti o abso-lutnl potrebi obiskavanja kmetijskih šo\, ker jih ža'ibog nimamo preveč na raz-polago, pač pa smatram za pptrebno naglasiti: Dolžnost vsacega kmeta in kmctskega dclavca bodi; udeleževati se slehernega predavanja o kmetijskih panogah dotičnega kraja, ter čitanje tozadevnh pojasnil in strokovnih kn.ig. Odkrito povedano, da si jaz kot prc-izkušen ekonom ne morem predstav- ljati pravega kmeta, ki bi ne bil član svoje gospodarske organizacije kme-tijske družbe za Dravsko banovino v Ljubljani, katera se je potrudila za si-iajno strokovno glasilo ,,Kmetova!ec'', v katerega dopsujejo naši najbolje iz-vežbani strokovnjaki. — Istočasno pa hočcm Inaglasiti tudi potrebo, da se vsi medsebojno podpiramo z dobrimi nasveti brez vsakega zamolčanja {e-ga, Tcar bi moglo bližnjemu koristiti. EBino v s'ogi je moč in napredek nro-goč! — Iz te potrebe sem se odločil tudi 2a urejevanje posebne rubrikie ,,Gospodarski vestnik'' v ,,Narodni Slo-gi," na katero naj bi bil naročen vsak umen gospodar. Kakor vidite iz zad-njih stevilk je ta rubnika zelo pestra' in zanimiva, razven tega pa objavlja lišt tazne važne gospodarske članke izven te rubrike. Naročnina je tako ma-lenkostna, da jo lahko vsakdo kljub težkim časom zmore: 3 litre vina na Ieto manj* . v . — i Trgovinska pogodba z I-talijo. Te dni je bila v Rimu poBpi-sana dodatna trgovinska pogodba med ]ugos)avijo in Italijo. Imenovala s^ bo todi 'mešana komisiia, ki bo študirala, kako naj se pogbbi in razširi trgov-gke *odn,o§aj€ mect obema državamtt. Alislimo, |da se to projektirano ,,'štu-dinanje" todnošajev, bodisi trgovskih, gospodarskih ai političnih ne bo t>me-jilo zgolj na komisije, ki imajo v *io-telskih dvoranah in db zelenih mizah ,,jasen " poglecf v jedro gospodarske ffifzerije in najsf bo to Iaška, jugoslo-^ianska )ali avstriiska! — ¦ Vaižno za kmetova-llce, ki imajo opraviti pri uradih. — Minister za socijalno politiko je pod-pisal iodlok, s katerim se uvaa v dr-žavnih airadih z dnem 1. ma.'a t.l. ne-deljeni delaVnik, in s'cer zjut a] od 7.30 do 13.20 popoldne. — Kničtove ,,urad-ne" ^re pa je prf/ip:sal Bog Adamu v raju jnekakb od 3.30 do 2030 .,. Za n^delieni dclavnik 17 polhih uf pa mu politični modnjani in šolani 1o'až-nfki Idajfejio namesto m^sečne plače-prav jfochie piačflne nafoge s pretnjo rubeži'. . . S tem seveda m rečeno, da |je za ubo^o urald^iško rajo 6 ur diijevnega dela premalo, ker je jasno, "da je za sedanje plače še ^ ur prevec. Kmetska bitka v Albaniji. V okolci Piškopeje in Berata je p išlo do krvavih izgredov med kmeti in žandaTtnerijO, kjer so rabili tudi stroj-ne puške. V boju je padlo mnogoTcme-tov, ranjemh je pa bilo 12 žandarjev. — Sicer *nauki, a sv-obodoljubni AI- ¦ banci (Arnauti, škipetafi) se kar n». moreio vživeti v dejstvo, da je kraljc-^ vina 'Albanija v gospodarskem in pa*; litičfiem pogledu — italjanska' kol<> nija. Italija ne vpliva simo na Albani-jio, ampak jo dejc-insko poseduje, 3 albanski kmetic čutijo to botrinslva na svoii sicer trcl? koži. - . •'; • Kapitalisti so zopet poka-z a 1 i, da tožijo o krizi, katero saml pov-zrotujejo. Revne Duna^čane fe ral?-vesdflffa vcst: — f(Dunaj dobi G00.000 !;g. Viflve." Brazllska vlada it pornidife-s i «00 i"/*'l kf itau? zz. au&a;&ke. fi^Liaoa-jenc brezpfično cFo Hamborga. Občin^ n? sc mora posvi-tbvad' z viacfo gižrrf^ uvozne tirine in razdclitve med naj-jpotr^b-11'ejše. Darilo pa je vznemiif-* 10 dunajske irgovce, ki so poGlali depu- j ticijo i itia 3. strani in se o-^ebno ali pismeno javi naši upravi čiinprej, da sprejme primerna navodi-la. Stvar je izredno resna in važna ter predvideva za pridnc ljudi tudi prime-ren zaslužck. Pi-edpogoj je postenje in volja do dela. — Zgovorni m pre-piičcvalno govoreči Ijudje imajo stal-- no delo in uspehe! —