LETO Ll, št. 44 PTUJ, 5. NOVEMBER 1998 CENA 120 tolarjev| TA TEDEN / TA TEDEN Glasbena Martinova potošn/o V praznovanje ob 1900. obletnici prve omembe mesta Ptuja leta 1969 se je vključil tudi Radio Ptuj, ko je v mesto povabil ansamble domače zabavne glasbe, in tako je tisto leto nastal slovenski festival domače zabavne glasbe v Ptuju. Svoje rojstvo je festival doživel na dvorišču minoritskega samostana in je na tem prostoru, kljub vre- menskim nevšečnostim, vztrajal dvajset let, ko so organizatorji obu- pali in preselili prireditev v dvorano Center. Pobudnik festivala je bil prvi direktor radia Ptuj Franc Plohi in je z maloštevilnim ko- lektivom uspel organizirati sorazmerno zahtevno prireditev. Od začetnih težav, ko je veljalo za nastopajoče še olimpijsko načelo, je festival pridobival na pomembnosti, tako da je danes nedvomno najpomembnejši tovrstni festival v Sloveniji. Na njem je do danes nastopilo več kot 250 ansamblov; mnogi so po uspešni promociji na Ptuju postali profesionalni in so v vrhu slovenske na- rodnozabavne estrade. Festival je v svoje vrste pritegnil ljudi in institucije, ki se ukvar- jajo s tem poslom - od Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Ra- dia in Televizije Slovenije, kasetne produkcije do številnih posa- meznikov, skladateljev, izvajalcev, literatov in drugih; mnogi so festivalu zvesti ves čas obstoja festivala. Festival na Ptuju je danes ob kurentovanju največja kultumo- zabavna prireditev v tem mestu. Domača zabavna glasba je del slovenske kulturno zabavne sce- ne, ki je cenjena tudi v svetu, ptujski festival pa ves čas skrbi za kvalitetno rast te glasbe in v svojih prizadevanjih tudi uspeva. Ob mnogih festivalih, ki nam ponujajo posneto glasbo, ptujski vztraja pri živih nastopih, ki so edini lahko merilo kvalitete in pristne po- vezanosti s poslušalci, zahteva pa večje tehnične norme in usposobl- jene kadre. Ptujski festival domače zabavne glasbe bo tokrat prvič nekoliko pozneje. Preselili smo ga v čas praznovanja novega vina. Slovenci pravimo, da brez glasbe in ^ dobrega vina ni pravega veselja. /* Poveselimo se torej, prisluhnimo j^i in si nazdravimo! l// ■ ' / ORMOŽ / RAZSTAVA V GRADU VABI lofiec lonairja hvali še dva meseca bo v prostorih galerije Grad v Ormožu k ogledu vabila nedavno odprta razstava z naslovom Lonec lončarja hvali avtorice Nevenke Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Razsta- vo je odprl župan Vili Trofenik in ob tem zagotovil, da bo tudi po spremembi načina financiranja kulturnih ustanov, katerih us- tanoviteljice so občine, stanje v tej dejavnosti takšno kot doslej in da so zaposleni lahko brez skrbi. Izrazil je tudi svoje zado- voljstvo nad dobrim sodelovanjem z muzejem in zavzetim delom Korpičeve, "ki smo jo vzeli za svojo in nas vsako leto razveseli vsaj z eno razstavo". Razstava nudi pregled lončars- ke dejavnosti od prazgodovine do danes. Lončarstvo je bilo na Ormoškem ena najbolj razširje- nih obrti, ker je okolica bogata z glino in so bili pogoji za razvoj obrti ugodni. V katalogu, ki spremlja razstavo, je o razvoju lončarstva na ormoškem območju do 19. stoletja pisal Bra- ne Lamut, kasnejši razvoj in za- ton obrti pa je predstavila avtori- ca razstave. Na razstavi si je po- leg cehovskega reda iz leta 1746 mogoče ogledati še številne dru- ge dokumente, fotografije in lončarske izdelke različnih sta- rosti in namembnosti. Zasledi- mo tudi vpisno knjigo lončarske- ga ceha iz let 1557 do 1867, v ka- teri so zapisani mojstri, sprejeti v ceh, še natančneje pa so predstavljeni lončarji od 19. sto- letja do danes. Ob odprtju razstave je s času primernimi napitnicami nasto- pil Lojzek Matjašič, po galeriji pa so tokrat odmevali poskočni zvoki polke v izvedbi kvarteta Sax iz Velike Nedelje. vki Razstavo je predstavila avtorica Nevenka Korpič 2 četrtek, 5. november 1998 - tednik GORNJA RADGONA / DRUGI MEDNARODNI SEJEM SADJA Zadnia letošnja prireditev na Pomurskem sejmu OB KONCU LETOŠNJEGA MEDNARODNEGA SEJMA SADJA BODO OKRONALI NOVO SLOVENSKO VINSKO KRALJICO ZA LETO 1999 Mesto ob Muri bo od jutri središče slovenskega sadjarstva in z njim povezanih dejavnosti. Letošnji sejem sadja ne bo samo srečanje med prodajalci in kupci na razstavnih pros- torih, temveč bo to tudi priložnost za pridobivanje novih informacij in znanja na strokovnih posvetih in okroglih mizah. Organizator sejma je Pomurski sejem iz Gornje Radgone. V Gornji Radgoni je vse nared za 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme, ki bo odprt od 6. do 10. novembra. Tudi letos so poskrbeli za bogat strokovni in spremljevalni program, pripravljajo pa tudi veliko zani- mivih posvetovanj in okroglih miz. Med drugim pripravljajo okrogle mize o povečevanju po- rabe slovenskega medu, o pride- lovanju zelišč v Sloveniji s pou- darkom na pogojih in možnos- tih učinkovitejšega organiziran- ja na tem področju in okroglo mizo o novih pogojih v pridelavi in prometu s semeni in sadika- mi. Govorili bodo tudi o sadju in zelenjavi v gastrokulturi, o pri- delovanju paradižnika in programu razvoja pridelave vrtnin v Sloveniji. Zanimiva bodo tudi razmišljanja o sadnem izboru glede na zahteve trga in o nacionalni mreži sortnih preiz- kusov. Na okroglih mizah bo so- delovalo veliko vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov. Na jutrišnji slovesni otvoritvi, ki se bo začela ob 11.uri, bodo med drugim krstili mošt iz treh slovenskih vinorodnih dežel, svečano razglasili rezultate in podelili medalje za najbolje ocenjene sadne sokove, brezal- koholne pijače, sadne destilate in drevesnice. Organizirali bodo tudi veliko martinovanje, s kate- rim so že lani dodobra popestrili ponudbo ob martinovem. Letošnji sejem sadja, ki ga pri- reja Pomurski sejem iz Gornje Radgone, prinaša veliko novosti, na njem pa tokrat razstavlja 145 razstavljavcev iz osmih držav. Na voljo imajo 4000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Med strokovnimi razstavami naj po- sebej omenimo razstave sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in hmelja. Za obiskovalce pa bodo zanimive tudi razstave ol- jkarstva in čebelarstva. Letos bodo nekoliko obširneje predstavili tudi problematiko gob in gobarstva s poudarkom na zaščitnih ukrepih pri gojenju gob in o oskrbi predelovalnih obratov z gojenimi gobami. Ob koncu sejma bodo v Gornji Radgoni svečano okronali novo slovensko vinsko kraljico za leto 1999. Organizatorja kronanja nove slovenske vinske kraljice sta Pomurski sejem iz Gornje Radgone in Slovenska vinska akademija Veritas s Ptuja. M. Toš ORMOŽ / TOVARNA SLADKORJA DELA NEPRENEHOMA Spravilo /e na polovi€i Do konca oktobra so v Tovarni sladkorja Ormož uspeli spraviti približno polovico letošnjega pridelka sladkorne pese. Doslej so je spravili 166.000 ton in s tem končali delo na 3500 hektarjih površin. Prve analize, ki so jih opravili pred pričetkom spravila, so kazale na izjemno kvalitetno letino, po- tem pa se je zaradi obilnega dežja kvaliteta nekoliko znižala, pesa pa je pridobila na masi. Hektarski donos je letošnjo jesen tudi do 10 odstotkov večji kot lani. Primesi je okrog 18 do49, digestija pa je v povprečju 14-odstotna. V skladu z vremenom poteka spravilo sladkorne pese enakomerno na vseh področjih, kjer jo imajo zasajeno. Plačilo bo potekalo tako kot je že ustalena navada: 60 odstotkov plačila bodo pridelovalci prejeli 15 dni po zadnji predaji pese, ostalih 40 odstotkov pa do 20. januarja. vki ORMOŽ / OBRTNA ZBORNICA O davku na dodano vrednost Pri Območni obrtni zbornici Ormož so se aktivno vključiti v razpravo in oblikovanje amandmajev k zakonu o davku na dodano vrednost in jih posredovali vsem OOZ v Sloveni- ji. V svojem pisanju so zbornice vzpodbudili, da amandma- je obravnavajo, saj so zelo pomembni za razvoj obrtništva, vročijo pa naj jih tudi poslancem v državnem zboru s svoje- ga območja. V Ormožu so obrtniki s svojimi pogledi sezna- nili poslanca VIlija Trofenika. Nesprejemljiv se jim zlasti 39. člen zakona in predlagajo, da se davek na dodano vrednost (DDV) plača od zneskov plačanih faktur. Predlog je po- vezan s plačilno nediscilino, po- manjkanjem denarnih sredstev v gospodarstvu in prevelikimi bančnimi obrestmi. Opozarjajo tudi na to, da bodo davčni za- vezanci plačevali DDV po faktu- rirani realizaciji in bodo ves čas kreditirali državo. Vračilo davka predlagajo najkasneje v 30 dneh po predložitvi obračuna DDV predvsem pri tistih zavezancih, ki bodo investirali v določenem davčnem obdobju in bodo tako za vsako nabavljeno investicijo dobaviteljem plačali polno davčno stopnjo. Na ta način bo podjetje, ki bo želelo investirati, v finančni konstrukciji moralo poskrbeti tudi za kratkoročno kreditiranje države, kar bo in- vesticijsko dejavnost podražilo. Zato bi po mnenju obrtnikov država morala poskrbeti, da bi DDV v takih primerih čimprej plačala. V 3. točki istega, 53. člena, pa predlagajo, da se davčnemu za- vezancu, ki pretežno izvaža blago in ki v zaporednih obračunih pri DDV izkazuje presežek vstopnega DDV, vrne razlika davka nakas- neje v 8 dneh po predložitvi obračuna DDV. Obrtniki se ne strinjajo tudi z zagroženimi kaznimi, saj so po njihovem mneju previsoke predvsem glede na velikost pri- hodkov posameznih družb. S takšnimi kaznimi bi v primeru prekrška ogrozili obstoj manjših podjetij. Prelagajo tudi črtanje 39. točke predlaganega zakona, po kateri naj bi imela vlada pra- vico zmanjšati ali povečati stopnjo DDV do 15 odstotkov. Obrtniki menijo, da je pri vsa- kem povečanju dajatev v gospo- darstvu postrebno sprejemati skupne odločitve vseh treh partnerjev - vlade, delodajalcev in delojemalcev, predvsem pa naj bi o tako pomembnih rečeh odločal parlament. vki TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: w\/m. radio-tednik. si E-pošta: nabiralnik @ radio-tednik.si PTUJ / NEDEUSKA MATINEJA V POKRAJINSKEM MUZEJU Vinske etikete od preloma stoletja do 2. svetovne vojne Nedeljska matineja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju bo v znamenju vinskega patrona sv. Martina. V drugem nadstropju gradu bomo predstavili številne starejše vinske etikete vinogradnikov in trgovcev, posvetnih in cerkvenih veleposestnikov ter trgovskih družb In zadrug, ki so se ukvarjale z vinogradništvom in prodajo vina na ptujskem in ormoškem območju v času od preloma stoletja do druge svetovne vojne. Vinska etiketa je od svojega nastanka in od prvih pisanih za- konov in predpisov o vinu nje- gova osebna izkaznica, ki vsebu- je podatke o poreklu, kakovosti in sestavi vina, sorti, prideloval- cu, odlikovanjih itd. S predstavljenih etiket pa lahko izvemo še marsikaj drugega. Skopi, vendar zelo povedni na- pisi o sorti grozdja, iz katerega je vino, vinogradniški legi in kleti, lastniku, letniku, avtorju podo- be na etiketi in tiskarju nas po- peljejo v čas in prostor, v kate- rem so nastale in bile prilepljene na steklenice. Konec devetnajstega stoletja in v letih med vojnama je bila na Ptuju močno razvita trgovina z belimi in rdečimi vini, šampan- jcem, vermutom, grozdnimi so- kovi itd. Znani vinogradniki in trgovci so bili Osterbergerji, Or- nigi, Frsti, Wibmerji, Hinzte itd. Z ormoškega območja pa bodo predstavljene etikete trgo- vcev Brodarja in Ozmeca. Od ve- likih posestnikov bodo na ogled etikete posestev iz Dornave, Turnišča, grofa Herbersteina, Komende nemškega viteškega reda iz Velike Nedelje in Štajers- ke hranilnice iz Gradca. Od družb in zadrug bodo razstavlje- ne etikete Vinarie, delniške družbe vinogradnikov, in Vi- narske zadruge na Ptuju. Večina omenjenih je imela vi- nograde v Halozah in Ljuto- mersko-ormoških goricah. Po odpravi nevarnosti, da bo trtna uš uničila nasade, in po njihovi obnovi na prelomu stoletja ter do druge svetovne vojne so v večjem obsegu sadili sorte grozdja, ki so bile določene za Štajersko leta 1905 in kasneje za slovensko Štajersko leta 1935. Leta 1935 so bile na Štajerskem za bela vina določene tele sorte: beli burgundec, zeleni silvanec, renski rizling, šipon, rumeni muškat ter dodatne sorte rdeči traminec, rulandec, muškatni silvanec, radgonska ranina, bela klevna in rani rdeči vetlinec. Sorte za rdeča vina pa so bile modri burgundec, modra fran- kinja, modra portugalka, žamet- na črnina in vranek. V nasadih naših trgovcev so prevladovale sorte za vrhunska in kakovostna vina pred namiznimi. V Oster- bergerjevih vinogradih pa so rasle tudi madžarske sorte. Stekleničili so sortna, mešana in namizna vina, v času med vojna- ma pa tudi vina iz Dalmacije. Etikete so v glavnem pravo- kotnega in podolžnega formata v velikosti 13,5 cm x 10 cm in manj, le redke izmed njih pa so pokončne. Na vseh so le skopi podatki o sorti grozdja, vinogra- du, proizvajalcu in kraju. Na redkih so tudi podatki o priz- nanjih in odlikovanjih. Napisi na etiketah iz časa avstro-ogrske monarhije so v nemškem jeziku, po prvi vojni pa so slovenski ali pa so kar nekakšna mešanica slo- venskih in nemških besed. Sta- rih nemških etiket tudi niso zavrgli, temveč so jih za uporabo pretisnili s slovenskim besedi- lom. Podobno so storili tudi z letnicami. Za izvoz pa so rabili kar etikete z nemškimi napisi. Napisi so pri mnogih etiketah natisnjeni samo na beli podlagi, v nekaj primerih pa so izpisani kar s pisalnim strojem. Tiskali so jih tudi na barvno podlago, okraševali z barvnim robom ali okvirom in podobami listov vinske trte in grozdja. Opremili so jih še z družinskimi ali kar domišljijskimi grbi, s katerimi so opozarjali na žlahtno vsebino steklenice in tradicijo podjetja. Na redkih je upodobljena tudi vinogradniška pokrajina. Kot avtorja lahko omenimo Aloisa in Luigija Kasimirja. Etikete so tiskali v Gradcu, na Dunaju, Ptuju in v Mariboru. Nekatere so izdelali po naročilu, v glavnem pa so jih oblikovali v tiskarni. Naročniki so lahko iz- birali tudi med množico že na- tisnjenih vzorcev. Z bogato ko- lekcijo je razpolagala tiskarna bratov Illert s sedežem v Nemčiji. Njihovi naročniki so bili tudi Osterbergerji, Štefan Brodar in Gustav Ozmec iz Ormoža. S koncem druge svetovne vo- jne in nastankom nove Jugosla- vije lahko naš fond starih vinski etiket zaključimo. Po letu 1945 so se uveljavili novi vinogradni- ki in trgovci z vini in z njimi tudi nove, drugačne etikete. Vas in vaše prijatelje vljudno vabimo na nedeljsko matinejo, ki bo 8. novembra 1998 ob 11. uri na ptujskem gradu. Na prire- ditvi bo zaigral godalni kvartet STYRIA iz Maribora. Za dobro malico bodo poskrbeli člani Ro- tary kluba Ptuj, izkupiček od prodanega pa namenili za otro- ke, ki jih je prizadela cerebralna paraliza. Andrej Brence Vinska etiketa vinogradništva Osterberger iz leta 1909. Grafika je verjetno delo Aloisa Kasimirja. PTUJ^ ORMOŽ / GOSPODARSKA GIBANJA V DEVETIH MESECIH Septembra prvo izboljšanje plaiilne sposobnosti v oceni gospodarskih gibanj v devetih mesecih letos na območju upravne enote Ptuj in Ormož, ki so jo oblikovali v ptujski podružnici Agencije za plačilni promet Republike Slovenije, je uvodoma zapisan dokaj spodbuden podatek: v prejšnjem mesecu je bilo po dolgem obdobju nenehnega slabšanja plačilne sposobnosti zaznavno prvo izboljšanje, kar je posledica deblokade podjetij z velikim številom delavcev. Blokiran žiroračun je imelo sep- tembra 183 pravnih oseb, ki so za- poslovale 1184 delavcev, kar je za 56 odstotkov manj kot junija letos, ko je bilo v podjetjih z blokiranim žiro računom zaposlenih 2674 de- lavcev. Za 11,4 odstotka pa se je tudi zmanjšal znesek neporavna- nih obveznosti in je ob koncu de- vetmesečja znašal 2.032 milijonov tolarjev. Število pravnih oseb, ki so imele blokiran žiroračun, se je septembra v primerjavi z junijem letos zmanjšalo za devet, znesek pa za 261 milijonov tolarjev. V pri- merjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je povprečni zne- sek blokade v devetih mesecih zmanjšal za 10 odstotkov, število blokiranih pravnih oseb pa za šest (tri odstotke). V skupnem znesku blokade odpade največji delež na trgovino (43 odstotkov), ki ima tudi največje število blokiranih pravnih oseb, po številu zaposle- nih pa je na prvem mestu kme- tijstvo in predelovalna industrija, ki ima 41- oziroma 39-odstotni delež. Za vse tiste pravne osebe, ki imajo žiro račun blokiran nad 12 mesecev, je ptujska podružnica Agencije za plačilni promet Re- publike Slovenije mesečno posre- dovala podatke pristojnemu okrožnemu sodišču. Na seznamu pravnih oseb, ki jim grozi stečajni postopek, jih je bilo do konca sep- tembra letos že 140. Po podatkih ocene gospodarskih gibanj v devetih mesecih letos na območju občin upravne enote Ptuj in Ormož so se v tem obdobju v vseh občinah povečala plačila za investicije. Do konca septembra so jih evidentirali za 2.199 milijonov tolarjev, kar je za 27 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. Največji delež investicij odpade na dejavnost uprave, obrambe in ob- veznega socialnega zavarovanja, sledijo kmetijstvo, trgovina, pop- ravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. V devetih letošnjih obveznih po- botih terjatev in obveznosti je v povprečju sodelovalo 92 pravnih oseb, ki so skupno prijavile za 11.788 milijonov tolarjev obvez- nosti, od tega jih je bilo poravna- nih 17,5 odstotka. Pripravila: MG tednik - četrtek, 5. november 1998 3 POSVET O POSIOVANJO Z MADŽARSKO ¥ organizaciji Gospodarske zbornice Sloveni e bo 1 0. novenn- bra v sejni dvorani poslovno-upravne zgradbe Perutnina Ptuj posvet Kako poslovati z Madžarsko.' Ta naj bi dal odgovore predvsenn o tem, ali je Madžarska sanno prijazna soseda ali je kaj več, ali sledi utiranje gospodarskih odnosov nned državama dobrim političnim odnosom, kje so ovire, kje so prednosti, kakšne so poslovne izkušnje posameznikov, ki že leta poslujejo na madžarskem trgu. Pokrovitelj posveta je Perutnina Ptuj, na njem pa pričakujejo okrog 50 udeležencev. POSVET PREDSTAVNIKOV TD Jutri bo v Novi Gorici posvet predstavnikov turističnih društev slovenskih mest, na katerem bodo govorili o delovanju turis- tičnih društev. Na posvetu, ki se ga udeležujejo tudi predstavniki Turističnega društva Ptuj in mestne občine Ptuj, bodo izmenjali izkušnje za vzpodbujanje dela v mestnih turističnih društvih. V SOBOTO SREČANJE DIABETIKOV V soboto bo v Narodnem domu v Ptuju ob devetih me- dobčinsko srečanje diabetikov ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi tri krajša zdravstvena predavanja in priložnostni kulturni program, pregle- dali pa bodo tudi opravljeno delo v letošnjem letu. EMONA ZA MARIBORSKO MLADINO Supermarket Emone Merkur Ptuj v Mariboru je organizator akcije Mariborska mladina razmišlja evropsko, ki so jo začeli v tem mesecu. V njej sodelujejo mariborski šolarji, dijaki in tudi ot- roci iz vrtcev. Z akcijo, ki bo trajalo eno leto, želijo motivirati ustvarjalnost mladih in jih spodbuditi k odgovornemu razmišljan- ju o razvoju Maribora po evropskih merilih, je med drugim pove- dal direktor Emone Merkur Ptuj Marjan Ostroško, ki napoveduje, da bodo podobno akcijo izvedli tudi v mestni občini Ptuj. Ude- leženci akcije naj bi s svojimi predlogi predvsem sodelovali na področju ekologije, gospodarstva in politike. ZAKLJUČEK AKCIJE "NAVIJ MOŽGANE" Letošnja Savina akcija za pospeševanje inovativne dejavnosti Navij možgane se je iztekla. Srečanje ob zaključku z družabnim delom in žrebanjem bogatih nagrad bo jutri zvečer na Go- renjskem sejmu v Kranju. V PETEK KRONIKA NA KTV GORIŠNICA ¥ občini Gorišnica se gledalcem kabelske televizije ta konec tedna obeta nova kronika aktualnih dogodkov iz vseh koncev občine. Na sporedu bo jutri, v petek, 6. novembra, ob 20. uri, ponovili pa jo bodo v nedeljo, 8. novembra, ob 15. uri. Pripravili so daljši prispevek ob dnevu mrtvih, posebno poročilo z zadnje seje občinskega sveta, prispevek o poplavah v občini, obiskali so Gosttur v Mariboru, posneli dobrodelni koncert na Ptuju, spremljali aktivnosti gasilcev v mesecu požarne varnosti in bili na trgatvi v Halozah. Za kroniko je ekipa kabelske televizije pripravi- la še mnogo zanimivosti iz sveta športa in stalno rubriko Nasvet policije. Pred tokratno kroniko bodo predstavili'letošnje kandida- te za župana in člane občinskega sveta na lokalnih volitvah. (TM) V SOBOTO NA PTUJSKI TV Na sporedu je informativna oddaja. Mestni svet je ocenil svoje štiriletno delo, na gradu so odprli razstavo Dekleta in šola, Perutnina Ptuj postaja vse uspešnejše podjetje. Zeleni Ptuja in drugi si prizadevajo, da bi v Grajeni znova tekla bistra voda, no- vinarka radia Ptuj Marija Slodnjak je prejela priznanje za najboljši inten/ju na devetem festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slo- venije, Rozina Sebetič je pripravila že 32. samostojno slikarsko razstavo, v mestnem vinogradu so že drugič trgali renski rizling, v dvorani Center je bil dobro obiskan dobrodelni koncert Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Ob koncu oddaje pa si bomo lahko ogledali še poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati. Pripravila: MG PP^^I SE ... DA se tudi parole menjajo, ^ekoc je veljalo: Delu čast in '^ifst, danes pa: Politiki oblast, dela pa tako ni. ... DA bo na bližnjih volitvah zeb težko izbrati dobre župane in svetnike, ker so, tako se predstavljajo, vsi najboljši. ... DA imamo srečo, da niso volit- ve v času poletne vročine. Sladke besede in sočne obljube bi se v tem času kaj hitro pokvarile. lepe občinske hiše in modemi fotelji še kako vabljivi. V občini, kjer imajo vse to naj naj, imajo tudi največ kandidatov. ... DA ima lepa Miša srečo. Če že ne bo dosegla na svetovnem lepot- nem tekmovanju vrhunske uvrstitve, bo imela vsaj nedvoum- no potrdilo, da ni sodelovala na bkalnih volitvah. Za našo pri- hodnost torej ne bo prav nič kriva. ... DA v mnogih občinah ugo- tavljajo, da potrebujejo župana 24 ur na dan. Le kaj bodo na to rekle žene kandidatov? ... DA je anketa pokazala, da iz dneva v dan več ljudi podpira mestnega prometnega pajka. Z dermrjem. ... DA so se v eni od občin združili vsi tisti, ki mislijo enako samo o eni zadevi: kako spodnesti sedanjega župana. PTUJ / S 45. SEJE MESTNEGA SVETA Na kontu bi se skoraj sporekli še dobro, da so tudi ob lioncu sedanjega mandata \ ptujskem mestnem svetu ohranili treznost, sicer bi na laž postavili vse dosedanje ocene o dobrem delu in sodelovan- ju med mestnim svetom, občinskim uradom in županom. Razprava o nakupu zemljišča za reševalno postajo je že vodila k sporom. Že tako obsežen dnevni red ponedeljkove 45., kot vse kaže zadnje seje ptujskih mestnih svetnikov in svetnic v tem štiri- letnem mandatu so razširili s točkama o oblikovanju mnenja k delovnemu gradivu trase ma- gistralne ceste Hajdina - Ormož in s predlogom sklepa o soglasju k statutu javnega zavoda znanstvenoraziskovalnega sre- dišča Bistra Ptuj, umaknili pa točko volitve in imenovanja. Že po tradiciji se je daljša razprava znova razvila v točki pobude in vprašanja, ki jo je še podaljšalo vprašanje poslanske skupine LDS, nanaša pa se na gradnjo reševalne postaje v Ptuju. Mestni svet je namreč ob spreje- manju proračuna za letos soglasno sprejel sklep, da se v primeru, če z gasilsko zvezo v štirih mesecih ne bi bilo možno doseči soglasja za izgradnjo reševalne postaje na izbrani lo- kaciji, začne postopek za gradnjo na lastni lokaciji - za zdravstvenim domom Ptuj. Pri 9-mesečni realizaciji proračuna pa so opazili, da je na postavki investicija reševalne postaje uporabljenih 19.129.450 tolar- jev za nakup zemljišča ob gasils- kem domu, zato je poslanska skupina Liberalne demokracije upravičeno vprašala, kdo je sprejel sklep in podpisal po- godbo, ki je v nasprotju s skle- pom mestnega sveta. Čeprav je res, da je vprašanje bolj sodilo k poročilu o realizaciji proračuna mestne občine Ptuj v obdobju januar - september 1998, ven- darle ne spreminja dejstva, da je nekdo obšel sklep mestnega sve- ta in se ni niti potrudil, da bi svetnike vsaj seznanil z dru- gačnim dejstvom, čeprav nihče v mestnem svetu ne nasprotuje gradnji reševalne postaje na lo- kaciji ob gasilskem domu, ker je tudi s prometnega vidika pri- mernejša kot ob zdravstvenem domu Ptuj, kjer, resnici na lju- bo, mestna občina tudi ne razpolaga s prav velikim zemljiščem. Kljub dolgi in na trenutke polemični razpravi, ki je že imela prizvoke predvolil- nega obračuna, ni bilo danega povsem jasnega odgovora o tem, kdo je sprejel sklep v nasprotju s sklepom mestnega sveta; glede tega, kdo je podpisal pogodbo, pa dilem tako in tako ni. Prav tako so bila dana različna tol- mačenja o tem, ali je bila parcela oziroma zemljišče v višini 19 milijonov že plačana ali ne. V pisni obrazložitvi realizacije občinskega proračuna mestne občine za devet mesecev letos piše, da so bila sredstva, 19 mili- jonov tolarjev, namenjena za nakup zemljišča ob gasilskem domu v Ptuju, nekateri predstavniki občinskega urada pa so govorili o tem, da so depo- nirana in da jih je lahko vrniti. Nihče pa se niti ni potrudil, da bi jasno povedal, koliko omen- jene vsote je prejel denacionali- zacijski upravičenec, koliko pa gasilska zveza. Uradna verzija naj bi bila, da je denacionaliza- cijski upravičenec dobil 16, ga- silska zveza pa tri milijone to- larjev, čeprav je bila inforamcija še dobre tri tedne pred tem, da je denacionalizacijski upra- vičeenc dobil 18 milijonov to- larjev. Na koncu so se le spo- razumeli, da zadeve ne bodo več po nepotrebnem zaostrovali, vendar naj se pripravi pisni od- govor, iz katerega se bo videlo, ali je tudi v resnici prišlo do kršitve sklepa, ker nikjer ni na- vedeno, koliko sme stati nakup zemljišča za prepotrebno novo ptujsko reševalno postajo, ki je po oceni ptujskih svetnikov kupljeno predrago. V proračunu za letos so za gradnjo reševalne postaje Ptuj rezervirali 53 mili- jonov tolarjev. Na že omenjeni sklep v zvezi z gradnjo ptujske reševalne postaje sta opozorila tudi odbor za družbene de- javnosti in statutarno-pravna komisija. Veliko so ptujski svetniki razp- ravljali tudi o delovnem gradivu strategije razvoja zdravstvenega varstva v mestni občini do leta 2002, čeprav to ni bila točka dnevnega reda. Glede te strategi- je namreč obstajajo deljena mnenja tudi v mestnem svetu: eni se bolj pridružujejo mnenju Zdravniške zbornice, ki zastopa interese zdravništva in ne celot- nega zdravstva in ki je doku- ment 'raztrgala', nasprotno pa ministrstvo za zdravstvo ocenju- je, da je dokument dobra osnova za reševanje strateško odprtih vprašanj slovenskega zdravstva, predvsem glede dileme, ali zdravstveni domovi v bodoče še bodo ali ne. Jutrišnje predvideno delovno srečanje članov parla- mentarenga odbora za zdravstvo, na katerem bodo so- delovali tudi predstavniki mi- nistrstva za zdravstvo, Zdravniške zbornice, zavaroval- nice, direktorji zdravstvenih do- mov in drugi, naj bi odgovorilo na marsikatero zdravstveno dile- mo, ki jih je v prvi vrsti zakuhala sama država, ker ni dorekla zdravstvene strategije. Ptujski mestni svetniki in svet- nice so se v ponedeljek tudi sez- nanili s pismom zasebnih zdravnikov, ki imajo splošne ambulante na širšem območju Ptuja, v katerem govorijo o sode- lovanju javnih in zasebnih zdravstvenih delavcev v enotni mreži zdravstva občine Ptuj in o strategiji razvoja osnovnega zdravstvenega varstva v občini Ptuj do leta 2002. Z njim ponu- jajo sodelovanje, v katerega pa po njihovih navedbah niso bili pritegnjeni. Prav tako ponujajo predloge za učinkovito reševanje nakopičenih problemov ptujske- ga zdravstva. CENA ZA KAVARNO 30 MILIJONOV Do zamenjave objekta kavarna Evropa z objekti gradbenega re- monta s stavbnim zemljiščem ob. skladišču sadja in s sredstvi, ki jih je mestna občina vložila v gradnjo silosa za blagovne rezer- ve občine, v tej fazi ne bo prišlo, ker mestni svetniki vztrajajo, da je izhodišče za nadaljnja poga- janja zadnja cenitev kavarne v znesku 30.119.400 tolarjev in ne 42 milijonov, kolikor predlagajo v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Glede predvidene gradnje as- faltne baze na Zagrebški cesti v Ptuju pa se njihovo mnenje prav tako ni spremenilo, še naprej ji nasprotujejo, saj je sporna predvsem iz ekoloških vidikov. Precej časa so v ponedeljek ptujski mestni svetniki nameni- li tudi za oblikovanje mnenja k delovnemu gradivu trase ma- gistralne ceste Hajdina-Ormož, kjer so odločali o najprimernejši varianti izmed treh. Glede na zahteve arheološke stroke bi bila najprimernejša tretja vari- anta, po kateri bi priključek na bodočo avtocesto bil prestavljen okrog en kilometer južneje (pri železniškem nadvozu), ni pa ta trasa najbolj sprejemljiva glede prometa, potrebna pa bi bila tudi nekatera rušenja ob Rogaški cesti (vrtec in nekaj hiš). Kakorkoli že, potrebno se bo odločiti v najkrajšem času, si- cer bodo sredstva za ptujsko ob- voznico uporabili drugje, Ptuj pa se bo še naprej utapljal v promet- nem neredu. Sklenili so, da bodo še naprej proučevali prvo in tret- jo varianto, dodatno pa še preve- rili varianto južneje od železni- ce. Zapleta pa se tudi pri podho- du, katerega gradnja se še ne bo pričela tako kmalu, čeprav bodo optimalno rešitev še naprej iska- li, potrebno pa bo zagotoviti večji delež države. MG 4 četrtek, 5. november 1998 - tednik LENART / OBČINSKI PRAZNIK Druženje in prijateljevanje OSREDNJA SLOVESNOST JUTRI POPOLDNE, V NEDEUO "LE- NARTOVA NEDEUA" S TRADICIONALNIM ŽEGNANJEM Kot smo v Tedniku obširno že pisali, praznujejo v sedanji lenarški občini, ki se je razdelila na štiri nove, prvi občins- ki praznik. Prireditve bodo trajale od 2. do 8. novembra, vmes pa bo tudi več drobnih, spremljevalnih srečanj. V ponedeljek so v Matični knjižnici odprli razstavo z naslo- vom Utri nki iz delovanja kultur- nih društev, ki sta jo skupaj pri- pravili Zveza kulturnih društev in Matična knjižnica Lenart. Na zanimiv način so javnosti predstavili ljubiteljsko kulturno snovanje in tudi nove oblike de- lovanja, ki se v nekaterih kultur- nih društvih vse bolj pojavljajo. Na ogled so tudi tradicionalne oblike ljubiteljskega ustvarjanja, s katerimi so že v preteklosti bo- gatili kulturno ponudbo Lenarta in predvsem okoliških krajevnih središč. Razstava je na nek način splet tradicije, sedanjosti in bodočnosti, o kateri na kultur- nem področju na glas razmišlja- jo zlasti mlajši ustvarjalci. Bilo je tudi več špoortnih srečanj in tekmovanj, jutri po- poldne ob 17. uri pa bo v domu kulture v Lenartu osrednja proslava z bogatim kulturnim programom, ki ga je izbrala Ma- rija Šauperl. Program bosta vo- dila in povezovala Darinka Čobec in Janez Voglar, med drugim pa bo nastopila tudi domača pihalna godba pod vodstvom prof. Bojana Bezjaka. Na proslavi bodo podelili plake- te in priznanja občine Lenart zaslužnim posameznikom in or- ganizacijam. Najvišja občinska priznanja, zlate lenarške grbe, bodo prejeli Bogdan Savli iz Le- narta za izjemno uspešno voden- je in prispevek k razvoju Tovar- ne bovdnov in plastike. Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate za 50-letnico delovanja in skrb za duševno prizadete ljudi, posmrtno pa bosta zlata lenarška grba prejela pokojni župan Slavko Kram- berger in Breda Zorko. Podelili bodo tudi srebrne in bronaste grbe. Po proslavi bodo ob 18.30 uri v stari šolski zgradbi na Trgu os- voboditve odprli razstavo društev in organizacij. Predsta- vili se bodo tudi lovci iz le- narškega LGB, ki bodo opozorili na čedalje slabše naravne pogoje za preživetje divjih živali. Boga- ta bo tudi čebelarska in sadjars- ka razstava, na ogled pa bo tudi veliko gradiva o delovanju športnih društev. Na otvoritvi razstave bodo zaigrali Prek- murski lovski rogisti pod vodstvom prof. Jožeta Grleca. V soboto, 7. novembra, bo v Lenartu osrednje martinovanje na ploščadi pred blagovnico Mrcator, v lovskem domu v Spodnjem Porčiču pa srečanje zamejskih lovcev, članov Kluba prijateljev lova iz Celovca, z gos- titelji iz Lovske zveze Maribor. Srečanje organizira lenarška lovsdka družina, ki bo ob tej pri- ložnosti pripravila lov v revirju Spodnji Črni les-Šetarova, nato pa še zadnji pogon v lovskem domu. Srečanja se bodo udeležili tudi najvišji predstavniki Lovs- ke zveze Maribor in Lovske zveze Slovenije. Letošnji občinski praznik (ki bo najbrž tudi zadnji) bodo v Lenartu simbolično sklenili v nedeljo, 8. novembra. Takrat bo v župnijski cerkvi svetega Le- narta svečano bogoslužje, ki naj bi ga vodil mariborski škof, ro- jak iz bližnje Setarove dr. Franc Kramberger, po maši pa bo na osrednjem trgu še veliko žeg- nanje, druženje in prijateljevan- je Lenarčanov z gosti od blizu in daleč. Za konec praznika bodo 13. novembra v galeriji Krajnc odprli likovno razstavo učenev likovne šole Krajnc ob 5-letnici uspešnega delovanja. Marjan foi LENART / GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Kako I urejanjem lokalnih €est po delHvi Mine? BODO NOVE OBČINE SPOŠTOVALE DVELETNO POGODBO S CESTNIM PODJETJEM IZ MARIBORA ALI SE BODO ODLOČILE DRUGAČE v lenarški občini so pripravili poročilo o izvajanju gospo- darskih javnih služb s posebnim poudarkom na konce- sijskih dejavnosti. Že konec leta 1994 je občinski svet spre- jel odlok o gospodarskih javnih službah, po katerem op- ravljajo to dejavnost v javnih podjetjih z dajanjem koncesij in v režijskih obratih. Koncesijske pogodbe so v ob- čini Lenart sklenili za vzdrže- vanje in urejanje lokalnih cest, vzdrževanje in urejanje ulic in drugih javnih poti, površin za pešce in drugih javnih površin v mestu Lenartu in za čiščenje ulic ter javnih poti, zelenic in drugih javnih površin v občin- skem in krajevnih središčih. Za vzdrževanje in urejanje lokalnih cest skrbi na podlagi dodeljene koncesije Cestno podjetje iz Ma- ribora. Pogodbo so podpisali v začetku julija lani in traja dve leti. V skladu z njenimi določili je mariborsko cestno podjetje za- dolženo za vzdrževanje in varo- vanje 128 kilometrov lokalnih cest, ki so jih ob podpisu po- godbe tudi kategorizirali. Prav tako so s cestnim podjetjem skle- nili pogodbo za vzdrževanje ulic in drugih javnih površin v mes- tu Lenart. Zaradi razdelitve občine na štiri nove pa bodo morale nove občine do izteka pogodbe poo- blastiti Cestno podjetje Maribor, da lahko opravlja dejavnost po obstoječi pogodbi tudi na njiho- vem območju. Seveda pa se lah- ko razmere tudi spremenijo in nove občine veljavno pogodbo prekinejo. Na zadnji seji odbora za gospodarsko infrastrukturo, urbanizem okolje in prostor so to problematiko skrbno pretres- li, lotili pa so se tudi aktualnih vprašanj glede gospodarjenja z občinskimi cestami. Pripravili so tudi odlok o ob- činskih cestah in kategorizaciji, vendar pa so na zadnjem zase- danju občinskega sveta svetniki menili, da naj bo osnutek odloka sicer podlaga za nadaljnje razp- rave, da pa naj se ta problemati- ka vendarle prepusti v urejanje novim občinskim svetom in bodočim občinskim upravam v štirih novih občinah. Gre nam- reč za specifične probleme in od- govorno področje, o katerem naj suvereno odločajo pristojni or- gani novih občin. Menili pa so, da je osnutek odloka dobro pripravljen in da je predlaganih veliko dobrih rešitev. S tem so v Lenartu sledili zakonskim ob- veznostim in pohiteli s pripravo ustreznega gradiva. M. Toš Kdo bo urejal javne površine v novi občini Cer- kve nj a k? LENART / STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTVA Naiemnine res prenizke? V sedanji lenarški občini so že v preteklosti namenjali veliko pozornosti razvoju zdravstvene- ga varstva. Pred časom so zgradili tudi novi prizidek zdravstvenega doma v Lenartu, očitno pa so težave resnejše, kot so mislili. V občini so pripravili strategi- jo razvoja Zdravstvenega doma in jo že uvrstili na dnevni red zasedanja odbora za družbene dejavnosti pri lenarškem občin- skem svetu. V gradivu so med drugim celovito predstavili obs- toječe stanje in razmere v Zdrav- stvenem domu. Konec oktobra je bilo v tem javnem zavodu za- poslenih devet zdravnikov, od tega šest zdravnikov splošne me- dicine, pediater, šolski zdravnik in zdravnik medicine dela - ta hkrati opravlja specialistično de- javnost za bolezni ušes, nosu in grla. Poleg zdravnikov so bili konec oktobra zaposleni še 4 zo- bozdravniki in pogodbeno po en ginekolog, psiholog, fiziater, okulist in specialist za ultrazvok. Zaposlenih je tudi več srednjih in višjih medicinskih sester ter drugega strokovnega osebja. V Lenartu ocenjujejo, da četu- di je veliko zdravnikov odšlo v zasebno prakso, se to na kvaliteti primarnega zdravstvenega var- stva ne bi smelo poznati. Že dalj časa pa dviguje temperaturo problematika najemnin v Zdravstvenem domu, saj nekate- ri občinski predstavniki menijo, da je prenizka in da jo je treba povišati. O strategiji so govorili tudi na torkovem zasedanju občinskega sveta. Na dnevni red so uvrstili tudi spremembe odlo- ka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Lenart. M. Toš tednik - četrtek, 5. november 1998 5 SLOVENSKA BISTRICA / PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ Prireditev na/ posiane traditionalna Že drugo leto so bile predzadnji oktobrski konec tedna razstavljene Podobe bistriških domačij z bogato kulturno in naravno dediščino, ki se je skozi stoletja ohranila v po- krajini med Pohorjem in Halozami. Raznolikost pokraji- ne je skozi stoletja narekovala temu primeren način življenja, povezan z domačimi opravili, prehrano ter ročnimi spretnostmi. Z druženjem ljudi ob domačih in cerkvenih praznikih - košnji, žetvi, ličkanju, trgatvi - in opra- vilih v posameznih letnih Časih so se porajali samo za te kraje značilni običaji in navade, skrat- ka bogata kulturna in naravna dediščina. Veliko so jih ob sode- lovanju turističnih društev, akti- vov kmetic, kmetijske svetoval- ne službe, kluba podjetnikov in zavoda za kulturo predstavili na letošnji turistično-etnološki pri- reditvi, ki je trajala kar tri dni. "Mesto Slovenska Bistrica je lahko izhodišče za odkrivanje pokrajine med Pohorjem in Ha- lozami. Lahko se podaste po po- horskih poteh, zadihate s polni- mi pljuči in se predaste vsem ra- dostim, ki jih nudi zeleni svet. Ali pa odkrivate obronke dravskega sveta, morda Oplot- niško kotlino z edinstveno ze- leno kamnino ali svet pod Halo- zami in med njimi. Morda vam je prijaznejši sprehod od Grom- berga, prizorišča Ingoličevih ju- nakov, pa vse tja do železne ces- te. Kjerkoli že boste, vselej boste srečali prijazne ljudi, vnete za- govornike kulture, ki vam bodo pripravili presenečenje - pevsko, plesno ali glasbeno," je slikovito pripovedovala Jana Jeglič ob odprtju prireditve, ki je svoje mesto našla v bistriškem gradu. del prireditev pa je bil pod košato lipo na zunanjem grajskem dvorišču. Svečanost ob odprtju je bila minuli četrtek zgodaj popoldan. Ob tej pri- ložnosti je župan dr. Ivan Žagar poudaril pomembnost predsta- vitve bistriškega podeželja tudi z vidika promocije občine. Že sam uvod v prireditve je bil v domačem stilu, saj je za dobro razpoloženje zaigral harmonikar s Smartna na Pohorju Hinko Sernc, navdušili pa so tudi člani folklorne skupine iz Makol. Pod lipo so predstavili tudi žganje- kuho, podkovanje konjev, svojo stojnico so imeli zeliščarji, medičarji in drugi, med njimi tudi suhorobarji. Prava atrakcija je bila oplotniška konjenica, ki je obiskala Slovensko Bistrico. S petjem so razstave v likovnih salonih gradu v četrtek popol- dan popestrile ljudske pevke s Šmartna na Pohorju; nekaj razstav je bilo tudi v Arkovi et- nološki zbirki v pritličju gradu, kjer so našle svoje mesto nekate- re stare obrti, tam je bila tudi pokušnja vin iz podpohorskega in haloškega vinorodnega oko- liša. Mnogi vinogradniki s tega območja namreč že vrsto let po- birajo na raznih mednarodnih vinskih tekmovanjih visoka odličja. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH v petek dopoldan je potekala odmevna okrogla miza o dopol- nilnih dejavnostih na kmetijah in neposredni prodaji. Dvorani- ca v okroglem grajskem stolpu je bila skorajda premajhna za vse, ki so prišli. Razpravo je vodila mag. Tatjana Čop iz Kmečkega glasa. Turistično dejavnost na kmetijah v bistriški občini je predstavila kmetijska svetovalka Branka Lah. Izvedeli smo, da premore občina s 33 tisoč hek- tarji kmetijske zemlje samo štiri registrirane turistične kmetije ter šest vinotočev, drugi delajo na črno. Kje so vzroki, saj dopol- nilna dejavnosti na kmetiji ne more tekmovati z živilsko in- dustrijo, temelji pa na zaupanju potrošnikov do pridelovalcev hrane, ni potrebno dolgo razglabljati. Veliko krivde poleg togih birokratskih odločitev nosi tudi nedorečena zakonoda- ja na tem področju in pravilnik o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ter neposredni prodaji, ki je sicer v obravnavi. Na hitro so ga predstavili tudi na petkovi okrogli mizi. Po vsej verjetnosti ne bo rešil vseh nakopičenih problemov na tem področju. Da je bila tema zanimiva, pove tudi dolžina razprav, saj se jih ljudem ni mudilo zaključiti. Ob koncu so sklenili, da ugitivutve okrogle mize prenesejo na mi- nistrstvo za kmetijstvo. O pra- vilniku, ki naj temelji na po- sebnostih slovenskih kmetij in ki je že v obravnavi, morajo poglobljeno razpravljati predvsem pri kmetijski svetoval- ni službi, na občinah ter pri Združenju kmetic, v razpravo pa pritegniti tudi pristojne inšpekcijske službe. Pripraviti ga morajo na kmetijskem mi- nistrstvu, ne na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, sprejet pa naj bi bil do konca leta. Lansko leto so imeli ob Podo- bah bistriških domačij probleme zaradi obiska, letos pa je bilo ve- liko bolje. Skoraj ves petek so bile na obisku številne skupine šolarjev, v petek in soboto so pri- hajale organizirane skupine, nastopali so ljudski pevci in go- dci ter foklorne skupine, ki so prikazovale posamezne običaje v štirih letnih časih, kar je bil tudi osnovni moto letošnje priredit- ve. Ob zaprtju letošnje prireditve je Gabrijel Cintaver, predsednik organizacijskega odbora, ome- nil, da je z njo zadovoljen, saj je bila letos popestrena z več pri- kazi domačih obrti, veliko je bilo tudi nastopov domačih pe- vcev, godcev ter folklornih sku- pin, in kar je najbolj razveselji- vo, obisk je bil v primerjavi z lanskim letom veliko šte- vilčnejši. "Zelo pohvalna in vzpodbudna pa je želja številnih obiskovalcev, da postane prire- ditev tradicionalna. Komaj smo zaprli vrata letošnjih Podob, se v organizacijskem odboru že ukvarjamo z naslednjo priredit- vijo z mogoče nekoliko spre- menjeno podobo. K sodelovanju nameravamo pritegniti tudi šolarje iz vse bistriške občine in tako v najmlajših vzbuditi lju- bezen do vsega, kar izhaja iz domačega okolja," je sklenil Gabrijel Cintaver. Vida Topolovec Z razstave v likovnih salonih bistriškega gradu. Slovensko Bistrico je obiskala konjenica iz Oplotnice in požela veliko zanimanja. Foto: VT PTUJ / MISO NA SEJSELE POSPREMILE ŠTEVILNE DOBRE ZEUE Sreino pof, iilliša... Zadnji dnevi pred odhodom slovenske miss Miše Novak najprej v Pariz, zatem pa na Sejšele, so minili v znamenju zadnjih in zelo napornih priprav. V dva kovčka je bilo potrebno spraviti 70 kg prtljage, oblek, čevljev in kozmeti- ke ter drugega, kar naša miss potrebuje za nastop na letošnjem že 48. tekmovanju za miss sveta. V njeni prtlja- gi je tudi propagandni material o Ptuju in kvalitetna ptujska vina, od oblek ptujskih modnih kretork pa večerna obleka Barbare Plaveč in popoldanska elegantna obleka Stanislave Vauda. Na pot so Mišo pospremile šte- vilne dobre želje. Posebej jo je razveselila čestitka in talisman (originalna steklena krogla, ovi- ta v znamenito idrijsko čipko, ki simbolizira nešteto niti, ena od njih pa naj bi prinesla srečo in uspeh tudi Miši) Štefke Kučan, ki ju je dobila tik pred odhodom 2 brniškega letališča v ponedel- jek. Takole ji je napisala: "Spoštovana Miša Novak, miss Slovenije, z iskrenimi čestitka- mi in najboljšimi željami Vas bom spremljala na Vasi poti na svetovno srečanje deklet in žensk, obdarjenih z lepoto. Mnogi naši pesniki so opevali našo domovino po lepoti njenih krajev in njenih ljudi. In med mnogimi je ponarodela tudi pe- sem, ki prepeva takole: ... 'Tam kjer zala so dekleta, nagelj rožmarin prepleta, pesem fantov v vas odmeva, da ti duša preki- peva ...'Ta prekipevajoča radost vseh, ki jih razveseljuje lepota duha in telesa, naj Vas bodri in osrečuje. Slovenci smo radi po- nosni na svoja dekleta in deželo. Ponosni smo na Vas, ki nas bos- te tokrat predstavljali na svetov- nem lepotnem odru. Iz srca Vam želim najbpoljši uspeh! Srečno! Štefka Kučan" V imenu vseh Ptujčanov pa je Miši Novak najboljše želje zapi- sal župan mestne občine Mi- roslav Luci: "Spoštovana Miša! Ptujčani smo ponosni nate in že na tvoje dosedanje uspehe. Od- hajaš na zahtevno eminentno zaključno lepotno tekmovanje. V mislih smo s teboj. Želimo ti, da bi bila s svojo predstavitvijo in nastopom zadovoljna predvsem sama, potem bomo za- dovoljni tudi mi. Srečno pot, Miša!" Dobre želje Miši Novak priha- jajo tudi iz našega uredništva in od naših zvestih bralcev. MG Miša Novak je že v Pa- rizu. Foto: Vili Klemenčič SL. BISTRICA / ODPRLI OBNOVUEN PETROLOV SERVIS Samopostrežni Vse dolgo poletje so Sloven- jebistričani morali napajati svoje jeklene konjičke izven mesta, bodisi na Fragerskem, v Poljčanah, Oplotnici ali pozno ponoči na avtocesti v Tepanju, ker so petrolovci obnavljali (edini) bencinski servis v mestu. V ponedeljek (26. oktobra) so ga prenovlje- nega v veselje lastnikov avto- mobilov ponovno odprli. Celotno obnova je Petrol - Teritorialno organizacijsko en- oto Maribor veljala okoli 150 milijonov tolarjev. Servis, ki se je iz klasičnega prelevil v sa- mopostrežnega z običajnimi vrstami goriva ter široko paleto vsega, kar avtomobilisti potrebujejo za svoje konjičke, ima ob tem še izredno bogato založeno trgovino. Osem za- poslenih prodajalcev, njihov poslovodja je Alojz Leskovar, vsi pa izhajajo iz bližnje okoli- ce, bo imelo odslej tudi daljši delovni čas. Med tednom bo servis odprt med 6. in 22., od nedeljah in praznikih pa med 7. in 19. uro. Upati je, da odslej ne bo več gneče (ali vsaj to- likšne), saj premorejo skupaj 21 natakalnih mest, največ šest voznikov pa lahko gorivo nata- ka hkrati. Pri Petrolu se zavedajo, da mesto potrebuje še en bencins- ki servis, njegova lokacija pa bo po vsej verjetnosti na sever- ni strani Slovenske Bistrice. VT Obnovljen Petrolov bencinski servis v Slovenski Bist- rici. Foto: VT 6 četrtek, 5. november 1998 - tednik PTUJ / STOJAN KERBLER V MIHELICEVI GALERIJI Razsttiva ob umef- nikovi 60-lefitfCf Stojan Kerbler se je rodil 23. novembra 1938 na Ptujski Gori. Ob njegovi šestdesetletniei Pokrajinski muzej Ptuj in Talum Kidričevo, tovarna, kjer je Kerbler zaposlen že od zaključka študija, pripravljata jubilejno razstavo. Obis- kovalcem bomo mojstra predstavili s pregledom njegovega fotografskega opusa, Talum pa je namesto običajnega ka- taloga založil album 12 fotografij, za katere je Stojan Kerbler prejel največ in najpomembnejše nagrade. Otvori- tev razstave bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri. Razstava Kerblerjevih fotografij bo odprta hkrati z razstavo slikars- ke kolonije Štatenberg, ki je tudi letos potekala v organi- zaciji in pod pokroviteljstvom tovarne Talum. Stojan Kerbler je eden najvid- nejših slovenskih fotografov tega stoletja in ena najbolj zna- nih ptujskih osebnosti. Vtisnil se nam je v spomin, kako s foto- aparatom pohaja po mestu, beleži njegovo podobo in spremlja pomembne dogodke, še najraje kurentovanje. Letos za pusta smo v Miheličevi galeriji že gostili Kerblerjeve fotografije kurentov, takratna razstava je bila uglašena tudi etnološko, pač priložnosti primerno. K obe- ležju šestdesetletnice pa sodi, da se ozremo na mojstrovo prehoje- no pot. V razstavišču razgrinja- mo pred obiskovalce 86 najznačilnejših Kerblerjevih fo- tografij ter še dodatnih 30 foto- grafij iz dveh ekskluzivnih map, "Srečanja" in "Haložani", ki jih je izdal Talum v letih 1993 in 1994. Kerblerjeve najbolj uspele foto- grafije se, razen tistih iz zgodnjih let, nizajo v cikluse. "Portreti s ptujskih ulic", "Haložani" in "Koline" so slovite podobe, za katere je Kerbler pre- jel najvišja priznanja, za "Haložane" pa leta 1979 tudi nagrado Prešernovega sklada. Kerbler je izredno veliko razstavljal. Svoje fotografije je pošiljal na številne natečaje in druge mednarodne prireditve. redno pa se je predstavljal tudi v domačem mestu. Tudi v tem se kaže mojstrova navezanost na domače kraje. Fotograf svetov- nega slovesa je uspel s fotografi- jami, ki so nastajale v ptujski okolici, in tem krajem je še vedno predan. Njegov opus je globoko in neločljivo povezan s Halozami in Ptujem. Kerblerjeve haloške fotografi- je je potrebno razumeti v okviru t.i. "mariborskega kroga". Svoje prve uspehe je dosegel že v času študija, ko je živel v Ljubljani. V prestolnici je z nekaj prijatelji ustanovil fotoklub "SOLT". Mladostno iskriva skupina mla- dih ustvarjalcev je iskala nove poti v fotografiji. Ko pa se je Kerbler po končanem študiju preselil nazaj na Ptujsko Goro in se zaposlil v Kidričevem, se je včlanil v mariborski Fotoklub. Skupina mariborskih fotografov je konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let v slo- venski fotografiji povzročila ve- lik preobrat. Povsem se je od- maknila od značilnega slo- venskega lirizma in od tradicio- nalne odvisnosti od slikarstva. Predvsem po zaslugi Zmaga Je- raja so člani kluba živo in brez zamud spremljali novosti po svetu ter se odzivali nanje z ne- verjetno ustvarjalno vnemo. V slovensko fotografijo so vnesli povsem nove teme, v nepos- rednem okolju so iskali neo- bičajne, pogosto neprijazne pri- zore. Odeli so jih v prevladujoče temne ploskve in uokvirili s temnim robom. Tako so tudi gledalcu povedali, da v temnici posnetka niso prikrojevali, da je torej v celoti nastal na terenu, ob pritiskanju na sprožilec. Zaradi pretežno mračne vsebine in za- radi prevladujoče črne barve se je fotografij "mariborskega kro- ga" oprijela tudi oznaka" "črni realizem". Kerbler se je verjetno bolj kot drugi kolegi odmaknil od mračnosti vsebine. Fotografi- ral je Haložane na Ptuju in v Ha- lozah. Haložani, ki živijo na po- zabljenem kosu slovenske zemlje in ki jim življenje teče čisto drugače, predvsem pa počasneje kot drugim Sloven- cem, so na fotografijah Stojana Kerbler j a ljudem segli v srce. Pa teh fotografij ne smemo razume- ti zgolj kot podobe socialne stis- ke in materialne revščine. Ker- blerjeve fotografije je seveda mogoče brati kot dokumente, s katerimi si pri svojih študijah pomagajo etnologi in sociologi, za umetnine pa jih razglašamo zaradi drugih vrednot in spo- ročil. Kerbler je v vsej polnosti dojel haloški svet, kjer so se še ohranili starodavni miti in kjer so ljudje tesno zraščeni z okol- jem in odvisni od nepremaglji- vih naravnih sil. V tem razume- vanju je Kerbler nadaljevalec tiste umetniške tradicije, ki sta jo med obema vojnama zastavila France Mihelič in Jan Oeltjen, še vedno pa jo goji tudi Albin Lugarič. V zadnjem času se Stojan Ker- bler posveča barvni fotografiji. S fotoaparatom rad spremlja ku- rente in beleži njihovo hitro spreminjajočo se podobo, nare- dil pa je tudi nekaj nadvse ime- nitnih ptujskih vedut. Vedutno slikarstvo je bilo na Ptuju zelo bogato, skladno podobo mesta so upodabljali številni slikarji. Klasično vedutno slikarstvo je izgubilo svoj pomen prav s poja- vom fotografije. Kerbler pa je doumel vrednote ptujske vedute na način, kakor so mesto opazo- vali mojstri od 17. do izteka 19. stoletja in v fotografski tehniki naslikal nekaj najplemenitejših pogledov na naše mesto. Ob jubilejni razstavi je izšel al- bum 12 izbranih Kerblerjevih fotografij, tistih, ki so bile na- jvečkrat nagrajene in ki so vzbu- dile največjo pozornost medna- rodnih ocenjevalcev. V času tra- janja razstave bomo pripravili še pogovor z umetnikom, in to v razstavišču, med fotografijami. V razgovoru bomo skušali osvet- liti njegov način fotografiranja, ga razložiti ob razstavljenih pri- merkih, mojstra pa bomo lahko spoznali tudi kot odličnega poznavalca zgodovine slovenske fotografije. Na ta dogodek bomo naše zveste obiskovalce in bralce Tednika še posebej povabili. Marleta CIgleneikI "Skupna pomlad" iz leta 1960 je bila prva izmed Kerblerjevih mojstrovin, ki so prejele visoka odličja. "Skupna pomlad" je topla pripoved o vedri mladostni ljubezni, ki se na starost spremeni v umirjeno in ljubečo predanost. "Kmečki šopek" je nastal leta 1972. Pražnje oblečena Haložanka se je postavila pred objektiv z jesenskim šopkom v roki, bela ruta pa njenemu obrazu daje nadih svetos- ti. Za starkinim hrbtom se v ostrih In trdih linijah zarisuje pročelje njene skromne koče. Novost Cankarjeve založbe Na slovenskem knjižnem trgu izide najmanj dobrih knjig za odraščujoče bralce, kar je značilno tudi v drugih deželah. Skromna knjižna naklada za starejše najstnike je očitna na vsakoletnem svetovnem knjižnem sejmu otroških knjig v Bologni, kjer večino sejemske- ga prostora zavzemajo slikanice in poučne knjige za najmlajše, branja za najstnike pa je komaj za vzorec. Zdi se, da je kvalitet- no pisanje za najstnike sila zah- tevno, saj je med izdanimi deli največ pustolovskih in po- dobnih knjig, ki sodijo na dno trivialne lestvice. Naše zahtevnejše mlade bral- ce je doslej razveseljevala založba Mladinska knjiga z zbir- kama Odisej in Sinji galeb, ki za- jemata odlično domačo in pre- vodno literaturo. Omenjeni založbi se je z novo zbirko Najst pridružila Cankarjeva založba, kjer urednikuje Zdravko Duša. Prijetno, a nevpadljivo oblikova- na zbirka broširanih knjig za- polnjuje bralno vrzel osmošol- cem in dijakom, ki radi berejo, a so prerasli (in prebrali) »otroške« knjige, »odraslim« pa še niso kos. Zbirka Najst je odlično branje tudi za odrasle, saj zraven bralnega užitka nudi umevanje zapletenih procesov odraščanja in pomaga razumeti mladostniško upornost. Doslej so v zbirki Najst izšle naslednje knjige: Pojdi, kamor te vodi srce italijanske pisatelji- ce Susanne Tamaro, ki je obli- kovala svetovno uspešnico o treh generacijah in jo razpredla v pismih babice pobegli vnukin- ji; Dnevnik Naciskitra je pret- resljiva osebna izpoved Inga Hasselbaha, ki se je prebit sko- zi izkušnjo nasilja in kriminala; V podpalubju je kratek roman mladega srbskega avtorja Vla- dimira Arsenijeviča, ki razkriva stiske mladostnikov v okolju moralnega propada in vojne vihre; Kuhinja avtorice Banane Jašimoto je odličen najstniški ljubezenski roman, ki presega okvire žanrskega stereotipa; Anima mundi je še eno delo Susanne Tamaro, ki je med kri- tiko naletelo na burne reakcije, saj pisateljica ponuja vero kot edino rešitev preživetja. NEKDO JE POTRKAL je naslov nove knjige iz zbirke Najst. Anne Merrick je združila nežno, skoraj pravljično poto- vanje malega Toda, ki išče srečnejše življenje, s pustolovs- kimi elementi in z odstikavo ranljive otroške duše, ki več ne prenese obupnega odnosa z očetom. Knjiga ima sto osemdeset strani in je razdelje- na na štiri dele. V prvem delu z naslovom MORT, tako je ime očetu glavnega junaka, je pisa- teljica podala strašljivo življenje malega Toda. Ta mora po naročilu očeta, ki je lastnik za- nikrne starinarnice, krasti pred- mete za prodajo. Toda oče očitno sovraži in grobo izko- rišča dečka, ki je največkrat lačen in pretepen. Fant spi na podstrešju in njegovo vsakdan je tako beden, da sklene po- begniti. Drugo poglavje nosi naslov po lutki, ki si jo je Tod na- redil iz cunj. MIMI je tako res- nična lutka, da pomaga Todu prebroditi stisko zavrženosti, la- kote, izčrpanosti in osamljenos- ti. Lutka Mirni je fantu hkrati vodnica in zaščitnica na poti, ki jo Todu zaukazuje neka notran- ja sila spomina. Tretji det - NOŽICA - je poimenovan po mladi vzgojiteljici, ki Todu zau- pa in mu pomaga preživeti v mladinskem domu. Zadnji del knjige je naslovljen po glavnem junaku TODU, ki najde svoj pra- vi, resnični dom; bralec pa izve tragično zgodbo, ki jo razjasni dečkova babica: Mort je fantov očim, sicer prevarant, ki je po smrti mlade Todove mame z dečkom izginil. Babica je skušala najti pogrešanega vnu- ka, a je po nekaj letih izgubila vsako upanje. Trpko zgodbo je pisateljica napisala prijetno berljivo in spoštljivo ter zauplji- vo do otrok, ki pogosto trpijo ve- liko bolj, kot si drznemo predstavljati. Knjigo je prevedla Irena Duša in je izšla s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Llljana Klemenili FILMSKI KOTIČEK Zadnji sprehod (Dead Man Walking) Prejšnji teden se je v kinu (še zmeraj) vrtel Arma- geddon, na televiziji pa so predvajali lokončati projekt uvedbe devetletke in pričeti aktiv- ^ nosti gradnje šolskega objekta, omogočiti ustrezno otroško varst- vo. posodobiti infrastrukturo: ceste, vodovod, javno razsvetlja- I vo, telekomunikacije ..., pomagati : socialno šibkim družinam in osta- relim, omogočiti in vzpodbujati kulturne, športne, rekreacijske, j turistične in druge dejavnosti, po- i spešeno uvajati program celostne- j ga urejanja podeželja in obnove ! vasi na območju občine, poskrbe- | ti, da se bodo sredstva iz občin- j skega proračuna porabljala racio- i nalno, glede na trenutne in dolgo- i ročno zastavljene cilje. Zavzemal j se bom predvsem za pravično in j pošteno občino, ki bo po meri I vseh in bo enakopravno in nepris- transko zastopala interese vseh i občanov. Občina so po mojem ' prepričanju vsi ljudje, ki živijo na njenem območju, ne pa nekaj predstavnikov, ki smo jih izvolili za "svoje". Z vašim zaupanjem se bom skupaj z vami potrudil, da nam bo naša občina v ponos." OBČINA MARKOV- Cl: STANISLAV TOPLAK, dipL oec. "Skrb za javne zadeve lokalnega pomena je temeljni smoter obsto- ja občine, kar pomeni, da mora biti ta daleč od strankarskih peri- petij. To bo glavno načelo mojega dela. Nova občina mora biti prijaz- nejša za vse nas, da bomo tu radi živeli in bomo ponosni nanjo. Na osnovi nekaterih posebnosti mo- ramo narediti občino prepoznav- no v širšem prostoru. Zagotoviti moramo ekonomsko učinkovitost z vzpostavitvijo širših pogojev za možnosti odpiranja novih delov- nih mest doma. Od konkretnih nalog za dosego navedenih ciljev omenjam naslednje: organizirati strokovno usposobljeno in racio- nalno občinsko službo, skrb za ur- avnotežen, razvojno naravnan občinski proračun, pripraviti nov prostorski plan občine z upošte- vanjem razvojnih možnosti, varst- va okolja in varovanjem pred ele- mentarnimi nezgodami. Organi- zirati bo potrebno ustreznejše otroško varstvo. Z vsemi pravni- mi sredstvi bomo poskušali dobiti markovski zadružni dom v občin- sko last, to je last vseh občanov, saj je ob izgradnji to tudi bil. Ustrezno bomo morali rešiti last- ništva zemljišč, ki so ali naj bi bila športna igrišča, gasilska vadbišča in drugo, v vseh vaseh, kjer to še ni urejeno. Skupaj smo se odločili za svojo občino, skupaj gremo na- prej!" OBČINA VIDEM: IVAN PERNEK "Imam 15 let delovnih izkušenj v gospodarstvu in 17 let v državni upravi - kot tajnik KS Videm in komunalni organizator v občini Videm. Kot delavec naše občine imam priložnost od blizu spremljati potrebe naših občanov na vseh področjih. Kot poznava- lec razmer lahko največ prispe- vam za boljše življenje ljudi v naši občini. Prizadeval si bom predvsem za modernizacijo in vzdrževanje cest vseh kategorij, za enakomeren razvoj vseh področij v občini, za pospeševanje kme- tijstva, drobnega gospodarstva in turizma, za pospeševanje prostor- skih opredelitev in poenostavitev postopkov za pridobivanje loka- cijskega dovoljenja, za zdravo, ekološko čisto in ljudem prijazno bivalno okolje, učinkovito občin- sko upravo po meri ljudi, ki bo go- spod^no ravnala z občinskim premoženjem. Zavzemal se bom za večjo promocijo občine v Slo- veniji in širše, za obiskovalcem prijetno, varno in zanimivo območje gostoljubnih ljudi, območje, vredno ogleda in oddi- ha. Posebno pozornost bom po- svečal ustvarjanju pogojev za ak- tivnost mladih v izobraževanju, kultmi, športu in drugih dejav- nostih. Z dograditvijo šolskih prostorov je potrebno zagotoviti pogoje za devetletno šolanje, vzpodbuditi ustanavljanje vrtcev ter znižanje plačila staršev za pro- grame v vrtcih, kar lahko pomeni prihranek letno od 40 do 100 tisoč tolarjev. Zagotoviti bo potrebno zdravstveno varstvo odraslih, obogatiti delovanje društev in za- gotoviti državna sredstva za pomoč socialno šibkim in zgraditi dom za starejše občane, prek jav- nih del zagotoviti pomoč sta- rejšim na domu in jim omogočiti, da ostanejo v svojem bivalnem okolju." OBČINA ZAVRČ: MIRAN VUK "če se ozrem po naši demograf- sko ogroženi obmejni občini vi- dim, da bo treba tu še marsikaj storiti za normalno življenje tukaj živečih, skrbnih in marljivih lju- di. Najprej se bom zavzel, da po vo- dovodnih ceveh priteče voda v sleherno gospodinjstvo, za mod- ernizacijo cestnega omrežja in za razvoj tiorizma v teh prijaznih haloških vasicah. Zavzemal se bom za realno in pošteno socialno politiko, posebno pozornost bom namenil razvoju kmetijstva. Po- membna naloga bo prizadevanje za ureditev zelene meje, potrudil se bom tudi za vzdrževanje in ohranitev ktilturne dediščine. Pri- zadeval si bom za delovanje kultu- re, športa in šolstva, posebno po- zornost pa posvečal tudi razvoju obrti, podjetništva in zmanjševan- ju brezposelnosti." Nadaljevanje na strani 11. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Slovenska vlada je pred nekaj dnevi soglašala, da predsednik države Milan Kučan uradno pova- bi papeža Janeza Pavla II. na vno- vičen obisk v Sloveniji. Pred tem so povabilo papežu že poslali slo- venski škofje. Po nekaterih infor- macijah naj bi papež prišel junija prihodnje leto in tedaj naj bi raz- glasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Tokratni papežev obisk v Sloveniji naj bi bil omejen predvsem na Maribor in bo krajši od prvega. Družina poroča, da se je v Mari- boru že sestal odbor za pripravo obiska in za Slomškovo beatifika- cijo. "Slomšek je svetnik za vse Slovence, zato bi bilo prav, da ga Slovenci dobro poznamo," piše Družina. "V ta namen so na odbo- ru predlagali organizacijo romanja na Slomškov grob v mariborsko stolnico in na Slom, kjer je Slomšek predstavljen v rojstni hiši. Beseda o prvem slovenskem svet- niku naj navdušuje ljudi na misijo- nih, o Slomšku naj spregovorijo na duhovnih obnovah, še posebej v adventnem in postnem času naj duhovniki črpajo snov za pridige iz Slomškovega življenja ..." Papež naj bi v Mariboru maševal v "cerkvi na prostem" ob betnavskem gra- du. KAJ PRIČAKUJEJO ŠKOFJE čeprav bo glavni poudarek papeževega obiska posvetitev škofa Slomška, pa opazovalci opozarjajo tudi na pomembne po- litične dimenzije tega obiska. Predvsem je značilno, da so nadškof Rode ter škofa Kramber- ger in Pirih že v povabilu papežu zapisali, da ga vabijo na obisk v Slovenijo tudi zaradi "nelahkega položaja vernikov v naši državi". Glede tega, kakšen je položaj Cer- kve, ne vernikov, v Sloveniji pote- kajo že kar nekaj časa žolčne raz- prave, v katerih z očitki predvsem prednjači Cerkev. Vsekakor bi bilo slabo, če bi z "razčiščevanjem" po- sameznih vprašanj čakali na papeža. Država bi se morala velko bolj organizirano odzivati na posa- mezna vprašanja in zamere v zve- zi z odnosi s Cerkvijo. Mnogi očitki s strani Cerkve so doslej obviseli nekako v "zraku", kot da bi se uradni predstavniki bali nedvoum- no izražati svoja stališča. To je še toliko bolj čudno, ker so nekatere kritike s strani Cerkve prav hude. Ena izmed prvin demokratičnih ! odnosov je tudi "normalen" dialog s Cerkvijo o vseh spornih zade- , vah, predvsem tudi tistih, ki so iz- razito političnega značaja in prav- zaprav nimajo neposredne zveze s temeljno cerkveno funkcijo. Takšen dialog ta čas poteka v marsikateri evropski državi, tudi v državah, ki sicer veljajo za zgled "urejenih" in "normalnih" odnosov s Cerkvijo. Tako so denimo v vsej evropski javnosti pred nedavnim zelo pozorno registrirali "dialog" med papežem in italijanskim pred- sednikom Scalfarom, neposredno potem ko so v vatikanskih krogih pokazali jasno nezadovoljstvo z imenovanjem nekdanjega komu- nista D'Aleme za mandatarja za sestavo nove italijanske vlade. Scalfaro je dejal, da je predsednik italijanske vlade predsednik vseh Italijanov, katoličanov in laikov, in da sta Cerkev in italijanska država neodvisni in suvereni, odgovorni vsaka za svoje stvari. "O politiki in sebi bo torej Italija odločala sama. Scalfaro ni posebej omenil, da se Rim ne vtika v odločitve Vatikana, vendar je bilo v njegovih besedah in pomenljivih pogledih tudi to sporočilo..." (Delo, 21. oktobra 1998) OČITKI IN STRAHOVI, APRIORNE SODBE Vsekakor se ne kaže spreneve- dati, da odnosi med Cerkvijo in državo v Sloveniji zadnji čas niso normalni. To je moč zaslediti tudi iz enega izmed zadnjih sporočil s srečanj med slovenskim predsed- nikom republike Kučanom in vele- poslanika Svetega sedeža apos- tolskega nuncija dr. Farhata. Oba poudarjata, da je "strpen dialog edina pot do rešitev in dogovorov. Treba je nadaljevati že začete po- govore med cerkveno in državno komisijo o vprašanjih, ki jih obe strani v medsebojnih odnosih šte- jeta za odprte." Najvišja predstav- nika države in Cerkve tudi poudar- jata, da bi bila zaradi zastojev v teh pogovorih dobrodošla nova pobu- da poklicanih in odgovornih za urejenost teh odnosov," ki bi pris- pevale k ozračju medsebojnega zaupanja". Za ustvarjanje "ozračja medsebojnega zaupanja" sta po- trebna dva s približno enakimi žel- jami in s približno enakim medse- bojnim spoštovanjem. In seveda z upoštevanjem dejstev. Brez vna- prejšnjih diskvalifikacij in apriornih sodb. Za sedanje odnose v Sloveniji je vsekakor značilna izjava dr. Anto- na Stresa, predsednika cerkvene komisije za urejanje odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo: "... Neki teoretik religije in univerzi- tetni predavatelj se je pred kratkim v televizijskem nastopu pohvalil, da je Slovenija, kar zadeva položaj katoliška Cerkve, 'svetla izjema'. Izjema smo res, ali svetla, pa je že drugo vprašanje. Vsekakor pa je s tem samo potrdil, kar je že nadškof dr. Rode pred časom ugotovil, da je Slovenija 'otoček ateizma'. Takrat so nekatera javna glasila tudi to nadškofovo ugotovi- tev napadla. Ko je z drugimi bese- dami isto povedal njihov človek, ni nihče ugovarjal. Pri nas ni po- membno, kaj kdo reče, temveč, kdo kaj reče. Slovenija vsekakor izjema je, ker je njena ureditev na nekaterih področjih med najbolj nestrpnimi do katoliške Cerkve v Evropi. Pri tem pa si nekateri domišljajo, da bodo druge učili demokratičnosti, državne suvere- nosti in pravne kulture, ko se temu privajamo šele borih sedem let. Vajenci hočejo učiti mojstre. Na- lezli smo se značilne intelektualne nadutosti, zaradi katere smo že v preteklosti mislili, da bomo na novo odkrili Ameriko ali pa da bomo lahko naredili okrogel kva- drat..." Dr. Stres misli, da v Sloveniji lahko resnično zagotavlja "stabi- len" položaj Cerkve le mednarodni sporazum oziroma sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, v katerem bi opredelili vsa bistvena vprašanja delovanja Cerkve v slovenski družbi. Stres poudarja, da je "mednarodni spo- razum nad domačo zakonodajo, zato je veliko bolj stabilen". Ob tem sprašuje: "Ali si lahko pred- stavljate, kakšna zakonodaja bi se pisala Cerkvi v Sloveniji, če bi pri nas prišla na oblast neka znana desna - ali pa leva, saj se ne ve, kakšna je - stranka!? Če torej ni sporazuma, ki bi zagotavljal traj- no, stabilno ureditev, je položaj Cerkve v veliki meri odvisen od trenutnih političnih razmerij, čemur se lahko izognemo le tako, da položaj Cerkve dvignemo nad to raven /.../ Po drugi strani pa mednarodno urejen položaj Cer- kve pomeni tudi to, da je Cerkev do politike veliko bolj ravnodušna Danes pogosto slišimo očitke, da se Cerkev povezuje s to ali ono stranko - saj se v nekem smislu celo mora, kajti njeni upravičeni in- teresi so odvisni od tega, kdo je ali bo na oblasti. Žal je tako. Zato pa je kriva država, ker ne poskrbi za stabilen položaj Cerkve. Če bi to- rej bil sklenjen mednarodni spora zum, bi bila tudi Cerkev veliko bolj ravnodušna do tega, kdo je trenut- no na oblasti, ker bi se zavedala da njena svoboda in možnosti za ; delovanje s spremembo na oblasti I nikakor ne bodo ogrožene..." Dr. Stres je vsekakor zaslužen I za "prizemljitev" nekaterih cerkve- i nih zahtev, ki jih drugi zavijajo v vi- soko "načelnost". To pa je tudi ne- : kaj in tako se je lažje pogovarjati if^ : lažje presojati, kaj je v interesu de- mokracije in kaj stvar kakšnega drugega, zgolj parcialnega inter- esa. Jak Koprive tednik - četrtek, 5. november 1998 11 f^adaljevanje s strani 10. OBČINA I^AJŠPERK: FRANC BEZJAK, dipL ing. "Prva in poglavitna želja je, da se kolo razvoja naše občine ne bi us- tavilo. To pomeni, da želimo na- daljevati svoje delo tako zavzeto kot doslej in ga na posameznih po- dročjih še profesionalizirati. Cilji so naslednji: najpomembnejša na- loga je skrb za razvoj in ohranitev delovnih mest, saj je predvsem od tega odvisna razvojna hitrost naše občine. Kmetijstvo, podjetništvo in ttuizem so strateške ndoge, saj se nam vstop v Evropsko trni j o pri- bližuje, mi pa ne moremo ostati nepripravljeni. Infrastruktura (ceste, vodovodi, telefonija, kabel- ska TY, kanalizacija, javna raz- svetljava in regidacija E>ravinje) je pomemben dejavnik razvojnih načrtov. Urediti bo potrebno tudi krajevna središča in se zavzemati za celostno ureditev vasi in podeželja ter skrbeti za enakome- ren razvoj občine. Finančno naj- zahtevnejša investicija te^ obdob- ja bo prav gotovo gradnja večna- menske šolske športne dvorane in nove osnovne šole v centru Majšperka, za kar smo osnove sprejeli že v tem mandatu. Spod- bujati moramo društvene, kultur- ne, turistične, hiunanitame, go- spodarske in stanovske dejavnosti s ciljem povezovanja in sodelovan- ja med ljudmi. Moj program dela je program stranke SKD, ki se mora dopolnjevati glede na potre- be in se izvajati v zadovoljstvo občanov. Ponosni smo na našo občino - občino Majšperk, bodite tudi vi in to povejmo tudi drugim. Nadaljujmo začeto z roko v rola." OBČINA ŽETALE: SILVO POTOČNIK "Ustvariti moramo občino, v ka- teri bodo ljudje radi živeli in dela- li. Zato želim kot župan zagotoviti pogoje, ki bodo primerljivi s tisti- mi, ki jih imajo občani v mestih in v njihovi bližini. Pomembna nalo- ga je dograditev osnovne šole Žetale. Na področju oskrbe z vodo moramo zagotoviti vedno in do- volj vode za vsa gospodinjstva, pa tudi za potrebe gospodarstva in kmetijstva. Cestna infiastruktiu-a mora biti med prednostnimi nalo- gami nove občine, normalno pre- vozne ceste je potrebno zagotoviti vsem našim občanom. Razviti mo- ramo društveno dejavnost in vanjo pritegniti sleherna občana, ki želi po svojih možnostih prispeva- ti za ugled svojega kraja. Kako vse to doseči? Predvsem s skupnim prizadevanjem vseh občanov, ki so že mnogokrat dokazali svojo požrtvovdnost in voljo. Nato z varčnim in dolgoročno naravna- nim, potrpežljivim delom. In ne nazadnje, o tem sem prepričan, z v^o udeležbo države, ki ji ne sme biti vseeno za razmere na po- membnem obmejnem območju." OBČINA GORIŠNICA: JOŽE KOKOT "V občini Gorišnica znamo in zmoremo realizirati naloge, ki so pomembne za uspešen nadaljnji razvoj. Na področju normativnega urejanja ol^ine si bom prizadeval organizirati visoko usposobljeno in učinkovito upravo, za sprejem smotrnega prostorska plana, z možnostnfii usklajenega proračtma in programa investicij, sestavo premoženjske bilance in sprejem statuta občine, usklajenega s spre- membami zakona o lokalni sa- moupravi. Na področju upravljanja si bo prizadeval za kvalitetno upravljan- je s premoženjem občine, za učin- kovit nadzor nad izvajanjem lokal- nih javnih služb in kvalitetno vzdrževanje javnih površin, lokal- nih cest in poti. Na področju in- vesticij: naddjnje vlaganje v šolski prostor, zagotovitev pogojev za predšolsko vzgojo, cestno poveza- vo z zaledjem občin^ izgradnjo mrliške vežice, varnih poti čez železniško progo, prostorov za le- karniško dejavnost, kanalizacije in sistemov za čiščenje odplak. Po- membna naloga je tudi zagotav- ljanje pogojev za delovanje vseh oblik kulture, društvene in knjižnične dejavnosti v občini. Po- leg tega ustvarjanje pogojev za go- spodarski razvoj občine: prostor za obrtno cono, tu-ejanje kmetijskih površin, sodelovanje z zrianstve- no-tehničnimi službami za obliko- vanje dolgoročne strategije razvo- ja, vključitev v Pharove programe, podpora ustanovitvi kmetijsko- gozdarske zbornice. Občina bo pod mojim vodstvom zagotavljala materialno podporo gasilskim, reševalnim in dobrodelnim orga- nizacijam ter podporo mladim pri športnem udejstvovanju." OBČINA ORMOZi ALOJZ SOK, dr. vet. med. "Občina Ormož bo kmalu terito- rialno največja občina v Sloveniji, zato potrebuje župana, ki bo svoj- im občanom na razpolago vsak dan v tednu, in če je potrebno, od jutra do večera. Tako velika občina ima mnogo problemov in teh se ne da reševati, kot sedaj, iz Ljubljane. Temeljni cilj občine mora biti vse- stranski gospodarski razvoj. Vsem, ki bi želeli vlagati v občini Ormož, mora ta stati ob strani in jim po- magati z oprostitvijo občinskih dajatev. Občina mora bolj kot dos- lej vzpodbujati razvoj kmetijstva, turizma in skrbeti za vsestranski razvoj na vseh področjih za katera je p« zakonu zadolžena. Če bom iz- voljen za župana, bom povabil k sodelovanju gospod^tvenike naše občine, da bi skupaj zaustavili negativno demografsko stanje. Samo z vlaganjem v šolsko dejav- nost brez nastajanja novih delov- nih mest se namreč ne da zajeziti negativnih demografskih gibanj. Eden glavnih ciljev mojega dela bo preprečiti nadaljnji propad podeželja zaradi odseljevanja ljudi, ki doma ne najdejo dela. Ne sme se več dogajati, kot doslej, da se pod- jetja selijo iz Ormoža, ker jim dru- gje ponujajo boljše pogoje delo- vanja. Med naloge, ki jih mora občina rešiti takoj, spadajo: lu-editev občinske gramoznice, ustanovitev stanovanjskega sklada, ki bi letno zgradil vsaj 15 stanovanj, raz- rešitev problemov odlagališča ko- munalnih odpadkov, izgradnja te- lovadnice pri Sv. Tomažu, raz- rešitev problema ostarelih glede doma ostarelih, gradnja komunal- nih čistilnih naprav v večjih na- seljih, predvsem v mestu Ormož, hitrejše reševanje problemov lo- kalne infrastrukture. Občina mora iz proračtma zagotoviti najmanj 250 milijonov tolarjev za modern- izacijo in vzdrževanje krajevnih cest. Občina mora vzpodbujati raz- voj demokracije in poskrbeti za boljšo obveščenost občanov. Takoj je treba ukiniti finančne in dru^ privilegije nekaterim posamezni- kom ter tako prihraniti denar za posp^vanje ljubiteljske kulture, mladinske^ in otroškega športa. Temeljni cilj mojega programa je spremeniti negativno demograf- sko politiko v naši, v^'i del podeželski občini v pozitivno de- mografsko stanje." J. Bračič PTUJ / PREDSTAVITEV KANDIDATOV SLS V četrtek je pred ptujsko tržnico potekal predvolilni shod Slovenske ljudske stranke. Na njem je bil tudi predsednik SLS in Dodnredsednik vlade Marian Podobnik. Marjan Podobnik je izrekel vso podporo kandidatom za župane. Slovenska ljudska stranka si bo prizadevala zaščititi slovensko kmetijstvo ter ohraniti slovensko podeželje in ohraniti kulturno, na- cionalno identiteto našega naroda. Podobnik je še dodal, da so ambi- cije stranke v letošnjih volitvah ve- like, kljub temu da jo nekateri želi- jo z ostrimi napadi onemogočiti ter osramotiti. Predstavili so se tudi kandidati, ki jih je predlagala SLS sama ali s podporo drugih strank: v občini Destmik Anton Kovačec, v Dor- navi Franc Šegula s podporo SKD in SDS, v Gorišnici Slavko Visenjak, na Hajdini Rado Simo- nič, v Juršincih Alojz Kavčič, v Kidričevem Alojz Šprah, v Majšperku Milan Tacinger, v Markovcih Franc Kekec, v Pod- lehniku Anton Žerak (podpora SLS, SOPS in SDS), v Trnovski vasi Franc Požegar, v Zavrču Franc Majcenovič in v Vidmu Božidar Vamica. Vsi kandidati so na kratko predstavili svoje načrte za vodenje občin (o njih bomo pi- sali prihodnjič). O načrtih straiJce pa je govoril tudi predsednik ptuj- ske SLS Franc Ranfl. MS Še skupni posnetek kandidatov za župane iz SLS s predsed- nikom stranke l\/larjanom Podobnikom Z iiiiMiANinMii^ro U^ (Gin ob&ne Žešolc v novoustanovljeni občini Žetale kandidira za župana Anton Butolen kot kandidat LDS. Po poklicu je učitelj matematike in fizike, zaposlen na OŠ Podlehnik, kjer je od leta 1986 pomočnik ravnatelja. Kot kandidat LDS nastopa zato, ker se v temeljnih stvareh strinja s strankino politiko. "Menim, da stranka s strpnostjo in človeškim Potencialom, ki ga ima, tudi v na- Prej zagotavlja razvoj in stabilnost ^Žave. Posebej moram poudariti, je LDS z vložitvijo amandmaja (g- Moge) omogočila ustanovitev občine Zetale. Prepričan sem, da lahko s svojimi izkušnjami in Panjem vzpostavim dobro očin- sko upravo, zaustavim propadanje Ks - bodoče občine in rešim kon- '^etne zadeve: dokončam gradnjo 'Snovne šole, zagotovim prevoz- '^ost krajevnih cest do centra ^ine v vsakem vremenu, po- ^im gradnjo vodovoda, poma- gam oživiti v zadnjih letih zamrlo kulturno in športno življenje kra- ja." Anton Butolen je bil v lem 1990- 94, torej v času, ko se je oblikovala nova lokalna samouprava, posla- nec v skupščini občine Ptuj in ak- tivno deloval v odboru za lokalno samoupravo. Žal mu takrat ni uspelo tu-esničiti referendumsko izražene volje za samostojno občino Žetale. "Po štirih letih borb mi je skupaj z dvema kolegoma uspelo občino Žetale ustanoviti. Logično je in to čutim tudi kot moralno obvezo, da sedaj posvetim vse svoje znanje in izkušnje temu, da dokažem, da je tudi takšna občina lahko uspešna. Ta cilj lahko v največji meri dosežem kot župan. Če smo znali občino usta- noviti, jo bomo znali tudi voditi. Z združenim znanjem in izkušnjami lahko z optimizmom zremo v bodočnost. Volimo prave ljudi na prava mesta!" JB Anton Butolen, kandidat za župana občine Žetale LENART/M. TOS, KANDIDATZDRUZENE LISTE Združena lista je za župana občine Lenart predlagala ne- strankarskega kandidata Marjana Toša, 41-letnega profesor- ja zgodovine in geografije, sicer pa novinarja Radio-Tednika Ptuj in dolgoletnega javnega in kulturnega delavca. Kandidat posebej poudari a, da bo podpri vsa prizadevanja, da bi naredil ljudem čim prijaznejšo občino. Prizadeval si bo za zmanjševanje socialnih razlik in revščine, za enakomeren in traj- nejši razvoj vseh delov občine in za ohranjanje identitete osrednjih Slovenskih goric. Zagovarja celo- vit pristop k varstvu okolja in stro- kovne rešitve pri vseh posegih v prostor. Nujno je treba izkoristiti naravne danosti krajev in ugodno prometno lego Lenarta, ki mora dobiti večji pomen in vlogo tudi v bodočih regionalnih povezavah. Mesto je treba prometno razbre- meniti, urediti obvoznico in po- spešiti prizadevanja za gradnjo av- toceste. Poskrbeti je treba za var- nost pešcev, zlasti otrok, in čim- prej začeti urejanje Cmureške uli- ce in Ptujske ceste. Podpira hi- trejši gospodarski razvoj (zlasti v malem gospodarstvu in podjet- ništvu, pa tudi v turizmu in dopol- nilnih dejavnostih na kmetijah) z ustvarjanjem možnosti za dotok svežega kapitala za nove naložbe, ki prinašajo delovna mesta (po vzoru industrializacije iz začetka 70. let) v manjših in srednje veli- kih podjetjih. Zmanjšati je treba brezposelnost, zgraditi stanovanja za mlade družine, urediti šolske prostore in prostore za predšolsko varstvo otrok (v Lenartu in drugih središčih). Nujno je zagotoviti prostore za kulturno in športno udejstvovanje mladih, podpreti vse oblike dela civilne družbe, na stežaj odpreti vrata znanju in začeti ustvarjati pogojev za prido- bitev oddelkov srednjega šolstva. Treba je pospešiti začetek urejanja ŠRC Polena. Nj^vo predvolilno geslo je: "Za Lenart in Slovenske gorice ju- tri - stopimo skupaj!" 0.& MARKOVCI / OBČINSKI ODBOR LDS V PRIPRAVAH NA VOLITVE Občinski odbor LDS Markovci je bil ustanovljen letos. Ima več deset članov in simpatizerjev. Na letošnjih lokalnih volit- vah je njihov glavni cilj, da v vsaki volilni enoti dobijo vsaj enega svetnika za občinski svet občine Markovci, ki bo imel 15 članov. Za kandidate so izbrali ljudi, ki so po njihovem prepričanju zau- panja vredni in ki so se že doslej izkazali z dobrim delom za ljudi. predvsem za višjo raven življenj- skega in bivalnega standarda. Zavzemajo se za občino, ki bo v resnici občina za vse ljudi, brez razlik, in za župana, ki bo vse to zagotavljal ter si prizadeval za varčen in pregleden proračun. V okviru prizadevanj za enakomerni razvoj občine dajejo poseben pou- darek primerni ureditvi otroškega varstva, šolskega prostora, požar- nega varstva, zdravstva, razvoj in- frastrukture, kultiu-e, športa, lone- tijstva, urejenega okolja, vseh oblik društvene dejavnosti in podjetništva. Tudi v novi občini si bodo prizadevali, da bi dose- danje dobro sodelovanje z mestno občino Ptuj nadaljevali in nadgra- dili z novo kvaliteto. Če ima neko okolje projekte in če je zmožno strpnega sodelovanja, je to mogoče, je prepričan Franc Kos- tanjevec. Ker lastnega kandidata za župana nimajo, podpirajo kan- didata Franca Kekca iz Sloven- ske ljudske stranke. MG Franc Kostanjevec, predsed- nik občinskega odbora LDS v Markovcih. Foto: Č.Goznik 12 četrtek, 5. november 1998 - tednik ORMOŽ / ZELENI SLOVENIJE IN ZELENA ALTERNATIVA Za bolj zelen jutri v soboto, 24. oktobra, je bila v Ormožu seja sveta Zelenih Slovenije, na katerih so znova opozorili na težave, ki jih ima ta stranka zaradi kršenja ustavnih pravic in sporov s prejšnjim, sedaj po njihovem mnenju nelegitimnim vodst- vom. O seji smo poročali, po njej pa smo se pogovorili z Iva- nom Kukovcem, predsednikom sveta Zelenih Slovenije, in dr. Metko Filipič, predsednico Zelene alternative Sloveni- je, ki se je istega dne prav tako sestala v Ormožu in sezna- nila javnost o podpisu sporazuma o sodelovanju s stranko Zelenih Slovenije in skupnem nastopu na lokalnih volit- vah. Ivan Kukovec je trenutno stan- je v stranki Zelenih Slovenije ta- kole pojasnil: "Naš največji prob- lem je ta trenutek poslovanje prek žiro računa pri Agenciji za plačilni promet. Račun sicer ima- mo odprt, vendar nam agencija ne dovoli poslovanja, ker so se pojavili še trije podpisniki - to so tisti trije nekdanji člani, ki so vložili neke svoje kartončke na osnovi nekega zapisnika. Denar, ki bi moral priti iz državnega proračuna na naš žiro račun, je sedaj na žiro računu v SKB ban- ki; ne vemo, ali ves, in ne vemo, kdo ga rabi. Dejstvo je, da je iz- redno težko normalno poslovati, če nimaš denarja in ne poslovnih prostorov. O tem smo obvestili tudi predsednika državnega zbo- ra. Ker so kljub temu za Zelene Slovenije volitve ogrožene, zahte- vamo odlog volitev. Morda je za koga ta zahteva prevelika in neu- resničljiva, vendar s tem želimo opozoriti na resnost položaja, ki lahko zaradi neresnosti in ohlap- nosti državnih organov doleti še druge. Če naša javnost in pristoj- ni organi ne bodo ustrezno reagi- rali, bomo o zadevi obvestili tudi mednarodno sodišče za človekove pravice, kajti pri tem gre ned- vomno za kršenje osnovne pravi- ce voliti in biti izvoljen." TEDNIK: Predstavniki omen- jene trojice, za katere trdite, da so lažni predstavniki Zelenih, so se sestali konec prejšnjega tedna v Trojanah in javnosti predstavili svojo resnico. Kje so pravni argimienti za to, da imate prav vi in ne oni? "Resnica je nedvomno na naši strani, saj imamo za to vse pravne argumente. Mi smo se udeležili kongresa Zelenih v Tržiču in na- daljevanja v Kranju in vemo, da kongresa ob 16. uri ni bilo. To potrjujemo s pisnimi izjavami v gradivih, kjer so žigi in podpisi 28 odborov Zelenih, tem pa doda- jamo še 7 potrjenih ustnih izjav članov, da na kongresu ob 16. uri niso bili. Iz tega nedvoumno iz- haja, da gospod Tomše na dom- nevnem kongresu uro pred skli- canim ni mogel bil izvoljen. Ima- mo tudi dokaz in pisno izjavo, da zapisničarke na tem predhodnem kongresu ni bilo. Se pomemb- nejše pa je dejstvo, da je tako go- sjx>du Meršaku kot Gošniku pre- nehal mandat že pred državnoz- borskimi volitvami. Za to imamo materialne in neizpodbitne doka- ze. Gošnik si ni dal dopovedati, da kongresa v Tržiču ne more sklicevati sam, ampak da ga lahko skliče le ustrezni organ. In tudi zaradi tega za nas pravno- formalno kongresa v Tržiču ni bilo, prav tako ne nadaljevanja v Kranju. Edini legalni in pravno dokazljiv je kongres, ki je bil skli- can na osnovi sveta stranke 13. decembra 1997 v Ormožu in ga je sklicala tretjina vseh odborov. Tudi sam kon^es je bil sklepčen, na njem smo izvolili vodstvo, ki je aktivno, tudi svet stranke in izvršni odbor sta aktivna. Za to imamo vse materialne dokaze, in če mora kdo kaj dokazati, potem je to omenjena trojica." TEDNIK: Je naključje, da bos- te 8. kongres Zelenih sklicali šele po volitvah, 13. decembra v Ormožu? "Ni naključje, ampak gre za upoštevanje določil statuta, ki za to zahteva svoj rok. Če hočemo pripraviti spremembe statuta in sprejeti program stranke, če hočemo izvesti kandidiranje in drugo, kar želimo na kongresu doseči, potem moramo spoštova- ni roke, ki so v našem statutu točno navedeni. Zato prej kon- gresa ni mogoče sklicati." TEDNIK: Čeprav nimate de- narja, boste na lokalnih volit- vah nastopili. Kakšen bo vaš nastop? "Naši odbori Zelenih na terenu delujejo normalno, tesno so pove- zani z lokalno skupnostjo, pove- zani so z vsakdanjim življenjem in ljudje nas resnično dobro poz- najo: Navsezadnje pa vsi vedo, da se ne borimo za politične točke, ampak za lepši, bolj zelen, eko- loško usmerjen, skratka boljši ju- tri. To pa je v korist vsem, ne le enemu ali samo eni stranki. Zato sem prepričan, da bodo naši od- bori kandidirali svoje kandidate tako za župane, kot za svetnike. Prepričan pa sem tudi, da imamo svoje volivce in da nas ti ne bodo razočarali." V Ormožu se je isti dan sestala Zelena alternativa Slovenije in njena predsednica dr. Metka Fi- lipič je na tiskovni seznanila jav- nost z izjavo o podpisu sporazu- ma o sodelovanju s stranko Zele- nih Slovenije in o skupnem nas- topu na lokalnih volitvah. Ob tem je povedala: "Mislim, da je nujno, da se vsi, ki v Sloveniji mislimo zeleno, ki se zavzemamo za programe zelenega razvoja Slo- venije, povežemo, kajti samo z združenimi močmi bomo sposob- ni vse svoje ideje udejanjiti, v do- bro vseh Slovencev. Lokalne vo- litve so že en tak preizkusni ka- men. Zelenih ne delim na ene ali druge, njihovi notranji spori me ne zanimajo. Zame je pomembno, da je njihov program močno po- doben našemu, in zelo je po- membno, da smo oboji zainteresi- rani za sodelovanje, da bomo v tej državi nekaj dosegli. Menim, da je zelo vepetno, da se bomo v bodočnosti povezali v eno stran- ko. Konec koncev je tudi na za- hodu veliko takšnih zvez, recimo v Nemčiji so Zeleni zveza strank." TEDNIK: Kakšno je vaše mnenje o predlogih, da Zeleni ne bi smeli biti parlamentarno gibanje, ampak bi morali delo- vati le kot gibanje, saj bi potem imeli več privržencev? "To ni res, dokaz so nemški Ze- leni, dokaz so Zeleni v evrop- skem parlamentu; škoda, da mnogi ne poznajo njihovega pro- grama razvoja kmetijstva. To je program Zelenih, ki je veliko bolj prijazen do okolja, kot recimo slovenski program. Ravno zaradi vpliva na odločanje morajo biti stranke Zelenih v parlamentu, brez tega so od bistva odrezane in neučinkovite." ■OM Ivan Kukovec Dr. Metka Filipič ZAVRČ / ZAKAJ MED KANDIDATI NI NEKDANJE TAJNICE DANICE PUTORA že dober teden so vložene kandidature za župane slovenskih občin in predvolilni boj za občinske stolčke se je že začel. Po- nekod so kar presenečeni nad kandidati za župane. Tako so v občini Zavrč še do pred kratkim napovedovali kandidaturo nekdanje izredno delavne občinske tajnice Danice Putora za županjo, a se pričakovanja in napovedi nekaterih niso ure- sničila. Putorove ni med kandidati, čeprav je k uspehu in raz- voju občine izredno dosti prispevala. Da bi kandidirala na letošnjih lokalnih volitvah, nam je Putorova pred dnevi odločno zanikala. Kot pravi, se v kandidaturo za županjo ali občinsko svetnico niti ni nameravala spustiti, čeprav so jo nekateri nagovarjali k temu. Se pred meseci, ko je bila nekakšna desna roka župana, je marsikaj doživela in spoznala, zato se ob letošnjih lokalnih volitvah dobro zaveda, kaj pomeni biti župan, še posebej ob napovedani spremen- jeni zakonodaji lokalne samou- prave in zakona o financiranju občin. Povedala nam je tudi, da je z mesta občinske tajnice odšla brez prerekanj in sporov, čeprav so nekateri govorili drugače; pre- prosto si je želela nazaj v gradbe- ništvo in se bolj posvetiti družini, za katero je imela v zadnjih treh letih premalo časa. »Predvsem bi poudarila, da se je v času mojega tajniškega dela rea- liziralo veliko nalog,« pove Dani- ca Putora, »pa to še ne pomeni, da si delam kakšen slavospev. Po- gosto ljudje v Zavrču pozabljajo na izgradnjo nove šole, za katero smo projekte pripravljali že v ta- kratni završki krajevni skupnosti in za katero sem idejno zasnovo pripravila sama ob sodelovanju z ravnateljem Francem Kekcem in farnim župnikom Jožetom Pasičnjekom. Omenila bi še gradnjo vodovodnega sistema. Ko spremljam predvolilni čas in poslušam občane, ki kandidi- rajo za župana, sem vedno bolj prepričana, da se marsikateri sploh ne zaveda, kako odgovorno in težko delo jih čaka, strokov- nost pa bi v največji meri prišla prav tudi v občinskem svetu. Brez izobrazbe in splošne razgle- danosti si ne morem zamišljati vodenja občine. Izredno zado- voljna in nekoliko presenečena pa sem, da so ljudje razmišljali tudi o tem, da bi lahko kandidira- la za završko županjo, in so celo pomislili, da bi lahko dobro vodi- la občino.« T. Mohorko BISTRISKI JESENSKI VEČERI Veronika fermevi Ban - kandidatka za županjo Znani bistriški gostinec Niko- laj Murko se je na svojih tradi- cionalnih bistriških večerih lo- til soočanja županskih kandida- tov z volilci. 23. oktobra je pre- lomila led kandidatka za župan- jo Veronika Fermevc Ban, 30. oktobra ji je sledil dr. Ivan Žagar, konec tega tedna pa mag. Jože Pipenbaher. Vsa soočanja kandidatov z volivci vodi Dani- ca Godec. Veronika Fermevc Ban je gos- tom povedala, da se je za neodvis- no kandidaturo odločila v prvi vrsti zato, da bodo lahko glasova- li tudi tisti, ki se ne morego stran- karsko opredeljevati. Meni, da bi se v občini moralo več delati na področju gospodarstva, še pose- bej pa voditi skrb pri gospodar- jenju malih in srednje velikih podjetij. Urediti bi morali indu- strijsko cono, v novonastalih podjetjih pa bi lahko našlo zapos- litev vsaj nekaj iz množice brez- poselnih. Na področju šolstva se zavzema za srednjo šolo v mestu ter seveda tudi za drugo osnovno šolo. Urbanistična ureditev mesta je posebna točka v njenem pro- gramu. Razmišljati bo potrebnpo tako o ureditvi kopališča, tržnici ter seveda hotelu, ki kraju, kot je Slovenska Bistrica manjka. Vida Topolovec Lokalne volitve ^98 SLOVENSKA BISTRICA • Trije županski, 187 svetniških kandidatov Na občinsko volilno komisijo v Slovenski Bistrici, ki je razdeljena na pet volilnih enot z 23.403 volivci, je bilo do 29. oktobra vloženih za 31-član- ski občinski svet 187 kandidatur ter tri za župana. Šest strank je vložilo liste v vseh petih volilnih enotah, ena v dveh, v eni volilni enoti pa je še samostojna lista. V občini Slovenska Bistrica so trije županski kandidati.^ SLS, SDS in SKD podpirajo kandidaturo sedanjega župana dr. Ivana Žagarja, LDS, ZLSD, DeSUS in DS mag. Jožeta Pipenbaherja, skupina volivcev pa Veroniko Fermevc-Ban. Ob volitvah za župana in občinske svetnike pa bodo v 18 krajevnih skupnostih slovenjebistriške občine potekale tudi volitve za svete krajev- nih skupnosti. Za 134 članov svetov je vloženih 269 kandidatur. Ob pregledu vloženih kandidatur za župana in občinske svetnike je občin- ska volilna komisija ugotovila, da ni bilo nobenih nepravilnosti in so vse kandidature potrjene, napako zaradi malomarnosti so ugotovili le pri šti- rih kandidaturah za člane svetov krajevnih skupnosti. OPLOTNICA • Potrjene vse kandidature v novonastali občini Oplotnica, ki je razdeljena na tri volilne enote z 2990 volivci, je bilo do 29. oktobra vloženih sedem kandidatnih list - šest strankarskih in ena neodvisna. Za petnajstčlanski občinski svet je vloženih 105 kandidatur. Občinska volilna komisija, ki je vse kandidature pregledala, pri tem ni ugotovila nobene napake. Tudi v tej občini se za županski stolček potegujejo trije kandidati: Vla- do Globovnik, Roman Habjanič in Jože Kolar. Prvega podpirata SDS in SKD, drugega SLS in LDS, tretjega pa skupina volivcev. Javna tribuna s soočenjem treh županskih kandidatov bo v petek, 6. novembra, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Oplotnici. Javno sooienje županskih kandidatov v dvorani slovenjebistriškega DPD Svoboda (kinodvorana) bo drevi ob 19. uri v organizaciji tednika Panorama potekalo soočenje vseh treh kandidatov za župana občine Slovenska Bistrica: Vere Fermevc-Ban, dr. Ivana Žagarja in mag. Jožeta Pipenbaherja. VT PTUJ / ZELENI PTUJA NA VOLITVAH Imsminiikm mm^mvm^irmn ippiifif In cgMMi Mestni odbor Zeleni Ptuja na letošnjih lokalnih volitvah nima kandidata za župana, čeprav je vse do konca kazalo, da ga bodo imeli. Zato pa gredo v polni postavi v tekmo za svetniška mesta v mestnem svetu. Svoje kandidate imajo tudi v vseh četrtnih skupnostih. Kot je povedal predsednik mestnega od- bora Zelenih Ptuja Vladimir Čuš, računajo na izvolitev treh ali štirih svojih kandidatov v mestni svet. S svojim predvolil- nim programom, stališči in rešit- vami odgovarjajo na ključne pro- bleme Ptujčank in Ptujčanov. Ve- lik poudarek dajejo projektu/^«/', okolju prijazna občina, ki ga bodo skupaj z drugim programom jav- nosti predstavili te dni. V prvi volilni enoti, ki zajema četrti Center in Breg, so kandida- ti Zelenih Ptuja za mestni svet: Vladimir Čuš, Jožef Stipetič, Milko Kosi, Metod Peklar, Fran j o Rozman, Barbara Cenčič, Aleksander Mlakar, Ni- kodem Žuraj in Davorin Topo- lovec. V volilni enoti dve (Ljud- ski vrt) za mestni svet iz vrst Ze- lenih Ptuja kandidirajo: Rajko Brglez, Boris Gerl, Darinka Čretnik, Marjan L^h, Peter Mladen Mesaric, Jakob Rajh, Dušan Kolarič in Stanko To- minc. V tretji volilni enoti - Jeze- ro in Rogoznica - so njihovi kan- didati: Jožef Lenart, Zlatka Po- ' lanec, Maks Menoni, Zdravko / Peklar, Boris Ogrinc, Peter Brmež in Andrej Ferčič. V volil- ni enoti štiri, ki jo sestavljata mestna četrt Panorama in pri- mestne četrt Grajena, pa so kan- didati Zelenih Ervin Hoj ker, Mi- ran Tajhinan, Primož Trop, Oto Coklin in Franci Rozman. MG tednik - Četrtek, S. november 1998 13 KuhatM mum^ Kislo zelje Takoj ko se pričnejo nekoliko hladnejši dnevi, se tudi naša prehrana spremeni. Vedno več je živil in jedi, ki delujejo zaščitno. To velja tudi za kislo zelje, ki ga v zimskih časih lahko pripravimo na obilico različnih načinov. Kislo zelje je cenjene živilo naših krajev. Po okusu se odlično ujema s papriko, para- dižnikom, svinjino, govedino, perutnino in tudi ribami. Včasih in še danes velike količine zelja kisajo v velikih le- senih kadeh. Za domačo upor- abo pa je že dovolj, da naribate približno 5 kilogramov zelja in ga imate dovolj za celo zimo. Zelje pripravimo za kisanje tako, da očistimo 5 kilogramov zelja in ga naribamo. Vsipljemo ga v primerno veliko posodo in mu dodamo najmanj 120 g gro- be kuhinjske soli ter 2 veliki žlici začimb. Od začimb lahko uporabite zrnat poper, brinove jagode in kumino. Zelje skupaj s soljo in začimbami temeljito premešamo, počakamo pri- bližno 10 minut in ga nato v plasteh nalagamo v čisto, sterili- zirano posodo. Vsako naloženo plast temeljito potlačimo. Med zadnjo plastjo zelja in robom lonca pustimo vsaj 8 centime- trov prostora. Zelje dobro obtežimo. Za takšno količino je dovolj, če na zelje položite ser- virni krožnik in nanj trikilo- gramsko utež. Pokrijemo s prtičem in postavimo na hlad- no. Po enem tednu prtič in krožnik dvignemo, poberemo nastalo peno in to ponavljamo vsak dan, dokler nastaja pena. Ko pena neha nastajati, je ki- sanje končano in zelje lahko uporabite. Da uporabimo res vsega, je priporočljivo skisano zelje napolniti v sterilizirane kozarce, te dobro zapremo in postavimo na hladno. Tako pri- pravljeno zelje lahko hranimo tudi do enega leta. Iz kislega zelje pripravljamo nešteto zelo znanih jedi. Tako so zelo znani žepki iz kvašenega testa, ki jih lahko napolnimo s praženim kislim zeljem ali dušenim zeljem. Zelo cenjene pri nas in tudi drugod so zeljna- te rulade, napolnjene z mletim mesom, v Italiji kislo zelje po- gosto pripravljajo s paradižni- kovo omako, na Bavarskem pri- pravljajo kislo zelje, ki mu zara- di zgostitve s podmetom pravijo belo zelje in ga dodatno začinijo s kumino, zraven pa ponudijo različne cmoke, najpogosteje krompirjeve. Pri nas pa najpo- gosteje pripravljamo segedin golaž, sarmo, kislo zelje s pečenicami ali kračo in solato iz kislega zelja, pri kateri ne manjka bučnega olja, ter praženo kislo zelje. Najenostavneje pripravimo praženo kislo zelje. Zelje odce- dimo in po potrebi splaknemo z mrzlo vodo. Posebej na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, po želji lahko dodamo tudi na manjše koščke narezano slanino in tudi malo sladkorja. Ko čebula zarumeni, dodamo kislo zelje in temeljito pražimo toliko časa, da tekočina popolnoma izpari. Tako pri- pravljeno zelje ponudimo kot prilogo. Lahko pa si pripravimo tudi pečeno kislo zelje z divjačino ali perutnino. Najprej posebej pre- pražimo 1 kg kislega zelja. Pečeno divjačino ali perutnino narežemo na tanke rezine, prav tako narežemo na tanke rezine še slanino. S slanino obložimo manjši model za peko, nanjo naložimo narezano meso, tako da jo popolnoma prekrijemo, ter prelijemo s kislo smetano, ki smo ji dodali jajce (na lonček kisle smetane vzamemo 2 jajci). Prekrijemo z ohlajenim praženim zeljem in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo na lističe narezana slanina, ki jo prelijemo s kislo smetano in jaj- ci. Vse skupaj spečemo v pečici. Divjačino ali perutnino, ki se ne da narezati na tanke rezine, narežemo na majhne kocke in jo pomešamo med praženo kislo zelje. Na enak način lahko pripravi- mo kislo zelje s suhimi ribami. Pri kuhanju zelja pazimo edi- no na to, da če bi radi po kuhan- ju čvrsto zelje, ga damo kuhat v vročo vodo. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Vsf a vinotoka v listopad Ko se vinotok izteče v listopad, z vrta pospravljamo še zadnje pridel- ke, in ko z drevnih odpade listje, je to čas, ko se zeleno poletje In je- sen poslovita, narava pa prehaja v sivo pozno jesen in belo zimo ter obdobje zimskega mirovanja, ko se bo toliko spočila, da bo lažje vzdehtela v zeleno pomlad. Ko v SADNEM VRTU listopada odpadejo s sad- nih sadik še poslednji listi, nastopi čas za sajenje sadnega drevja. Sadike sadnega drevja lahko sa- dimo ves čas zimskega mirovanja do začetka brstenja, le da ni zemlja zmrzla. Ko se odločamo o sajenju sadnega drevja, čestokrat razmišljamo le o sadni vrsti in sorti, ki jo želimo pridelovati, o vzgoji in velikosti drevesne krošnje, ne pa tudi o njenih koreninah, njihovi vlogi in lastnostih ter v kakšnih tleh bodo sadne rastline sposobne razviti nadzemne organe. Naloga korenin je, da sadno drevo oskrbujejo z vodo in v njej raztopljenimi rud- ninskimi snovmi; v koreninah je shramba pre- sežkov organskih snovi, nastalih med vegetacijo; in še to pomembno nalogo imajo, da drevo učvrstijo v zemljo, kamor smo ga vsadili. Korenine so podzemni organi sadne rastline, ki zaradi vloge in posebnih lastnosti predstavlja pri sadni rastlini podlago. Nanjo cepimo žlahtni del, iz katerega se bodo razvili nadzemni organi: deblo, veje in brsti z listi in cvetovi. Po nastanku ločimo korenine, ki so se razvile iz semena, zato tem pod- lagam pravimo sejanec, in korenine, ki jih vzgoji- mo iz potaknjencev, imenovane vegetativne. Na sejancu, ki razvije globoke in razsežne korenine, se drevo dobro vkorenini, je odpornejše proti suši, oblikuje visoko krošnjo, nekoliko pozneje zarodi, toda rodi dolgo vrsto let. Pridelki sadja na podlagi sejanca so po količini in kakovosti neizenačeni, pa tudi neredni. Nasprotno pa drevo na vegetativni podlagi tvori manjše korenine, zato mora imeti oporo. Zahteva skrbnejšo prehrano, redno obde- lavo tal, po potrebi pa tudi namakanje. Tvori manjšo drevesno krošnjo, je šibke rasti, zahteva skrbno nego in hitro zarodi, često že v prvem letu po sajenju. Rodi redno in daje po kakovosti in količini izenačen pridelek. Ko kopljemo sadilno jamo, se moramo dobro seznaniti z vrsto in kakovostjo tal, kajti vsaka sad- na vrsta ne uspeva v vsakršnih tleh. Jablane, cepl- jene na sejancu ali podlagi MM 106, dobro pre- našajo tudi težja tla, medtem ko na podlagi EM 9 uspevajo le v rahlih, zračnih in s humusom boga- tih tleh. Enake lastnosti imajo hruševe korenine: če so vzgojene iz semena, uspevajo drevesa tudi na težkih in bolj mokrih tleh, cepljene na kutino pa zahtevajo dobro prst. Češnje in višnje na mokrih, težkih in slabo zračnih tleh ne uspevajo. Oreh do- bro uspeva le v peščenih in zračnih tleh z dovolj vlage. Ribez, josto in kosmuljo gojimo lahko le na lahkih in s humusom bogatih tleh, nasprotno pa borovnice uspevajo le na kislih tleh. Med zahtev- nejše sadne vrste spada marelica, ki uspeva le v rahlih peščenih tleh s prisotnostjo kalcija in dovolj drugih rudninskih snovi. Marelici, posajeni ob sončni steni zgradb, ne ugaja le toplota, temveč je tu običajno dovolj dobro premešana rahla in bo- gata zemlja. V OKRASNEM VRTU pričnemo opravila pri va- rovanju okrasnih trajnic pred zimsko zmrzaljo. Va- rovanje opravimo šele, ko bi se utegnile tempera- ture znižati globoko pod zmrzišče, sicer pa ga od- lagamo čim dlje. Grmovnice je najbolje osipati s kompostovko, preperelim hlevskih gnojem ali šoto, ki jo prekrije- mo s tanko plastjo vrtne zemlje, da veter ne bi šote spihal z rastline. Debla drevnin zavarujemo s ko- ruzno slamo ali podobnim materialom, le daje do- volj zračen. Krovne trajnice prekrivamo z listjem ali slamo, vendar v toliko debelem sloju, da ostane dovolj zračen. Za varovanje dobro služi tudi zim- ska dvojna vlaknasta folija vrteks. V ZELENJAVNEM VRTU je letošnji oktober bil prizanesljiv z jesenskimi slanami in pozebami na vrtninah, zato še ni bilo potrebe hiteti s spravilom pred pozebo. Kljub temu pa s spravilom vrtnin, ki so dozorele, ne smemo več odlašati, ker so prez- rele za zimsko hrambo še občutljivejše. Vzdržlji- vost shranjene zelenjave je med drugim odvisna od pravilno zbranega časa pobiranja. Če je le mogoče, jo pobiramo v suhem vremenu med 9. in 12. uro, ko se rastline osušijo, niso pa še pregrete. Mokre in tople rastline prično v shrambi hitreje gniti. Pobrane zelenjave tudi ne puščamo na kupu, saj bi se ogrela, zaradi česar prav tako hitre- je propada. Vrtnin, namenjenih za hrambo v svežem stanju, ne peremo. Lahna prevleka zemlja na gomoljih ali korenih je njihov varovalni sloj. En- divijo, por in listno zeleno posadimo v zaboje, na- polnjene z zemljo, skupaj s koreninsko grudo in prenesemo v prostor, kjer ne zmrzuje. Lepo razvi- te glave radiča populimo in skupaj s korenino za- vijemo v časopisni papir, zložimo v zaboj in prene- semo najbolje na podstrešje, kjer bo bolje vzdržal kot v topli kleti. Radič, ki na vrtu ni razvil glav, pus- timo na vrtu in prekrijemo s plastičnim tunelom ali vlaknasto folijo, da se bo pozimi še razvil do užitne zrelosti. Miran Glušič, ing. agr. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 197. NAD duševna Edrtgvie 58. nadaljevanje Družinsko zna- čajska nevroza - /. nadaljevanje Paranoidna družina ("Trdnjava') Pa si poglejmo, kako funkcio- nira paranoidna družina. Kot smo že povedali, da ank- siozno-nevrotična 4ružina real- nost z zanikanji in izmikanji zoži, jo paranoidna družina blodno preobrne. Pri tem večinoma ne pride do blodenj v ožjem psihiatričnem smislu, pač pa so pri tem mišljene sistemati- zirane prevladajo^ prevalentne misli oz. ideologije, ki v teh družinah služijo ^ščiti pred konflikti in jih družinski člani zato tako krčevito uporabljajo. Tipičen primer za take družine najdemo tam, kjer člani družine medsebojno sovraštvo projicira- jo navzven, tako da se "sov- ražnik" znajde nenadoma zunaj družine. Med člani družine pri- de tako do nekakšne solidarnos- ti in zavezništva in to pod mo- tom "Mi se ne damo," "Mi jim bomo že pokazali," "Dokler držimo skupaj, nam nihče niČ ne more" ipd. Ogroženost, ki si jo omislijo, da se izognejo nesklad- jem v sami družini, se lahko se- veda stopnjuje do pravega fana- tizma, prepirljivosti s svetom in tmaikoma v družino. Navadno se okrog enega Člana (seveda naj- bolj motenega, večkrat latentno paranoidnega) družina sklene v tak zaščitni mehanizem kot ne- kakšna "trdnjava". Pa si poglejmo Še histerično družino CTeater"). Značilno za ta tip družine je, da vsi člani igrajo med seboj ne- kakšen teater. Rast posameznika v družini je onemogočena, ker se družina ne orientira po realnos- ti, pač pa vse stvarne odnose re- lativira, smeši in pači. Končna posledica je, da nihče ne vzame zares ne sebe in ne drugih, pa tudi realnost in odnose v širšem smislu. Z drugimi besedami pomeni to, da vlada v teh družinah vse, kar je iluzorno, pretirano, bežno in neresno. S tem mehanizmom samoprevare se družina izogne številnim bojaznim in slabos- tim, izolaciji in notranji prazni- ni, pogosto pa je to družini tudi zaščitni mehanizem pred depre- sijo. S tem bi končali temo o značaj- ski družinski nevrozi ter nas- lednjič začeli govoriti o družini shizofrenega bolnika. mag. Bojan Šinko BOJ.EZNI IN BOLEČINE SPOROČI L^ NAŠEGA TELESA Hitrost razvoja tehnologije v današnji dobi in pritisk na nas, da se temu razvoju čimprej prilagodimo, povzroča v našem telesu marsikatero bolečino, ne samo or- gansko, marveč večinoma psihosomatsko. Minili so časi, ko smo imeli več časa za klepet s sosedom ali sodel- avcem, ko smo naredili malo večji odmor in si oddahnili. Obsežnost vplivov dela na marsikaterem de- lovnem mestu ni takoj vidna, kot je vidna na primer pri delu, ki ga izvajamo z rokami v delavnici. Pritisk na delovnem mestu, odgo- vornost, pritisk in odnos v družinskem okolju, problematika otrok itd. - vse to ne gre mimo nas, ne da bi zapustilo sledi. Na koncu nam ne ostane niti malo časa zase - zase kot osebo, da sede- mo s knjigo v kot ali počnemo karkoli drugega. Vsak takšen dan zapusti sledi (izčrpanost, utrujenost, tudi slabo voljo) v "poštnih nabiralnikih", ki so večinoma v hrbtu. Zavesmo ali podzavestno jih prenašamo dan za dnevom in si ne postavljamo vprašanja, kam izginejo vsi ti na- porni dnevi. Ker se čustveni del našega bitja z nami ne more pogo- varjati na besedni način, nam pošilja signale v obliki simpto- mov, na primer bolečin, slabih občutkov, slabe volje itd. Zaradi pomanjkanja časa ne reagiramo pravilno na te signale, marveč jih odpravimo z besedami: "Bo že mi- nilo. Jutri grem k zdravniku!", vzamemo tableto ali poiščemo druge podobne izgovore. S tem ig- noriramo signale svojega telesa, s katerimi nam naša notranjost poizkuša signalizirati, da v nekem delu telesa obstaja trenutno ner- avnovesje, bodisi organsko bodisi psihosomatično. Zaradi našega ig- noriranja nam pošilja naša no- tranjost vedno znova in vedno močnejše signale, na katere odgo- variamo z vedno močnejšimi dejstvi, na primer z injekcijami pa vse tam do operacije. Šele ko nas zdravnik resno opozori na more- bitne poškodbe, si vzamemo čas zase. Zakaj šele takrat, saj smo imeli dovolj časa že takrat, ko nam no- tranjost začne pošiljati prve sija- le. Iz strahu, da ne bi izgubili de- lovnega mesta, ali iz drugih razlo- gov naraščajočih valov simpto- mov ne vzamemo resno, ampak jih ignoriramo do skrajnosti. Vsak tak simptom ali bolečina nam želi povedati, da naša notran- jost poskuša stopiti v stik z našim raztunom. V tem in prihodnjih prispevkih bom poskušal prevesti signale ter simptome, s tem pa omogočil boljše razumevanje ter spozna- vanje naše psihe. ALERGIJA MedfCffisIra definitiia Alergija je prirojena ali pri- dobljena sprememba reakcijskih sposobnosti imunskega sistema proti telesnim sovražnikom (ali neškodljivim substancam). Pri tem gre za pretirano reakcijo na snovi, ki jih je telo definiralo kot sovražnike. Naloga imunskega sistema pri človeku je vsekakor sestavni del telesne obrambe, brez katere človek ne bi dolgo preživel, toda dejavnost obrambnega siste- ma je skoraj pri vsakem alergiku pretirana. Vedno več je snovi, ki jih naše telo določa kot sovražnike, in s tem je vedno večja tudi proiz- vodnja obrambnega sistema. Po- dobno kot je velika vojaška obo- rožitev neke države zn^ za viso- ko agresivnost. Vzrok je pot- lačena in neizživeta agresivnost, ki jo je alergična oeba potisnila v svojo notranjost. Alergik ima težave s svojo agre- sivnostjo, ki je marsikdo niti ne pozna niti se je ne zaveda. (Govo- rim o psihičnem vidiku agresiv- nosti, ki jo je aler^k pred dolgim časom zaprl v svojo notranjost in je ni izživel.) Alergija preide iz zavestnega po- dročja v notranjost telesa, tam pa se lahko sedaj razdivja, se bori, papada, zmaguje ... Da ne bi bor- benost organizma prehitro mini- la, definira naš sistem kot sov- ražnike tudi neškodljive snovi: cvetni prah, mačjo dlako, konjsko dlako, prah, pralni prašek, dim, jagode, pse ali paradižnik itd. Iz- bira je neomejena. Alergik se ni- komur in ničemur ne umakne, za vsak primer se bori z vsem in z vsakomer. Bori se vedno proti vsemu, česar se boji, kajti agresiv- nost in strah sta vedno povezana. Česa se alergik večinoma boji, v katerih situacijah reagira z alergi- jo? Prenesimo njegovo reakcijo na simbolno raven: - mačja dlaka: asociacija je božanje, ljubkovanje, kar je mehko, animalično, kar lahko prižememo; je simbol ljubezni in seksualnega odnosa do drugega spola; - konjska dlaka: nagonska moč; - pasja dlaka: agresivnost; - cvetni prah: kot simbol oplo- ditve in razmnoževanja; spominja na ljubezen, seksualnost, nagon, rodnost, in ker obstaja pri alergi-" ku na vseh teh področjih strah, reagira na te snovi zelo agresivno. Rešitev ni v tem, da mu pomaga samo medicina, marveč da zavest- no sprejme in spoznava samega sebe, da se sprijazni z agresivnost- jo v svoji notranjosti in se s pomočjo različnih terapij sprijaz- ni s preteklostjo in današnjimi spremembami. Vsako zavestno sprejemanje vzrokov za alergijo, vsako spoznanje, da ni toliko sov- ražnikov v njegovi bližini, marveč da je on sam sebi največji nasprot- nik, mu pomaga preiti iz alergične dileme. Vprašanje, ki si ga lahko vsak alergik postavi, je: kakšen je moj odnos do vzeti in dati, držati in spustiti, kakšna je moja pripravlje- nost za 9dkrito komunikacijo in kritiko. Šele takrat, ko bo alergik odkrit do samega sebe, bo doživel drugačen način samouveljave in ne bo več potreboval alergije kot izgovora. Zdravko Grebenjak Krvodajalci 20. OKTOBER - Jože Zlatnik, Frankovci 8, Mario Ploh, Dolga Lesa 2, Dominik Vrhovšek, Nova vas 34, Edvard Hojnik,_Kaju- hova 7, Kidričevo, Franc Gomjec, Hlaponci 7, Anton Žuran, Gradišča 143, Janko Kodrič, Bukovci 92/a, Dušan Zemljarič, Nova vas 93/c, Miran Cvilak, Slovenja vas 27, Dragica Perhač, Placar 14, Marija Arnuš, Podvinci 43, Janez Verlak, Stojnci 8/a, Danilo Beranič, Pleterje 31/a, Ivan Lebar, Polenšak 29, Mi- ran Vrbančič, Prvenci 6/a. 22. OKTOBER - Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož, Milan Nie- dorfer, Pavlovci 23, Marija Petek, Volkmerjeva 5, Ptuj, Marija Haložan, Obrež 46, Marija Žuran, Cirkulane 32, Franček Lju- beč, Zagojiči 27, Ivan Auer, Pobrežje 151/a, Zdenka Vidovič, Velika Vamica 32, Slavko Ivančič, Belski Vrh 52, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ruj, Anita Zaje, Stritarjeva pot 9, Ruj, Angela Šalamun, Planjsko 19/b, Dušan Lesjak, Zelenikova 2, Ruj, Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ruj, Milena Toplak, Dragovič 47, Milan Avguštin, Lešje 37, Stanislav Kosi, Stuki 7/e, Ivan Rajšp, Rimska pl. 13, Ruj, Marjan Peteršič, Dornava 85/b, Da- niel Kuhar, Senešci 68, Jože Topolovec, Jablovec 39, Stojan Koren, Starše 77, Rudi Podgoršek, Dežno 6, Anton Valentan, Starošince 13, Vlado Florjanovič, Svetog Antona 8, R Hrvaška, Mario Geček, Panonska 5/b, Maribor. 14 četrtek, 5. november 1998 - tednik GRAJENA/41 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Uspešni v preventivi v ptujskem gasilskem sektorju - primestni četrti Grajena skrbi za požarno varnost 75 članic in članov prostovoljnega gasilske- ga društva Grajena, ki letos slavijo 41 let humanega delovanja. Po požarni ogroženosti sodijo v tretjo kategorijo, njihov požarni okoliš pa obsega Grajeno, Grajenščak, Krčevino pri Vurberku in Mestni Vrh - skupaj več kot 2120 hektarov površin, na katerih živi 2135 prebivalcev. Kot je povedal predsednik ga- silskega društva Janko Mesa- rec, segajo začetki gasilstva na Grajeni v leto 1957. Nekaj let so se s svojim gasilskim orodjem selili "iz luknje v luknjo"; ker svojega doma niso imeli, so namreč gostovali v šoli, zad- ružnem domu, v zasebni hiši in še kje. Po večletnih prizadevan- jih so leta 1978 zgradili prvi del doma, ki je dobil sedanjo obli- ko z dograditvijo leta 1983. V njihovih garažah sta danes dve gasilski vozili in sicer transpoorter z orodno prikolico in potrebno opremo za gašenje ter sodobni gasilski avtomobil TAM 130. Lani so nabavili še dva dihalna aparata za notranje gašenje in reševanje, za delo z njimi pa so nekatere gasilce po- sebej usposobili. V primeru požara se iz gasils- kega doma oglasi sirena, ki je daljinsko vodena iz Ptuja, ročno pa jo lahko vključijo tudi v samem domu. Poleg tega pa operativa razpolaga še z osmimi pozivniki za tiho alarmiranje. Dosledna preventiva je zagoto- vo vzrok, da v zadnjih letih večjih in hujših požarov v Gra- jeni in bližnji okolici ni bilo. Med prednostne naloge gasils- kega društva Grajena uvršča predsednik Janko Mesarec predvsem usposabljanje in izobraževanje gasilcev. Eno in drugo uspešno dopolnjujejo na raznih gasilskih tekmovanjih, povrhu vsega pa tudi njih raz- veseli vsak pokal. Uspešno in vzorno je njihovo sodelovanje z gasilci iz okoliških društev v primestni četrti Grajena in z Gasilsko zvezo mestne občine Ptuj, pa tudi s člani prostovol- jnega gasilskega društva iz Dvorjan, s katerimi se zadnje čase vse pogosteje srečujejo ob narasli Dravi, ki rada prestaplja bregove. Prijateljske stike pa gojijo tudi z gasilci iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, ki se redno udeležujejo vseh njiho- vih slovesnosti. Iskreno pa si želijo več sodelovanja s svetom primestne četrti Grajena, saj so prepričani, da lahko uspešno sodelovanje rodi za ves kraj le še več pozitivnih posledic. Za sodelovanje je predsednik Janko Mesarec hvaležen vsem krajanom, članom gasilskega društva, pa tudi drugim, ki tako ali drugače pomagajo pri razvo- ju in napredku prostovoljnega gasilskega društva Grajena. -OM Grajenski gasilci ob novem vozilu TAM 130, ki so ga svečano krstili ieta 1989 ROGO^IŠKI RIBNIK / ISKRA IZ DALJNOVODA PRESKOČILA NA RIBICA Ribiii zahtevajo taliojšnje ukrepanje Znanega Ptujčana in vnetega ribiča Ivana Preaca je v nedeljo, 11. oktobra, med lovljenjem rib v rogozniškem ribniku doletela nevsakdanja nesreča, ki bi se lahko končala tudi tragično. Za- radi tega nas je pred kratkim obiskal in povedal: Ivan Preac je hvaležen svojemu rešitelju in srečen, da je os- tal živ. F oto: M. Ozmec "Lepo in sončno vreme je bilo, ko sem se popoldne odpravil na ribolov k ribniku. Ko sem našel primerno mesto, sem pričel raz- tegovati zložljivo, osem metrov dolgo grafitno ribiško tekmo- valno palico. Naenkrat je močno počilo in ničesar več se ne spominjam. Pozneje so mi povedali, da je na mojo ribiško palico iz daljnovoda, ki je spel- jan ob ribniku, preskočila električna iskra, tako da sem glasno zakričal in omahnil v ri- bnik. Zahvaljujem se ribiškemu prijatelju Branku Verdeniku, ki je tekmoval za mano in se ni obotavljal, temveč je skočil za mano ter me omamljenega rešil iz objema gotove smrti. Zahval- jujem se tudi Roziki Voglar, ki je poklicala reševalno vozilo." Električna iskra je na poti skozi Ivanovo telo pustila vidne posledice. Ves pretresen nam je pokazal ožgane roke in noge ter dodal, da je bilo, kot bi udarila strela, saj naj bi bilo v daljnovo- du kakih 30.000 voltov elekt- rične napetosti. Čevlje mu je kar razcefralo. Po nudenju prve zdravniške pomoči se je Ivan Preac v nekaj dnevih opomogel, tako da sedaj že lahko hodi, vendar zatrjuje, da nesreče in pogumnega rešitelja ne bo nikoli pozabil. Konec dober vse dobro, bi lahko rekli, vendar ni čisto tako, kajti zaskrbljene ribiče bode v oči dejstvo, da je bila to že tretja tovrstna nesreča, ki se je, na srečo, končala brez tra- gičnih posledic. Povedali so nam namreč, da je pred kakim letom in pol iz daljnovoda, ki je speljan ob rogozniškem ribni- ku, električna iskra preskočila in precej poškodovala državno ribiško prvakinjo Roziko Voglarjevo, nekoliko kasneje pa tudi uspešnega športnega ribiča Zdenka Molnarja. Oba sta bila sicer opečena in močno pretresena, a tako kot Ivan sta ostala živa. Povsem upravičen je strah ribičev, kdo bo četrti in ali bo imel toliko sreče kot nje- govi trije predhodniki, da bo ostal živ. Nekaj je treba ukreni- ti, pravijo ribiči, naj se sliši še i tako nemogoče in predrago. Po ' mmenju ribičev je rešitev preprosta: ali prestaviti ribnik ali daljnovod. Oboje bo sicer veljalo precej denarja, vendar je eno ali drugo za varnost ribičev treba storiti. In to čim prej, saj človeško življenje nima cene. M. Ozmec Električna iskra je Ivanovo roko spremenila v eno samo krasto tednik - četrtek, 5. november 1998 15 JUROVCI / ODPRLI SLAB KILOMETER ASFALTIRANE CESTE Af/č vei lukenj in makadama /adnji oktobrski dan so si krajani Juruvcev \ občini Videm iz- brali za krajšo svečanost, saj so v uporabo predali skoraj kilo- meter modernizirane asfaltirane ceste. Vas Jurovci spada med nekoliko manj poseljeno območje Dravinjske doline, kjer v 35 gospodinjstvih živi blizu 160 prebivalcev. Krajani pa so kljub vsemu delavni in prizadevni, saj so k investiciji, vredni blizu 5 milijonov tolarjev, tudi sami prispevali dober milijon. Na as- falt so čakali že precej let in šele letos so jim na videmski občini prisluhnili ter za investicijo namenili delež v občinskem proračunu. Pri Novakovih v Jurovcih sta se skro- mne slovesnosti poleg krajanov udeležila tudi videmski župan Franc Kirbiš in predsednik občinskega sveta Friderik Bračič. V Jurovcih so asfaltirano cesto tudi uradno predali v upo- rabo. Foto: TM Osrednji nagovor ob odprtju modernizirane ceste je imel predsednik vaškega odbora Juro- vci Stanko Šel in med drugim de- jal, da so v investicijo nekateri vložili veliko naporov in odre- kanj. Najprej so si obetali v celoti asfaltirano cesto do meje s sosednjo krajevno skupnost Dole- na, pa je za nekaj sto metrov asfal- ta zmanjkalo denarja, zato bodo nanj morali počakati še kakšno leto. V zadnjih nekaj letih so Ju- rovčani kar poskrbeli za napredek kraja, saj so napeljali vodovod in uredili telefonijo. Prizadevno delo Jurovčanov je pohvalil tudi župan Franc Kirbiš ter dodal, da so v takih naseljih, kjer krajani sami zberejo finančni prispevek, tudi rezultati dela boljši. Poudaril je, da je v letošnjem letu to že tretja na novo asfaltirana cesta, ki jo v uporabo predajajo v videmski občini, kjer bodo do konca leta modernizirali in preplastili blizu 36 kilometrov cest. Župan je tudi omenil, da naj bi v bodoče krajevne skupnosti imeli zagotovljen delež sredstev posebej za asfaltiranja krajevnih cest. T. Mohorko KIDRIČEVO / GRADIJO BENCINSKI SERVIS Ocfprf/e se pred Iroftceitt leta Mol-benz iz Lendave je v začetku oktobra v centru Kidričevega ob nekdanjem avtobusnem postajališču pričel gradnjo prvega ben- cinskega servisa v tem kraju, ki naj bi s svojimi storitvami zadovoljeval potrebe vseh občanov Kidričevo in tranzit- nih vozil ob regionalni cesti. Kot je povedal pobudnik in glavni organizator projekta Vlado Premzl, nekdanji predsednik kra- jevne skupnosti Kidričevo, bo v kompleksu novega bencinskega servisa z oznako SQ (slovenska kvaliteta), ki ga Kidričani težko pričakujejo, tudi sodobna avto- matska avtomobilska pralnica z 12 programi pranja, ki bo s pomočjo posebne reciklažne naprave vračala 83 odstotkov po- rabljene vode, poleg tega bo v ser- visu večja trgovina z mešanim in delikatesnim blagom, bife s pripravo hitrih jedi, prodajalna plina, plinska postaja za ogrevanje celotnega objekta ter trije avtoma- ti za točenje goriva po samopos- trežnem sistemu. Celotna investicija naj bi veljala več kot 270 milijonov tolarjev, glavni izvajalec gradbenih del pa je Gradbeno podjetje Ptuj, ki ima koncesijo za izdelavo bencinskih črpalk v Sloveniji. Zanimiv je tudi rok izdelave - 75 dni, tako da je tehnični pregled celotnega objek- ta predviden že 15. decembra. Če bo vreme ugodno, so gradbeniki prepričani, da bodo svoje obvez- nosti do investitorja, Mol-benza iz Lendave, v celoti izpolnili. Novi bencinski servis bo tako Kidričanom zagotovo najlepše da- rilo pred prazniki ob koncu leta. -OM Novi bencinski servis v Kidričevem te dni dobiva končno podobo. Foto: M. Ozmec SP. PODRAVJE / POSKUSNO UVAJANJE DEVETLETKE V OS Na Hajdini bo devetlefka! V poskusno uvajanje programa devetletne os- novne šole v šolskem letu 1999/2000 se bo predvidoma vključilo 46 osnovnih šol, je na novi- narski konferenci ministrstva za šolstvo In šport prejšnjo sredo povedal minister Slavko Gaber. Izbor je izmed 68 prijavljenih šol opravila po- sebna komisija za vodenje postopka javnega razpisa in pripravo izbora osnovnih šol, minister pa ga je v celoti potrdil. Izbrane šole morajo izpolniti še nekatere pogoje, in sicer do 31. marca 1999 poslati ministrstvu vlogo za pridobitev dovoljenja za postopno uvajanje programa 9-letne OŠ, izjavo ravnatelja šole o številu prijavljenih učencev oziroma soglasij staršev ter o številu učencev, ki naj bi se prepisali v OŠ z 8-letnim programom, sklep sveta šole, da se šola vključuje v nov program ter izjavo ustanoviteNa, da je šolski okoliš določen v skladu s predpisi. Če bodo izpolni- le tudi te pogoje, bodo izbrane šole avtomatično uvrščene v krog šol, ki bodo novi program resnično uvajale. Z našega območja je med devetletke izbrana os- novna šola Hajdina. /š PTUJ / NOV CENTER ZA PROSTI CAS Za lepoto telesa in duha Zakonca Alenka in Heiner Wezel sta v Golobovi ulici na Ptuju (Turnišče) odprla so- doben center za rehabilitaci- jo, prosti čas in šport Weko- line. Njegova ponudba je na- menjena sodobni ženski, ki se želi polepšati in ohraniti lepo telo. Center ima 240 m2 površine, ponuja pa storitve fizioterapije, savno s petimi različnimi načini savnanj a, bazen s podvodno masažo, solarij in drugo, kar sodi v vsak sodoben tovrstni center. Posebej zakonca Wezel opozarjata na savne iz polnega lesa, ki so izdelane po naročilu v mizarski delavnici Forštnarič iz Bukovcev, tehnologija in znanje pa sta last podjetja Weko-line. Nov center Weko-line je odprt vse dni v tednu. MG V Golobovi ulici v Ptuju so odprli Weko-line center za reha- bilitacijo, prosti čas in šport. Foto MS SREDISCE OB DRAVI / ODPRLI NOVO CVETLICARNO Naj vam tvetje polepša dan Tik pred dnevom mrtvih so v Središču ob Dravi odprli novo cvetličarno Alenka. Nje- na lastnica je mlada Alenka Rakuša iz Obreža, ki ob po- dpori mame Angele pogumno stopa med podjetnice. Ljubezen do cvetličarstva ima v družini Rakuša že dolge korenine, saj so se že pred leti pričeli ukvar- jati z gojenjem krizantem. Za cve- tličarno bodo del cvetja vzgojili v lastnem rastlinjaku. Ponujajo na- jrazličnejše rezano cvetje, vence, šopke, aranžmaje, lončnice, na pomlad pa bodo ponudili tudi bal- konsko cvetje iz lastnega rastlin- jaka. Vse bolj tudi razmišljajo, da bi ob neugodnih razmerah v kme- tijstvu in skorajšnjemu vstopu Slovenije v EU svojo trihektarsko kmetijo preusmerili v proiz- vodnjo cvetja. Alenka je končala cvetličarsko šolo v Medlogu, pripravništvo in prve delovne izkušnje pa si je pri- dobila v cvetličarni in darilnem butiku. Zato so njene želje po- vezane tudi s prodajo in aranžiranjem daril. Za tovrstno dejavnost pa bo morala opraviti še poslovodski izpit. Cvetličarna Alenka posluje v prostorih stare mrliške vežice na središkem pokopališču. Odprto imajo vsak dan med 8. in 18. uro, v nedeljo pa do 12. Naročeno cvetje lahko dostavijo tudi na dom. vki Foto: Hozyan 16 četrtek, 5. november 1998 - tednik DORNAVA Sprejem za doktorja Zlatka tuša v četrtek zvečer je dornavski župan magister Anton Velikon- ja pripravil sprejem za Zlatka Čuša, ki je pred kratkim postal doktor znanosti. Doktor Zlatko Čuš iz Žamen- cev je zaposlen v Talumu Ki- dričevo kot vodja delovne enote Elektroliza. V svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal s tem, kako bi v času energijskih kriz pridobivali aluminij s čim manjšo porabo energije. Hkrati je dornavski župan čes- tital tudi naši sodelavki Mariji Slodnjak za nagrado na festivalu radijskih postaj Slovenije. I.k. Zupanovo priznanje za dol 4 primorske novice Na ^dr^iv/e Hitova skrb za višji nivo ponudbe Perla prehiteva konkurenco Hit, ki pomembno sooblikuje gosrinsko in turistično ponudbo zahodnega dela Slovenije, gradi svojo po- slovno filozofijo na dobrem počutju gostov. Hotel Casino Perla je letos za kakovostno in uspešno celostno turistično ponudbo prejel posebno priznanje in zlato plaketo Združenja za gostinstvo in turizem Gospodar- ske zbornice Slovenije. PerL\ jc v slovenski turistični x>nudhi nekaj posebnega. Njena kompleksno ponudbi /dru/uje igrc\lnistvo, vrhunsko gostinsko in kulinArično ponudbo, trgovske dcjc\vnosti, rcvlične vrste /adavc in rekreacije ter konferenčno dejav- nost. Hotel ima 94 klimatiziranih sob in 11 apartmajev. Pred krat- kim je bil HIT Casino Perla med prvimi turističnimi kompleksi oziroma objekti v Sloveniji na osnovi pravilnika o kategorizaciji turi- stičnih nastanitvenih objektov uvrščen v skupino hotelov s štirimi zvezdicami. "Perlo so ocenje- vali ocenjevalci z li- cenco, kot to določa pravilnik o kategori- zaciji turističnih na- stanitvenih objektov Odločbo o kategori- zaciji smo dobili v septembru, velja pa tri leta. Poleg tega smo prejeli še odloč- bo oziroma znak specializacije v igral- ništiTJ in posebej za organizacijo semi- narjev in raznih po- slovnih sestankov ter znak kako- vosti/' direktor Perle Mi- ran Čurin in dodaja, da je ustrezno usposobljeno osebje osnovni in glavni pogoj za prido- bitev znaka kakovosti. Wiran Čurin Iztok Legat, inštruktor kuharstva v novogoriškem Hitu, priporoča r^L^novrstno, Med gosti narašča zanimanje za Kakovostno gostinstvo v novogori.škem Hita v pleta v svojo ponudbo značilno- sti "Štiri zvezdice opredeljujejo tehnične standarde - opremo sob, restavracije, kuhinje in vrsto dru- gih spremljajočih prostorov. Znak kakovosti pomeni nekaj več. Vse, kar tukaj počnemo za dobro počutje gosta, bistveno presega tehnične standarde. Gost namreč od nas pričakuje pozornost, us- trežljivost in prijaznost na vsakem koraku. Za tako imenovani meh- ki del storitev, od katerega ni toliko odvisna tehnična opremlje- nost, imamo dobro usposobljeno osebje, ki je zaslužno za vse, kar se v naši hiši dogaja za zadovo- ljitev potreb še tako zahtevnih gostov, " pojasnjuje Miran Curin. Celostna ponudba Perle sodi v višji srednji evropski razred. Ose- bje, od sobaric, natakarjev, ku- harjev do sommellierjev pa je po prepričanju direktorja Curina bi- stveno bolje usposobljeno kot v primerljivih hotelskih komplek- sih po Evropi. To vsekakor po- trjujejo številni gostje in ne na- zadnje tudi vefiko število pri- znanj, ki so jih zaposleni v Perli prejeli za dosežke na raznih gostinskih ter turističnih tekmo- vanjih doma in v svetu. "I/ Perli skušamo biti vedno vsaj korak pred konkurenco. Prirejamo razne izobraževalno gostinsko-kulinarične večere, kot so etno-eno-gastronomske pred- stavitve različnih držav, srečanja sommellierjev, po katerih se že zgledujejo drugi, konkurenčni hoteli in vrhunske restavracije," zaključuje Miran Curin. predvsem pa zdravo hrano nacionalne |edi nariki Združema za gostinstvo in narizem pri GŽS. "Tudi pri nas se čedalje bolj uveljavlja zdrava hrana, ki ni več mastna, z manj škroba v jedeh, veliko več je zelenjave. Zelenjavni krožniki so se lepo uveljavili v novogoriški Vrtnici in Tri- glavu, " pravi Legat. Hit je znan po posebni po- nudbi. 2e pred leti so v hotelu Sabotin začeli s kitajsko kuhi- njo. "Ljudje si želijo raznoli- kosti in prav zato želimo na- šim gostom predstaviti ku- linarične zna- čilnosti posameznih dežel Med zasebnim obiskom v Grčiji sem se sezanil z nekaterimi poseb- nostmi tamkajšnje kuhinje. Po- skusili smo v šcmpctrskcm hotelu Lipa in grška kuhinja ob sprem- ljavi temperamentne glasbe se je obnesla. Skupaj s sodelavci smo pripravili še dneve ameriške, šumadiiske, madžarske in pre- kmurske kuhinje. V oktobru in novembru lahko gostje v gostišču Mark na Marku ob živahnem la- tino-ameriškem melosu pokuša- jo mehiške jedi. Odziv je velik in tovrstno po- sebno ponudbo bomo še pri- pravljali, " napo- veduje Legat, ki ugotavlja, da med Hitovimi gosti nar^^šča za- nimanje za ek- sotično hrano oziroma nacionalne kuhinje. Prihodnje leto namerava po obisku Karibov, kjer se bo samo- Lzobraževal, pripraviti dneve krco/skc kuhinje. Iztok Legat 6 primorske novice /Va zdr3ivje Dragocenost darila ni v njegovi ceni, temveč v srčnosti darovalca Samo srečni imamo lahko Doccmbcr zažari v spominu, srcu in domovih že dokaj /gotlaj. Čarobne kičke po mestnih uHcah mehčajo pročelja fasad in razblinjajo monotonijo ulic. Vabljivo urejene izložbe trgovin vabijo. Doma je prepovedano stikati po omarah. Iz kuhinj diši po vaniliji, pomaran- čah, cimetu, piškotih, potici. Adventni čas vzbuja hrepenenje. LJtrinjajo se želje, načrti. Misel nA (lc\riL\ se prebudi •>cmAVc\di /e pred MikUvževim. \we/c\nc\ je s tistimi, ki jih imamo najrAje. Kaj izbrati, kaj podariti v želji razveseliti, presenetiti in osre- čiti najdražje? Večina običajno ta ra/mišljanja združi z kwom po trgovinah, kjer že čakajo bolj ali manj spretni trgovci. )e res treba podariti nekaj r^^/- košnega, kičastega, dragega? Bodo najdražji /ares merili ljubezen darovalca in njegovo naklonjenost po velikosti, načičkanosti in ceni izbranega darila? Na to vfirašanje bi si moral, že preti nakupom, odgovoriti vsak- do sam. IsKreno in brez krinke bi ka/alo opredeliti namen, sporo- čilo, ki naj bi ga darilo i/ražalo. Zato ni odveč vprašanje^ komu in /akaj nekaj podariti. Ce naj bi darilo obdarjenega spravilo v za- drego, v/budilo slabo vest ali pozornost že zaradi velikosti in cene, /aradi postavljaštva, so na- meni darova ca vse prej kot is- kreni. Želimo podariti nekaj /ato, ker bi radi obdarjenemu povedali, kako ga imamo radi, kako ga nenehno nosimo v srcu in mislih? Ce prihaja tak vzgib iz srca, izvirnost in izbor ne bi smela povzročati preglavic. Zadostuje že drobna malenkost, predmet, za katerega vemo, da je nekomu še posebej pri srcu, doma nape- čeni piškoh v lični (lahko doma izdelani in okrašeni) škatli, z ljubeznijo zavit ovoj (v barvah, ki so pri srcu obdarjenemu)... IVlož- nosti je veliko, vsaj toliko kot občutij, ki jih gojimo do ljudi, ki jih imamo zares radi. Pravijo, da je darilo tudi odraz omike, kultiviranosti človeka. Zato tudi poslovni bonton veleva, da si poslovni part- nerji naj ne bi pod- arjali predragih da- ril, ki lahko spravi- jo človeka v zadrego. Podobno velja tudi za zaseb- ne vc/i med sorod- niki, prijatelji, znanci, partnerji, ljubimci. Ne le, da ni vseeno, kako je darilo zavito, po- membno je tudi, kako ga podariti. Topel stisk roke, iskren pogled v oči, prijazna beseda, 3ovedo veliko več šk irv oljčrto olje slovenske Istre. To je nekaj preizkušenih kombinacij strokov- njakov. Vendar ne pozabite nikoli ne sezite po vinu na slepo, ne da bi ga poznali in nikar ga ne podarjajte zavitega v bel ovojni papir. Spremljajo ga lahko cvet, suho sadje ali oreščki, predvsem pa naj ga spremljata vaš dober namen in lepa misel. Povejmo obdarovancu, da smo vino izbrali pozorno in s poseb- nim namenom. /Va zdravje primorske novice I > radi tudi druge pospravljanja in priprav na pra- znike, tzmozgani od opravkov, za katere menimo, da jih ni moč odložiti, bomo kaj kmalu tudi sami sebi odveč. Le kako bomo s takšnimi občutki zmogli podariti iskren nasmeh, prijazno besedo, topel objem vsem, ki jih imamo radi? Oni pa n^LS imajo radi tudi zato, ker dobro vedo, da nas sicer tarejo skrbi, da smo preobremenjeni z delom, vendar upajo, da bomo vsaj za nekaj nepozabnih ur od- vrgli krinko in skrbi. Pričakujejo, da se jim bomo v celoti posvetili vsaj ta mesec v leni. Zato, da bi preživeli in skupaj občutili čarob- nost praznikov. Brez velikih be- sed. Dobri nameni se izjalovijo ta- koj, ko podarimo darilo kar tako, mimogrede, in v isti sapi zatrjuje- mo, kako zelo se nam, žal, mudi. Pogovor, prijeten klepet, želja pre- živeti nekaj lepih trenutkov, so dragocenosti, ki jih ne more odte- htati še tako velik briljant. Izdelova- nje okraskov v toplem objemu doma, prijeten popoldan s prija- telji, nepozabni trenutki z ljudmi, ob katerih nam je toplo pri srcu, so najlepše darilo, najdražji spomin za trenutke, ko nam bo hudo, ko bomo zasuti z delom in ko bomo menili, da nas prav nihče ne zmo- re razumeti. Zato ne do- volimo, da bi nas čarobni čas praznikov izčrpal, še preden naisto- pi božični čas - čas ljubezni, razumevanja, upanja in mi- ru. Ali, še sla- bše, da bi ob- nemogli še pred najdaljšo nočjo v letu. Pa čeprav bo- do darilca skromnejša, kot smo si že- leli, četudi bi nas glodala slaba vest, ker smo izbiri namenili premalo časa. Kaj zato, če bi nujno delo pač moralo počakati na prve dni prihodnjega leta! Pomembno je, da bomo vanj vstopili zadovolj- nejši, polnejši, bogatejši. Oa si bomo zares utrgali nekaj trenut- kov samo za to, da osrečimo druge in s tem tudi sebe. Srečen je le tisti, ki se ima dovolj rad. Kajti, le tako ima lahko rad tudi druge! )ASNA ARKO KAMBlC 40 primorske novice /Va zdr3ivje /Va zdravje primorske novice I > Zadn|e leto tega tisočlet|a v udobno-menkem z letošnjim novoletnim pr^^znovanjem bomo zakoračili v zadnje leto tega tisočletja. V Meblo Top-u se že pripravljamo na prihajajoče tisočletje in vodnarjevo novo dobo, ki pomeni prehod iz dobe dvojnosti v dobo enosti. Da bi bil niiš program celosten in bi zadovoljil čimveč ljudi, smo se odločili, da bomo poleg dvojno vzmetenega bliLzinjenega pohištva, ki predstavlja trdo izvedbo sedežnih garnitur, v naš program vključili tudi mehko izvedbo vzmetenja. ?7/Htc/(cJ/€t e/e(/€tnce in /ioa/ifete s tem naj bi zadovoljili prak- tično vse kupce. Pri izdelavi naših izdelkov namenjamo veliko po- udarka čimbolj naravnim in zdra- vim materialom. Stremimo pa tudi za tem, da bi naši izde ki imeli v konstrukcijah čimmanj kovinskih delov. Standard narašča in zato je vedno bolj pomembna kvaliteta izdelkov, čemur se še posebej posvečamo. Večina sta- novanj je še vedno takih dimenzij, da je pri načrtovanju novih iz- delkov zelo pomembno, da so čimbolj Rinckionalni in sestavljivi iz elementov, ki jih lahko posta- vimo v velike kot tudi v manjše prostore. Naš vsakdan je vedno bolj obremenjujoč, tako da nam udobnost v prostem času zelo veliko pomeni. Da bi si zares lahko odpočili in uživali po na- pornem delavniku, smo velik po- udarek namenili prav udobnosti sedenja na naših sedežnih garni- turah. Ker vemo, da je vzdrževanje in čiščenje blazinjenega pohištva občutljiva točka vsakega gospo- dinjstva, še posebej, če so otroci še majhni ali pa imamo v stanovanju štirinožnega hišnega ljubljenčka, se tudi pri izbiri materialov, s katerimi blazinimo, nagibamo k čimbolj trpežnim, vzdržljivim in za čiščenje enostavnim tkaninam, mikrotkaninam in usnju. Na izbiro imamo približno 250 različnih materialov praktično vseh barvnih odtenkov - 100 različič usnja, 100 različič mikrot- kanin in 50 raizličič tapetniškega blaga. Ker želimo, da bi bili v novem tisočletju naši kupci zares zadovoljni z izbiro naših izdelkov, se skušamo čimbolj prilagoditi njihovim željam in potrgam, tako da smo naš program dopol- nili tudi s počivalniki, ki so namenjeni predvsem dopolnitvi kotnih sedežnih garnitur. Izdelu- jemo tudi posamezne elemente, s katerimi lahko dopolnimo kate- rokoli sedežno garnituro, posa- mičen trosed-posteljo ali opremi- mo večji predprostor, mogoče celo zimski vrt. Tudi v bodoče bomo stremeli za tem, da bomo naš program izpopolnjevali tako, da bomo prisluhnili potrebam in željam kupcev. Želimo, da bi se vsem, ki so že kupili naše izdelke, pa tudi vsem ostalim, ki jih še bodo ali pa tudi ne, izpolnile sanje in bi v prihaja- jočem, za človeštvo tako poseb- nem času, dosegli vse dobro, kar si sami želijo. Naše izdelke prodajamo v specializiranih prodajalnah s pohištvom: salon Meblo Nova Gorica, Industrijska 5, Kromberk, salon Meblo Ljubljana, Šmartinska 152, BTC, hala A, salon Meblo Maribor, Loška 13, sejmišče, salon Meblo Kranj, Koroška cesta 4, Blagovnica Globus, salon pohištva TRILES Ljubljana, Tržaška 337, salon pohištva ACRON Jesenice, Titova 108, salon notranje opreme FORMA Izola, Polje 21, salon pohištva SIMSON Mozirje, Šolska ulica 10, salon pohištva SEN PO Ljutomer, Babiči 4, salon sedežnih garnitur Mežica, Mariborska 11, salon pohištva B&B Rače, Ljubljanska 76, salon pohištva Napredek Domžale, Ljubljanska c. 81. /Va zdravje primorske novice I > Smučanje v sezoni 1998/99: bližnja tujina resno konkurira Sloveniji Doma korakoma^ na tii|em v galopu Tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju so se že pričele, 9. novembra napoveduje združenje slovenskih žičničarjev začetek prodaje predsezonskih vozovnic v večjih središčih in zadnji novembrski konec tedna bodo tam, kjer imajo urejeno dodatno zasneževanje, prvič pognali naprave. Slovenska zimsko - športna središča sicer stopajo v novo zimo z več zaleta kot v minulih letih, ker se jih je po desetletjih moledovanja država končno usmilila in jim namenila 550 milijonov tolarjev nepovratnega denarja ter še nekaj kreditov (skupno 917 milijonov) za obnovo najbolj obremenjenih predpotop- nih žičnic in za povečanje obsega dodatnega z^lsneževa- nja. Žal so medtem tudi na bližnjih in v enem dnevu brez težav dosegljivih smučiščih Italije in Avstrije toliko postorili, da so ob boljših cestah in zato primerljivo dolgih časih voženj postali resna konkurenca našemu Kaninu, Cerknemu, Soriški planini, Kobli, Voglu in Kranjski gori. Našemu zimskemu turizmu se obetajo težki časi, saj svetovna gibanja kažejo, da prodaja smuči upada, propadajo pa tudi manjša smučišča. Želene zime so storile svoje, pri nas pa je novi kapitali- zem še poglobil socialno razliko- vanje. Evforija po zmagah Križaja in Svetove je šla v zgodovino in za mnoge je beli šport postal pred- rag. Tisti, ki v njem vztrajajo, za drag denar zahtevajo vsaj kako- vostne storitve. Slovenski žični- čarji v novi sezoni napovedujejo dvig cen v primerjavi z lanskimi za 4 do 8 odstotkov, v bližnji Italiji in Avstriji pa je rast triodstotna. Kaninski žičničarji bodo pred- sezonske vozovnice ponujali do 15. decembra. Odrasli bodo za dnevno odšteli 2.800 tolarjev, za sezonsko pa 40.000. V Bovcu so uspeli z vlogo za pridobitev dr- žavne pomoči (45 milijonov to- larjev) in se s tem denarjem te dni trudijo, da bi do zime uredili dodatno zasneževanje ob dveh vlečnicah v Cezsoči in s tem poskrbeli za rezervno smučišče v času muhaste kaninske burje. Del denarja je namenjen tudi posodo- bitvi kabinske žičnice. Če temu dodamo še temeljita vzdrževalna dela na napravah in progah, lahko -»ričakujemo, da bo smuka na k>vškem - predvsem za tiste, ki o vijuganju že nekaj vedo, prav prijazna. Ljubitelje visokogorskih epot čakajo kabinska žičnica, trisedežnica, dvosedežnici in vleč- nica. V Cerknem so pridobili po- sodobljeno cesto od Počivala do Tuškovega griča. Tako je promet- nica med obema dolinskima par- kiriščema široka 5,5 metra, po- ložen pa je tudi poldrugi kilome- ter asfalta. Po smučarsKi plati je Cerkno že od lani zgledno opremljeno: s štirisedežnico, dvo- sedežnico in štirimi vlečnicami ter dodatnim zasneževanjem večine smučišč. Za dopolnitve na smu- čišču so od države dobili 25 milijonov tolarjev. Na Kobli vlada denarna suša in so se morali zadovoljiti le z vzdrževanjem ob- stoječega. Premorejo tri dvosede- žnice in tri vlečnice ter dodatno zasneževanje. Nekoliko bolje bo ob treh vlečnicah na dobro za- sneženi Soriški planini, kjer so dobili 15 milijonov tolarjev dr- žavne pomoči. Ob tem velja opozoriti na cestne težave v Baski grapi, saj so oktobrske povodnji razmajale precej podpornih zidov. Največji del državne pogače je letos dobil Vogel - kar 194 milijonov. Gradnja nihalne gon- doLske žičnice, ki bo imela trikrat večjo zmogljivost od dosedanje, že teče, vendar pa je otvoritev pri- čakovati šele novembra prihodnje leto. Precejšen del Primorcev je navezan na Kranjsko goro. Tam bodo z državno pomočjo (35 milijonov) na hotelskih smučiščih uredili sistem dodatnega zasneže- vanja s 23 topovi. Za postojnsko- pivško območje je zanimiv smu- čarski cilj Krvavec. Tudi tam so iz Ljubljane dobili nekaj denarja. Z njim so povečali zmogljivosti dodatnega zasneževanja, ublažili najbolj kritične strmine in popra- vili nekatere preozke prehode med smučišči. V splošnem vcl/a, (L\ vcc/a .srec/i-šCa kljiih kri^i veti darle povečano investirajo, manjša (Kalič, Sviščaki, Lokve) pa se v veliki negotovosti borijo za vsako sezono posebej. Tu je izjema mlad center ]dvomik v bližini Črnega vrha nad Idrijo, kjer so ob že obratujoči vlečnici precej postorili na trasi bodoče sedežnice in so letos pridobili tudi 10 milijonov državne pomoči. Privlačna Avstrija in Italija Za Primorce so posebej smu- čišča v Furlaniji-julijski krajini in na avstrijskem Koroškem vse bolj zanimiva. Dobre cestne povezave časovno izničujejo večje število kilometrov, povsod pa veliko Investirajo in nudijo dolge sezna- me starostnih, časovnih in sku- pinskih popustov. Ugodne so tudi kombinacije bivanja pri nas (v Bovcti ali Kranjski gori) in smu- čanja na tujem. ATC Kanin že vrsto let sodeluje z žičničarji v Trbižu in na Nevejskem sedlu in nudi ugodne aranžmaje v okviru tedenske vozovnice /a Kanin, še pestrejša pa je ponudba Glob- tourjeve poslova niče v Kranjski gori. Najzahtevnejši lahko kupijo celo sezonske karte, za smučarje iz naših krajev pa bodo zanimivejše dnevne ali tedenske vozovnice. Kdor bo zimski dopust preživ- ljal v Bovcu ali Kranjski gori, bo najhitreje prišel do avstrijskih smučišč Arnoldstein, Dobratsch, Verditz, Gerlitzen in Nassfeld. Oddaljenost od Bovca znaša od 35 do 60 km, cene dnevnih vozovnic pa se gibljejo od 130 do 340 šilingov. Smučarski na- vdušenci se bodo odpravili še dlje - v munilcni Ba 14 primorske novice /Va zdr3ivje Smučišča Furlanije so Primorcem tako blizu kot slovenska Stalne posodobitve, za vse spre|eml|ive cene SimidšČA FurUnije - julijske krajine, ki jih upravlja podjetje Promotur, postajajo za primorske dnevne obiskovalce in tudi počitnikarje vse bolj zanimiva. Boj za pri 16 primorske novice /Va zdr3ivje Salzburger Spe Salzburški smučarski svet Amade Ze deset le Salzburški športni svet AmAcle premore vrhunsko ponudbo za začetnike in odlične smučarje. Pred- stavlja prav poseben kos zimsko- športnega in turističnega območja dežele Salzburške, saj leži tik ob Turški avtocesti A 10 in je tako kar najlažje dostopen. Območje Ama- de sestavljajo kraji Radstadt, Alten- markt, Zauchensee, Kleinarl, Flac- hau, Wagrain, St. johAn z Alpen- dorfom, Eben in Filzmoos. Območje razpolaga z 31.000 turi- stičnimi ležišči vs^ kategorij, smu- čarji pa Uhko z eno vozovnico uporaoljajo več kot 100 vlečnic, sedežnic in kabinskih žičnic, katerih zmogljivost je 120.000 prevozov smučarjev na uro. Skupno dolžina smučišč znaša kar 350 km, snežno zanesljivost pa zagotavlja 11 siste- mov zasneževanja s 117 topovi. Območje Amade je gospodarska revija Capital proglasila za najprija- znejše smučarsko območje v aduti: praznuje 10- letnico in je raj za prav posebej zahtevne zimsko- športne goste. Amade ima tudi spoštljivo športno zgodovino: Iz Kleinarla je doma smučarska šam- pionka sedemdesetih let, Annema- rie Moser-Proell, iz teh krajev pa izvirata tudi še danes cenjena vr- hunska smučarja: v Flachau je smučarsko zrasel Hermann Maier, v Radstadtu pa Andreas Schifferer. Njihovi uspehi pričajo, da je to smučarsko območje kot narejeno za vzgojo in urjenje am- bicioznih ljubiteljev snežnih špor- tov. Sicer pa okoliške gore ponujajo tako smučine za začetnike, kot Oidi težko progo za svetovni pokal in vznemirljivo- adrenalinske užitke na strminah z visokimi grbinami. Smučarsko-žičniški vrtiljak treh dolin, ki brez prekinitev povezuje območje Flachaua, VVagraina, St. johanna in Alpcndorfa, lahko snm /Va zdravje primorske novice I > >rtwelt A m A d e popolnoma zanesljiva zima t izkušeni rabljAjo z eno samo vozovnico, ta pa velja še za dodaten povezan sistem, ki sega od Kleinarla do Zauchenseeja. Prebivalci Amadeja lahko s ponosom pokažejo, da po desetih ktih skupnih prizadevanj danes nudijo sto sodobnih žični- ških naprav, 350 kilometrov ureje- nih smučišč, zabavne parke za deskarje na snegu in progo za deskarsko disciplino Boardercross. Več strmin je namenjenih tudi ljubiteljem carving smučanja. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji teka na smučeh. Tem območje nudi tako višinske kot nižinske proge - posebej v okolici Filzmoosa in območja St. Johanna z Alpendor- fom. Vseh prog je kar za 250 km, obsegajo pa vse težavnostne stop- nje. Poskrbljeno je tudi za bele rado- sti v obdobjih, ko starka zima stavka. Najsodobnejše naprave za dodatno zasneževanje smučišč so Amade in v času sezone zagotav- ljajo prevoznost belih strmin. Zato ne preseneča, da je ob tako celoviti zimskošportni ponudbi območje Amade v ostri mednarodni konku- renci še vedno prireditelj tekem svetovnega pokala v alpskem smu- čanju. Tako bo 10. januarja 1999 gostilo veleslalom za moške. V celoti gledano nudi sleherni izmed osmih počitniških krajev območja Amade svojo posebno ponudbo, prilagojeno zelo različ- nim željam in zahtevam. Vsaka vasica ali mestece ima svoj poseben šarm in vsakdanji življenjstci utrip. Temu je treba dodati še, da je stopnja gostoljubnosti velika in povsod enaka; sestavljena Iz po- sebno domačnih pozornosti v gor- skih postojankah, iz prisrčnost, pospremljene z veliko mero dobre- ga okusa v gostiščih, gostinski lokali pa razvesei|ujejo z mnogimi gur- manskimi užitki, značilnimi za te Salzburški zim.sko.športni svet Amade ob tem nudi ugodne turistične pakete v na-slednjih terminih: od začetka sezone do 19. deccmbra, od 9. do januarja in od 6. marca do !8. aprila. Za ta obdobja veljajo naslednje najnižje cene: - 7 prenočišč z zajtrkom z vključeno šestdnevno smučarsko vozovnico: 43.101 SIT (3.200 ATS) - 7 polpenzionov v gostišču s šestdnevno vozovnico: 67.211 SIT (4990 ATS) - 7 polpenzionov v hotelu s štirimi zvezdicami s šestdnevno vozovnico: 80.680 SIT (5990 ATS). Podrobnejše informacije dobite na naslednjem naslovu: SALZBURGER SPORTVITLT AMADE, DORFSTRASSE 172, A-5542 FLACHALi, TEL. 0043/6457-2929 EAX: 0043/6457-270929 Homepage: http://\\^\"vv ..spomvell-AmAHc.co.Af/amade L-niaii. iiiio(af<>pui 1 wci(-aiii<»iii.'.i.o.At 50 primorske novice /Va zdr3ivje ^ Iiido narobe je, da v hinici ne vidimo lepot okoli sebe \a Goriškem^ V deželi rafskomili^^^^ Mo/iiosti /a tloslej nc/nana doživetja je pri nas obilo. I o še posebej velja /a goriško deželo, ki je kot razprta tllan med Alpami in morjem. iVlalokje najdemo na tako majhnem prostoru toliko mnogovrstnih posebnosri. So gradovi, doline in dolinice, gozdovi in gaji, vzpetine in hribi, njive, vint>^radi, polja - na koščku zemlje, kjer si V ipav a in Soča hitita naproti. GorLski sL\vček - pesnik Simon Gregorčič - je /»opisal, da je 'v de/di rajskomili', sodobne lirične duše bi rekle, da smo v deželi, kjer vsi doživljamo prvo ljube/en. L^rug do drugega, do narave, do vinskih trt, do valujočih se žitnih pol), do vsega, kar sonce ljubeče ožarja okoli nas... O Gioriški teče beseda, o ob- močju, ki gA je država zarisala v meje novworLske občine. Od Krasa do Trnovskega gozda, od BranLške doline do strmih pobočij Skalnice in Sabotina, ki sta medse ujela smaragdno Sočo, preden ležerno cxiteče čez Furlansko niž- ino v jadransko morje. Govor je o območju in o njegovih ljudeh, ki so bili skozi stoletja na prepihu i^odovinskih in drugih clogajanj. Se se govori o kmečkih puntarjih, o najnolj zaznavnem zgodovin- skem obdobju prvi svetovni moriji - je še nešteto oprijemljivih spominov. Območje nov(.)goriške občine je dobesedno svet v malem: ko na enem koncu obirajo še zadnje grozde, na drugem že pripravljajo vse potrebno za zimske športe in rekreacijo. Goriški je namreč stičišče treh vinorodnih rajonov - kraškega, vipavskega in briškega. O slovesu tamkajšnjih vin ne kaže izgubljati besed, sd^ o tem dovolj prepričljivo govorijo številne na- grade, priznanja, medalje, celo najvišji slovenski vinski naslov šampion. Da je temu tako, gre največ zaslug pridnim rokam, ki znajo iz grozdja ne samo narediti vino, temveč mu vdahniti tudi dušo. Njim so se pridružili še gostinci, ki znajo vino izbrati in ga ponuditi in ne več samo prodati. Tako imenovani višinski del novogoriške občine z^^jemata predvsem Trnovski gozd in Banj- ška planota, raj za gobarje, re- kreativce, tekače, smučarje in za vse tiste, ki imajo naravo radi 'kar tako'. Lokve so denimo med drugim najstarejše primorsko smučarsko središče in čeprav so zime v zadnjih letih s snegom bolj skope, si je tam mogoče nabrati novih moč1, spočih diašo in telo. Teki na smučeh po gozdnih po- teh, teh je tam na pretek, smuča- nje in še kaj je moč izbrati; ko ni snega, pa so poti v nedrih gozdov kot nalašč za pohajkovanje in sprehode. Ne bodite zaskrbljeni, če vas med uživanjem opojnosti Trnov- skega gozda zaloti pozna ura. Na Lokvah in še kje na tamkajšnjem območju vas bodo prijazno pre- nočili, morda ostanete še kak dan ali več, vsekakor tako dolgo, da VcVS bodo doživetja ponovno pri- peljala v te ČTidovite kraje. Od enega do drugega konca občinske meje je hkrati blizu in daleč. Ce bi želeli obiskati ali spoznati še ne videno zanimivost, s prijatelji pokramljati ob kozarč- ku domače kapljice v eni številnih kleti, bo vaša pot kratka. Ce pa bi hoteli podrobneje spoznati vse, kar je vredno vašega ogleda in pozornosti, bo bolj primerna nekoliko Ugodnejša hoja ali vož- nja. Okolje je prelepo, zlasti pa nudi toliko, da bi bila nepoprav- ljiva škoda, če bi ga hitrici spre- gledali... Središče Trnovskega gozda so Lokve, najstarejši primorski smučarski center Z Ijubezuiju obdelani vinogradi ne morejo dari kaj drugega V<.o\ «.\o\>rc» v\r»o KVARTIN - Sejem dobrot narave in zabave Nova Gorica 4, - 8, november 1998 V PTRC MLBLO, Industrijska cesta Nova Gorica, od 11. do 20. ure SREDA, 4. november - ob 11. uri OTVORITEV SE) M A - ob 15. uri Koncert na Bevkovem trgu - ob l6. uri Nc\stop komorne skupine INKE - ob 18. uri Modna revija ČETRTEK, november - ob 11.30 uri Zakon o pospeševanju turizma, okrogla miza - ob 13. uri Zakon na dodano vrednost in prenova plačilnega sistema za pravne in fizične osebe, okrogla miza - ob Id. uri Nastop ISTRSKIH MUZIKANTOV - ob 18. uri Modna revija PETEK, 6. november - ob 10. uri Delovanje turističnih društev v slovenskih mestih, posvet - ob 13. uri Obmejno srečanje vincwadnikov in vinarjev, posvet - ob \b. uri Ansambel ANA PUPEDAN - ob 18. uri Modna revija SOBOTA, 7. november - ob 14. uri Predstavitveni dan Izole: IZOLA MESTO Z NASMEHOM - ob H. uri Z barvami ohranimo zdravje, posvet - ob 1c>. uri Krst vina, humoristična skupina ALKOTEST in ansambel GAMSI - ob 18. uri Modna revija - ob 20. uri Obrini Martinov ples z ansamblom GAMSI NEDEL|A, 8. november - ob 15. uri Ansambel MlADE ERAjLE - ob 18. uri Modna revija OD SREDE DO NEDEEIE ZABAVA V Z^ABAVlSCNhM l*AKKU! 51 TEDNIK Na zdravje Kranjska Gora z okolico Špoit^ rekreacija in zabava Zgomjesavska dolina s Kranjsko Goro leži v objemu lepih Julijski Alp na eni strani in na drugi strani gozdnatih Karavank. Kranjska Gora z okoliškimi kraji ponuja obilo možnosti za zdravo rekreacijo, planinske ture in sprehode. Čist zrak in pomirjujočo gorsko naravo iščejo tisti, ki si želijo počitka, a tudi tisti, ki aktivno preživljajo dopust Smučanje, kolesarje- nje, alpinizem, teki na smučeh, zanimive kolesarske steze... Kranjska Gora z 810 metri nadmorske višine leži na skrajnem severozahodu Slovenije in 7 kilometrov od italijanske ter 6 kilometrov od avstrijske meje. Dolina je ujeta med strme grebene in vrhove julijskih Alp na južni strani in Karavanke na severu. Kranjska Gora ima z okoliškimi kraji enajst hotelov s skupaj 2000 posteljami in domala prav toliko ležišč še pri zasebnikih - v imenitnih majhnih domačih hotelih in penzionih ter apartmajih vi- soke kategorije. Turistično ponudbo same Kranjske Gore dopoljnjujejo okoliški kraji: Srednji vrh, Rateče, Podkoren, Gozd Martuljek, Mojstrana. 30 kilometrov smučarskih prog Vsa Zgomjesavska dolina je poleti in pozimi izredno za- nimiva za letovanje in dopust. Privablja tiste, ki si želijo počitka, oddiha in čistega gorskega zraka na kmetiji v prijetnem domačem okolju gorske vasi, zanimiva je za tiste, ki drsajo, smučajo, kole- sarijo, tečejo na smučeh in se ukvarjajo z drugimi športi. Na tisoče domačih in tujih gostov prihaja v to prelepo dolino pod Alpami zaradi sprehodov in gorskih tur, saj vsa Zgor- njesavska dolina leži v Trigla- vskem narodnem parku in je izhodišče za pohodništvo v najlepše slovenske alpske do- line pod mogočnim Trigla- vom: v Kot, v Vrata, v Krmo. Kranjska Gora pozimi razpo- laga z 20 žičnicami in nad 30 kilometrov urejenih smučar- skih prog za alpsko smučanje in nad 40 kilometri urejenih tekaških poti. Vsako zimo priredi tekmovanje za svetovni pokal v slalomu in veleslalo- mu za moške, v bližnji Planici pa tekmovanje za svetovni pokal v skokih. Planica je s svojo zgodovino imenitnih uspehov skakalnega športa in svetovnih rekordov v skokih in poletih dobila velik mednaro- dni ugled in je ponos ne le Kranjske Gore in Zgornje- savske doline, ampak vse Slovenije. Najmlajšim ne bo dolgčas Kranjska Gora ima teniška igrišča, bazene, izposojeval- nice športne opreme, koles, smuči, ima masažne in kozmetične salone, številne zanimive majhne lokale in tr- govinice. Veliko je zabave za tiste, ki želijo poizkusiti srečo: v igralnici HIT Casino v Kranj- ski Gori ali v igralnici v hotelu Larix. V vseh kranjskogorskih tu- rističnih agencijah vam bodo preskrbeli gorskega vodnika, vas peljali na zanimive izlete ne le v okolico, ampak po vsej Sloveniji, na smučanje v bližnjo Italijo ali Avstrijo... Pozimi, ko zapade sneg. vas kranjskogorska agencija pelje tudi na sankanje po cesti z viskogorskega prelaza Vršič. Najmlajšim v Kranjski Gori zanesljivo ne bo dolgčas. Ko bodo sneli smuči ali se s svo- jimi starši vrnili s sprehodov, jih bo agencija popeljala v za- nimivo Kekčevo deželo. Z za- vezanimi očmi se bodo pripeljali prav na kraj. kjer so živeli Kekec in Mojca pa Pehta in Bedanec in ko bodo odprli oči. bodo pred njimi živi Van- dotovi junaki. 12 izletov s kolesom Kranjska Gora ponuja tudi izredne kolesarske steze za družinske kolesarske vožnje in za zahtevne gorske kolesar- je. S kolesom boste lahko pre- vozili kolesarske steze od Rateč do jesenic. na Vršič ali po gozdnatih Karavankah. Na voljo je 12 izletov: do Planice, Vršiča, Krnice, Vrat, Krme, Peči na tromeji, na Srednji vrh, do Belce in Rovt, Rateč in Jesenic. Panorama, ki jo nudi- jo ti gorski izleti, je izredna, zanimivosti obilo: od izvira Nadiže. presihajočega jezera Ledine, smučarskih skakalnic. Zelencev kot izvira Save Dolinke. V Podkorenu so ohranjene številne mogočne domačije, v Kranjski Gori tri stoletja stara Liznjekova do- mačija. na Vršiču ruska kape- lica, v steni Prisanka Ajdovska deklica. Lahko si ogledate Martuljške slapove in slap Peričnik. Triglavsko severno steno, v Mojstrani Triglavski planinski muzej, grbinasti travnik v Radovni... Prijazni domačini vas bodo zvečer povabili v Imenitne restavracije aH v domače okolje gostišč in gorenjskih gostiln, kjer boste lahko poskusili slovenske In go- renjske jedi in specialitete. Poleti In pozimi pa ne bo manjkalo številnih prireditev - od koncertov, folklornih nastopov do tradicionalnih vaških dni s prikazom pisanih narodnih noš In 20 (mimmmMGUKs N3 zdravje Ko smo pred nekaj dnevi na Bledu sprejeli novinarja s Ško- tskega, nam je očaran povedal, da še nikjer ni videl tako ču- dovite, skoraj pravljične jeseni kot na Bledu. Italijanska novinarja sta osta- la na Bledu kar cel teden, da sta lahko posnela potopis o "tem raju pod Triglavom". Užitek je peljati tuje novinarje ali udeležence študijskih poto- vanj ob lepem vremenu na grad, ko jim resnično zastane dih ob pogledu na vso to lepo- to. Pravzaprav je res velika odgovornost nas vseh, ki živi- mo in delamo na Bledu. Trudili smo se in vsaj na nekaterih področjih bili tudi "dokazano" uspešni. To potrjujeta dve na- gradi, ki smo jih prejeli ob koncu sezone. V akciji Turistične zveze Slovenije "Moja dežala - lepa urejena in čista" smo v kate- goriji izrazito turistični kraji osvojili prvo mesto. V okviru te akcije je bilo v občini Bled izpeljano tudi ocenjevanje za najbolj urejene hiše. Nagrajencev je iz leta v leto več in samo želimo si lahko, da bo tudi v naslednjih letih čimveč hiš in restavracij ponosno nosilo plaketo za naj- bolj urejeno hišo. V akciji "Naj slovensko kopališče" pa je bilo blejsko grajsko kopališče izbrano za najbolj urejeno naravno kopa- lišče v Sloveniji. Vse o nagradah, dobitnikih posebnih plaket za najbolj urejene hiše, o dosedanjem in prihodnjem delu Turističnega društva Bled, ter tudi o začr- tanem razvoju Bleda boste lahko videli in slišali v petek, 6. novembra, od 17.00 ure dalje v Festivalni dvorani. Se še spomnite čudovito okrašene smreke, ki je na blej- ski promenadi kraljevala lanskega decembra: letos se bomo še posebej potrudili, da bo Bled prava zimska pravljica. Za nas in za naše goste. Decembra bodo številne prireditve za naše najmlajše in z njimi, Miklavžev in božični sejem v Festivalni dvorani ter lep novoletni ognjemet za dober zaključek leta. In za prvi dan novega leta - zadnjega v tem tisočletju, slavnostni novoletni koncert solistov komornega orkestra iz St. Petersburga. A zimske pravljice še ne bo konec - pravzaprav se bo šele začela: - organizirani sprehodi z baklami okrog jezera - turnirji v kegljanju v Športni dvorani - nočo smučanje na Straži - vinska pokušina v Penzionu Mlino - sladki bife v Kazini - zeleni klub v Hotelu Jelovica Naše goste je navdušila, prepričani smo, da bo tudi vas, če se ji boste prepustili. 53 TEDNIK Na zdravje Hoteli, igrivo skriti na obalah jezera, apartmaji, posajeni v naravno okolje in zasebne sobe, zlite v domačnost okolja vasi so ponudba, ki omogoča modernemu, nemirnemu človeku obilico možnosti, da v tej gorski oazi najde svoj mir in notranje ravnotežje. Ni lep- šega kot zimska smuka na Voglu, Kobli, Soriški planini ali Pokljuki, prešerno vijuga- nje po svežem pršiču tik pod žarečim soncem. Nemara pa je tek na smučeh po obodu jezera, po urejenih in vzdrževanih smučinah še lepši! Kopanje v pokritem bazenu ali osvežujoč obisk savne vzbudita tek, ki ga potešijo izbrani kuharji v restavracijah hotelov in pri- jaznih gostiln. Bil bi greh, če ne bi v prijetni družbi okusili izvrstne specialitete - bohinj- ske postrvi ali drugih dobrot iz naše ponudbe. Ko pa postanete še prijetno raz- posajeni, se boste gotovo od- ločili za obisk diskoteke ali drugih zabavnih prireditev in večer se vam bo potegnil daleč v noč. To in še več Vam bo na voljo v prihajajoči zimi v Bohinju. Poleg stalnih športnih pro- gramov na snegu in ledu, družabnih prireditev, kakor je Novoletni teden z Danijelo, Vilijem Resnikom, Dvanajstim nasprotjem, Rok'n Bandom.., zabave za najmlajše, vam pri nas ponujamo tudi za nes- mučarje možnosti prečudovi- tih sprehodov po zasneženih poteh in brezpotjih, oglede muzejev in naravnih spomenikov ter obilo ostalih načinov sprostitve, počitka in Vse podrobnejše informacije in rezervacije najdete v: Turistični agenciji Alpinum, Ribčev Laz 50, 4265 Boh. Jezero Tel.: 064 723 441, Fax: 064 723 446, E-mail: alpinum.bohinj@eunet.si Turističnem društvu Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Boh. jezero Tel.: 064 723 370, Fax: 064 723 330, E-mail: tdbohinj@eunet.si Hotelu Kompas Bohinj, Ribčev Laz 45, 4265 Boh. jezero Tel.: 064 723 471, Fax: 064 723 161, E-mail: kompas@bohinj.si Turistični agenciji Slovenijaturist, Triglavska c. 37, 4264 Boh. Bistrica Tel., fax: 064 721 032 ter na internetu; //www.bohinj.si 22 (®(Q)m®SSJJ©IS5]GLAS Na zdravje Na zdravje ^mm^^^imkLAs 23 Kamnik v naročju planin Kamnik v naročju planin - pogled na Grintovce s Kamniškeffa sedla. Že kar nekaj stoletij privablja številne turiste v Kamnik nje- gova 750-letna tradicija. Med dopoldanskim sprehodom po Kamniku obiščite renesančni grad Zaprice. Z gradu se spustite v mesto in sprehodite po Šutni in mestu, kjer se lahko razgledate po zani- mivostih. Mimogrede se lahko okrepčate v eni od kamniških gostiln. V okolici Kamnika si lahko ogledate tunjiško cerkev sv. Ane v Tunjicah. Če pa ste radi v naravi, se podatje v Kamniško Bistrico ali pa na Veliko plani- no. Pričakujejo, da bo letošnja zima na Veliki planini rado- darnejša s snegom za rekre- acijsko smučanje in zimski oddih. Le nekaj kilometrov južno od Kamnika pa leži Volčji Potok z Arboretumom z nasadi različnih vrst grmičevja in drugega okrasnega drevja. Arboretum je lep tudi jeseni in pozimi. V njem je zdaj tudi spomenik očetu tega slovenskega naravnega parka Leu Souvanu. Arboretum se razteza ob po- tokih, livadah, ki že stoletja gozdnatega griča ob vasi Volčji Potok. V desetletjih načrtnega razvoja je iz graščinskega par- ka nastala edinstvena zbirka rastlin, v kateri prevladujejo drevesa in grmovnice iz vseh koncev sveta. Letos pa so v Ar- boretumu odprli tudi igrišče za golf z devetimi polji. Arbore- tum lahko uživate v vseh letnih časih; v pomladnih dišavah, poletni senci, jesenskih barvah in v zimski tišini. Biser vrtne kulture ob vznožju Kamniških Alp vas vabi, da ga obiščete. Vse informacije dobite po telefonu (06!) 812-345, 814- 701 in v prodajnem centru (061) 811-117. Pozimi pa ste seveda lepo povabljeni tudi na Veliko planino, na bele poljane te vi- sokogorske planote v po- daljšku Kamniško - Savinjskih alp. Poleti kraj za lepe spre- hode je Velika planina pozimi prava zakladnica zimskih športno-rekreacijskih užitkov. Obiščite zato Veliko planino in okusite njene čare. Njene na- ravne in etnografske lepote in dobra turistična ter gostinska ponudba vas vabijo v vseh let- Kamniška Bistrica je lepa tudi pozimi. - .V/. Prezelj V Kamniku imajo celo leto različne prireditiv. Poznana prireditev je tudi srečanje narodnih noš. - J. Skok VArhoretamu so letos odprli tudi iffrišče za f(olfz devetimi polji. V druffi fazi izgradnje hodo uredili še devet polj. 24 i (GLAS Na zdravje Mengeš - kjer sta pesem in glasba doma Mengeš je prijetno mestece v prelepi podalpski ravnini Kamniških Alp, nedaleč od ljubljanskega letališča Brnik. Leži na robu obsežnega rodovitnega Mengeškega polja ob vznožju hriba Gobavica. Tod je tudi pozimi zanimiva izletniška točka Trim steza. Mengeš, ki je od glavnega mesta Slovenije, Ljubljane, oddaljen le 15 kilometrov, je staro naselje. Njegovo ime je bilo prvič omenjeno leta 1154. V Mengšu je kar nekaj zgodovinskih zgradb, ki izpričujejo bogato tradicijo kulturnega življenja: razvaline grajske utrdbe na Gobavici, dve graščini pod Gobavico - Mengeški in Ravbarjev grad, grad jablje, triladijska baročna cerkev sv. Mihaela z gotskim prezbiterijem ter krstilnico in spovednico. ki sta delo znanega slovenskega arhitek- ta jožeta Plečnika in podru- žnična cerkev sv. Primoža in Felicijana. Od leta 1995 je Mengeš samostojna občina z naselji Mengeš. Topole, Loka pri Mengšu ter Dobeno. Dobrih 6.500 prebivalcev je v občini, ki se ponaša z bogatim kul- turnim in društvenim življen- jem. Za Mengeš in Mengšane velja, da sta tod glasba in pe- sem doma. Glasba, pesem, kultura so v Mengšu tradicija Odkar je Mengeš samostojna občina, je poznan tudi po bogatem kul- turnem življenju. Uspešnica v Mengšu je bila zadnje leto Dan norosti, ki še vedno polni dvorano Kulturnega doma tudi oh prvi obletnici. Mengeška koča na Gobavici (433m) je zadnja leta skozi celo leto priljubljena izletniška točka ne le planincev ampak obiskovalcev iz različnih krajev Gorenjske pa tudi Slovenije. V samostojni občini postaja vse bolj pomembna gospodarska dejavnost fiirijiem. Iz.ftniški in turistični kraj je Doheno, kjer je tudi poz.nani Različne športne in društvene dejavnosti so se razcvetele v zadnjih letih v občini Mengeš. Na pobočju Gohavice imajo tudi smučarske shiihti/nicc. 26 TEDNIK Na zdravje Prijavljeni ansambli za petek 01. ŠIBOVNIKI- Ravne na Koroškem - Ne cagaj, ljubček moj gl.: Boris Rošker bes.: Franc Ankerst - Tip kot kip gl.: Boris Rošker bes.: Franc Ankerst 02. VASOVALCI - Bela Krajina - Najin kres gl: Jože Umek bes.: Fanika Požek - Ptujski festival gl: Damjan Kolarič bes.: Jože Ekart 03. LIPOVŠEK - Velenje - Rožni venec gl.: Zvone Lipovšek bes.: Vesna Šolinc - Ob rani zori gl.: Zvone Lipovšek bes.: Vesna Soline 04. SHOW BAND KLOBUK - Slovenske gorice - Poti spominov gi: Jam Brancelj bes.: Elizabeth Brancelj - Tašča gl.: Jani Brancelj bes.: Elizabeth Brancelj 05. PETOVIO - Ptuj - Predrage žene gl.: Igor Podpečan bes.: Bernard Miklavc - Nazdravi oče gl.: Igor Podpečan bes.: Bernard Miklavc 06. ZAMEJSKI KVINTET - Opčine - Ob šilcu slivovke gl: B. Prešeren - Zapoj za vse ljudi gl: Tullio Možina bes.: Saša Martelanc 07. SLOVENSKIH 6 PLUS Šoštanj - Prvi pomladni cvet gl: Damir Tkavc bes.: Vera Soline - Prijateljem gl: Damir Tkavc bes.: Irena Supovec 08. 7. RAJ - Zreče - To je ljubezen gl: Boris Rošker bes.: Vera Kumprej - Samevajo gorske kmetije gl: Boris Rošker bes.: era Kumprej 09. BOBRI - Brezovica - Felix malarija gl: Jože Skubic bes.: Vili Bertok - Zxipojmo vsi gl: Jože Skubic bes.: Vili Bertok 10. STORŽIČ - Golnik - Gorenjski raj gl: Klemen Grašič bes.: Ivan Sivec - Stari časi gl: Klemen Grašič bes.: Klemen Grašič 11. ROGLA - Slovenske Konjice - Moja zibelka gl: Janko Sumečnik bes.: Janko Sumečnik - Ne predam gl: Darko Bezenšek bes.: Darko Bezenšek 12. CVET - Radeče - Praznik pri nas doma gl: Igor Podpečan bes.: Ivan Sivec - Na morski obali gl: Igor Podpečan bes.: Ivan Sivec 13. ROBERT PRAPROTNIK - Ljubljana - Gremo v planine gl: Robert Praprotnik bes.: Ivan Sivec - Mama gl: Robert Praprotnik bes.: Ivan Sivec 14. ZARJA - Tržič - Povest o sreči gl: Franc Šarabon bes.: Franc Ankerst - Fletruz navada gl: Drago Primožič bes.: Franc Ankerst 15. FRANC POTOČAR - Novo mesto - Srečelov gl: Franc Potočar bes.: Ivan Sivec - Zdaj vse drugače je gl: Franc Potočar bes.: Ivan Malavašič 16. ROSA - Slovenj Gradec - Nevestina pesem gl: Jože Galič bes.: Vera Šolinc - Pod platneno streho gl: Damir Tkavc bes.: Ivan Sivec 17. SLOVENSKI ODMEV - Radeče - Žareči macesni gl: Gregor Špajzer bes.: Franc Ankerst - Fantovščina gl: Gregor Špajzer bes.: Franc Ankerst 18. VITA - Hrušica na Gorenjskem - Solze gl: Tomaž Slapar bes.: Franc Ankerst - Vitalna polka gl: Jože Burnik 19. BORIS RAZPOTNIK- Domžale - Nič več ne bo gl: Boris Razpotnik bes.: Ivan Sivec - Ljuba starša gl: Marjan Kregar bes.: Ivan Sivec V revialnem delu festivala bodo nasto- pile Savrinske pupe en ragaconi iz slo- venske Istre ter Vitezi polk in valčkov iz Celja. Sprejete skladbe za drugi večer: 01. VSE NAJBOLJŠE gl: Tomaž Slapar bes.: Franc Ankerst Izvaja: VITA 02. MOČ LJUBEZNI gl: Edvin Fliser bes.: Franc Ankerst Izvaja: ROSA 03 1)Al.EČ OU OČI, DALEČ OD _M' t n»- I mali bes.: Tone Gaberšek Izvajajo FANTJE IZPOD ROGLE 04. NA VALOVIH ŽIVLJENJA gl: Edvin Fliser bes.: Metka Ravnjak Jauk Izvaja: SLOVENSKI ODMEV 05. MOJA ŠTAJERSKA gl: Rado Munda bes.: Marjan Herceg /zz)a;a;oŠTAJERSKI BARONI 06. PREKMURCI IN PRLEKI gl: Milan Lebar bes.: Marko Kočar Izvaja: ŠTRK 07. POLKA, POLKA gl: Jože Galič \ bes.: Jože Galič 08. POLKA PO STAJERSKO gl: Ivan Waldhutter bes.: Dušan Waldhutter Izvajajo: FRAJKINCLARJI 09. DRUŽBA FANTOVSKA gl: Jože Burnik bes.: Jože Galič Izvaja: OBZORJE 10. POZDRAV IZ PESNICE gl: Rudi Kraner bes.: Rudi Kraner Izvajajo: MLADI PRIJATELJI Pesnica 11. DOMOTOŽJE gl: Janez Goršič bes.: Milan Jež Izvajajo: LAUFARJI I 2 FITNES - TO JE PRAVO bes.: Suzana Potrč Izvaja: ROSA 13. PO HALOŠKIH GRIČIH gl: Marjan Herceg bes.: Jože Krivec Izvajajo: ŠTAJERSKI BARONI 14. NAZAJ V PRLEKIJO gl: Milan Lebar bes.: Marko Kočar Izvaja: ŠTRK 15. ZALJUBLJENA gl: Gregor Špajzer bes.: Franc Ankerst Izvaja: SLOVENSKI ODMEV V revialnem delu bo nastopila Stajers- ka pihalna godhji iz Maribora pod Na zdravje TEDNIK 27 PTUJ - TRGATEV V MESTNEM VINOGRADU Ptuj je edino mesto v državi, ki se ponaša z vinogradom sredi mesta. Na ptujskem mestnem hribu raste 1150 trsov renskega rizlinga, od tega 450 v mestnem vinogradu, 700 trsov pa so posadili minoriti. Trgatev v ptujskem mestnem vinogradu je potekala 23. oktobra V lepem vremenu - tudi zato so trgači voljno delali. S 450 trsov renskega rizlinga so nabrali okrog 450 kg grozdja, iz katerega je priteklo 320 litrov mošta, ki ga bodo donegovali v ptujsko promocijsko vino Petoviona. Že prihodnje leto pa naj bi mestni vinograd dosadili z 200 trsi renskega rizlinga. Med letošnjimi trgači so bili v večini ptujski mestni svetniki, ki jih je vodil ptujski viničar Ivan Skočir, uspešno delo pa jim je zaželela tudi vinska kraljica Katarina Jenžur. Simbolično prešanje, ki so ga dokončali v ptujskih kleteh, je potekalo pred Mestno hišo, kjer so dogajanje obogatili ljudski pevci FD Anton Jože Štrafela iz Markovcev in otroška folklorna skupina OŠ Markovci. Ptujski župan Miroslav Luci pa je dijakom Kmetijske šole Ptuj podelil pisna priznanja za njihovo delo oziroma oskrbo mestnega vinograda. Majda Goznik župan Mestne občine Ptuj z vinsko kraljico Katarino Jenžur 28 TEDNIK Na zdravje Na zdravje TEDNIK 29 Vino Kuplje^' ^^S soncem in Ijubeznijo^^® Na vinski cesti proti Jeruzalemu vas pred Svetinjami preseneti pravi gradič, ki ga je gospodar tako tudi poimenoval: Mon royal - moje kraljestvo. Tukaj kraljujejo vina Kupljen z dolgoletno vinogradniško tradicijo, vinogradi pa se raztezajo na 12,5 hektarja površin. Te s soncem obsijane lege so še posebej primerne za renski rizling chardonnay in sivi pinot. Posebnost Kupljenovih je pridelava rdečega vina, ki v prleških goricah ni običajno. V elitno druščino belih vin se je pririnil modri burgundec - najkvalitetnejša in najelitnejša rdeča sorta, ki je zelo primerna tudi za te kraje. Največ medalj sta Vinu Kupljen prinesla svetinjski beli pinot in chardonnay. Za Martinovo izdajo vsako leto KUPUE-NOVO vino. Vinograd je posajen z osmimi mešanimi sortami - kot v starih časih. To mlado vino se pojavi na trgu v Martinovem tednu in se odlikuje po žlahtni cvetici, nizki stopnji alkohola in veliki užitnosti. V osrčju Mon royala je velika, moderno opremljena predelovalna klet s stiskalnico in polnilnico. Obiskovalec lahko vina poskusi in tudi kupi v čudoviti vinoteki, večje družbe pa se odločajo za degustacije. S tem vse posebnosti kraljestva še niso omenjene. Poleg stoletne kleti s hrastovimi in barique sodi je tukaj tudi trezor posebne vrste. V Kupljenovi kleti je prva Vinska banka Slovenije. V njej hranijo vina v trezorski kleti, komitenti te nenavadne banke pa prejmejo certifikat o lastništvu vina. Vino tukaj zori v idealnih razmerah, brez vseh tresljajev, v pravilni vlagi in temi starodavne kleti. Lastnik ima možnost svoje vino dvigniti v desetih letih, komitenti pa se največkrat odločajo za delne dvige, s katerimi spremljajo zorenje svojega vina. Vina Kupljen lahko pijete v dobrih restavracijah po vsej Sloveniji in v tujini, saj Jože Kupljen prideluje suha vina, najprimernejša za uživanje k hrani. Kupite pa jih lahko tudi po vseh slovenskih vinotekah in bolje založenih trgovinah z vini. Paleto vin dopolnjuje s poznimi trgatvami. Nadgradnja odličnih Kupljenovih vin so tudi barrique vina, donegovana v novih francoskih sodih, ki so prejela srebrno medaljo na svetovnem pr\'enstvu chardonnayjev Peneče vino rizling Rrut Classic pridelujejo po klasični šampanjski metodi (tri leta zorenja na drožeh z vrtenjem steklenic). K Vmom Kupljen sodi tudi turistična točka Taverna na Jeruzalemu. To je pravi vinski ambient, ki poživi vinsko cesto, turistom pa nudi dobro hrano in temu primemo vino. Jože Kupljen pravi, da je poleg poznavanja pridelave in nege vina v vinogradništvu izjemno pomembna tudi intuicija in velika mera sreče. Jože Kupljen poiskuša s prijateljem enologom svoje peneče vino. Mon royal - moje kraljestvo KAJ JE VERITAS REVIJA VERITAS JE MESEČNIK ZA VINO, GORICE, KULINARIČNO KULTURO IN TURIZEM. IZHAJA PRVEGA V MESECU OD LETA 1994 IN JE V SLOVENSKEM PROSTORU ZAPOLNILA PROMOCIJSKO IN INFORMACIJSKO VRZEL NA PODROČJU AFIRMACIJE SLOVENSKIH VIN IN NEKATERIH DRUGIH PIJAČ, NACIONALNE VINSKE ZAVESTI IN DRUGIH ELEMENTOV ODLIČNOSTI. SPREMUA AKTUALNE DOGODKE V PANOGI DOMA IN PO SVETU TER RAZMERE NA TRGU. RAVNO TAKO SPREMUA DOGODKE V ŽIVILSKOPREDELOVALNI INDUSTRIJI. V SVOJI REDNI PRILOGI DAJE NASVETE VINOGRADNIKOM IN VINARJEM, POSLOVNEŽEM PA SVETUJE, KATERO VINO PONUDITI OB KATERI PRILOŽNOSTI. SVOJIM BRALCEM Z VINSKIM NAKUPOVALNIM VODNIKOM VSAK MESEC SVETUJE, KATERO VINO JE NAJPRIMERNEJŠE ZA NAKUP ZALOŽNIK: SVA VERITAS D.D., GRAJSKA ULICA 2, 2250 PTUJ TELEFON: 062 787 5920 FAKS: 062 787 5921 E-mail: sva-veritas(^sva-veritas.si http: www.sva-veritas.si ŽIRO RAČUN: 52400-603-31621 DAVČNA ŠTEVILKA: 55553826 30 TEDNIK Na zdravje na zdravje 31