Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU ,, za konec tedna V petek (14/28 °C), soboto (14/28 °C) in nedeljo (15/28 °C) bo rahlo oblačno. Možna kakšna ploha. 6O let številka 26 četrtek, 4. julija 2013 Rudarskemu poklicu čast Včeraj je bil 3. julij, rudarski stanovski praznik. Z rudarji je praznovala vsa Šaleška dolina, kije zaznamovana s premogom in trdim delom. Velenje se je že v soboto odelo v rudarske barve. Na mestnem stadionu so izvedli že 53. skok čez kožo. Po starem običaju so v rudarski stan sprejeli 62 novincev. Častni skok pa je opravil župan Mestne občine Velenje, zaslužen za razvoj lokalne skupnosti in velik podpornik premogovniške dejavnosti, Bojan Kontič. Skok čez kožo je bil za mlade knape slovesen, z njim pa so stopili tudi v ta pravi knapo-vski stan, trd in klen. K temu pa sodi tudi "na zdravje" z vrčkom laškega seveda. Nagrada projektu Euronet 50/50 V novem šolskem letu bodo v projekt vključili 30 šol V okviru Evropskega tedna trajnostne energije, ki je potekal konec junija v Bruslju, je projekt Euronet 50/50, katerega projektni partner je tudi Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA), prejel 1. nagrado v kategoriji Izobraževanje. Prestižna nagrada je potrditev, da je projektna ideja dobro zasnovana ter da so in še bodo z izvajanjem projekta veliko dosegli. Glavni namen projekta je ozaveščanje otrok o boju proti podnebnim spremembam. Pri projektu so sodelovali partnerji iz devetih držav, vanj pa je bilo vključenih 43 lokalnih skupnosti in 58 šol. Tako je pri aktivnostih sodelovalo 6.900 učencev, učiteljev in hišnikov. Kar 40 šol je doseglo prihranke pri rabi energije; povprečen prihranek na šolo je bil 2.100 evrov. Pora- bljenih je bilo več kot 1.100 MWh manj energije, v ozračje pa je bilo tako emitiranih 339 ton manj toplogrednih plinov. Zavod KSSENA je projekt vodil v petih osnovnih šolah, in sicer v treh velenjskih šolah (OŠ Antona Aškerca, OŠ Mihe Pintarja Toleda, OŠ Šalek), v eni celjski (OŠ Frana Roša) ter v OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ker je projekt na teh šolah dobro zaživel, se je zavod KSSENA v lanskem letu z novo projektno prijavo zavezal pokriti najmanj 30 osnovnih šol ter 3 druge javne zgradbe. Z izvajanjem novega projekta Euronet 50/50 max bodo začeli v novem šolskem letu. 1,80 EVR KAIHO VELENJE Skok v zaposlitev? Milena Krstič - Planine Včeraj je bil 3. julij, praznik rudarjev. V Velenju ga že več kot pol stoletja praznujejo s Skokom čez kožo, prireditvijo, na kateri po stari češki navadi v rudarski stan sprejmejo nove mlade - tiste, ki so končali šolanje. Se pred desetimi, petnajstimi leti so s skokom čez kožo skoraj dobesedno skočili tudi v zaposlitev. Če so (le) hoteli. Danes so taki časi mimo. Marsikdo od letošnjih skakačev, preko 60 jih je bilo, bi temeljito premislil, če bi ob skoku dobil možnost odločitve: zaposlitev ali nadaljevanje študija. Črni obrazi na koncu izmene mladih ne motijo več. Tistih s srečo, ki na šahtu dobijo šiht, pa je vse manj. Premogovnik je v Saleški dolini želen delodajalec, a z omejenimi možnostmi. Te se z avtomatizacijo proizvodnje in uvajanjem sodobne tehnološke opreme v neposredni proizvodnji premoga vse bolj krčijo. Prošnje za zaposlitev pa nabirajo. Lani so na premogovniku prejeli kar 1.233 vlog za zaposlitev! Pri zaposlovanju dajejo prednost svojim kadrovskim štipendistom. Kako dolgo čakajo na zaposlitev, je odvisno od potreb proizvodnega procesa in uspešnosti štipendista na obvezni praksi. Najboljši dijaki, razglasijo jih na prireditvi Skok čez kožo, imajo pri zaposlovanju generacije prednost. Se vedno pa je vredno skočiti! Četudi je treba (po)čakati. Priložnost za zaposlitev bo. Če ne takoj, pa malo kasneje. Konec koncev bo rudarjenje v Saleški dolini živelo še naslednjih štirideset let. Vsaj toliko jih je dolini, poklicu in družinam, ki so vezani na premogovnik, zagotovljenih. Sloveniji pa s tem tretjina iz premoga pridelane električne energije. Tisto, kar se v neposredni proizvodnji pridobivanja premoga krči, skušajo nadomeščati drugje, z ustvarjanjem novih programov, ki prinašajo od premoga neodvisna delovna mesta. V njih so lani ustvarili že 60 milijonov evrov prihodka. Prebivalci Saleške doline vse to cenijo. Cenijo pa tudi požrtvovalnost, nesebičnost in tovarištvo, ki vladajo med rudarji. Skoraj pet tisoč prisotnih na Skoku čez kožo je to letos znova pokazalo, izkazalo pa tudi hvaležnost za vse, kar je bilo v Saleški dolini ustvarjenega na sloju premoga in s pomočjo premoga doslej. Pa nikoli ni bilo lahko. Ko bi bilo tako tudi v politiki! To pogosto »krasijo« drugačne vrednote: nevoščljivost, podtikanja, nesoglasja, laži in nepripravljenosti za sodelovanje. Veliko tega v zadnjem obdobju čutijo tudi rudarji. Mogoče pa prav zato tudi tako trdno držijo skupaj? Na Golte po asfaltu Mozirje - Delavci podjetja Brlec so minuli teden pospešeno urejali zadnje metre ceste na Golte ter odstranili tri plazove, ki so se sprožili po lanskih poplavah. Asfaltirali so nekaj manj kot dva kilometra ceste med kmetijama Jesevnik in Šumeč-nik oziroma od gostilne Vid do Planinske ravni. To je bil na cesti od Mozirja do Golt še zadnji makadamski odsek. Cesto do turističnega centra na Mozirski planini so posodabljali in širili več let, saj je bila to precej zahtevna naložba. Posodobitev je stala več kot 220 tisoč evrov. Naložbo je poleg mozirske občine sofinanciral največji lastnik Golt, družba PV Invest iz Velenja. ■ tp Google nas snema Ameriški internetni velikan Google se bo na slovenske ulice z avtomobili za fotografiranje podal 9. julija. Googlovi avtomobili bodo s 360-stopinjsko prostorsko fotografsko tehniko fotografirali mesta, najprej večja, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper, Velenje, Domžale in Ptuj. Google bo vožnjo po Sloveniji nato pa nadaljeval z manjšimi mesti ter obrobji mest. V prihajajočih mesecih bodo fotografije mest že objavljene na Goo-glovih spletnih zemljevidih. Gradnja stanovanjsko poslovnega objekta na Gorici v teh poletnih dneh res hitro napreduje in vse kaže, da bodo stanovanja dograjena do konca leta. Mestna občina Velenje računa, da bo še v tem mesecu pridobila milijon evrov že dogovorjenega posojila republiškega stanovanjskega sklada. Stanovanja bodo dodelili prosilcem, ki so se na zadnjem razpisu Mestne občine Velenje uvrstili na listi za dodelitev neprofitnih stanovanj. Računajo, da bodo razrešili vse pereče probleme. a a 9770350556014 Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 2 OD SREDE DO TORKA Men 4. julija 2013 lokalne novice ü Obnovili bodo strehe Mozirje - V občini Mozirje se bodo med poletnimi počitnicami lotili obnove poškodovanih streh na matični šoli ter na podružnicah v Šmihelu ter Lepi Njivi. Prenovili bodo še streho na vrtcu v Mozirju. Poškodovala jih je toča. Poleg tega načrtujejo še energetsko sanacijo vrtca ter podružničnih šol, kar pomeni, da bodo zamenjali še stavbno pohištvo ter posodobili pročelje objektov. Vrednost projekta ocenjujejo na blizu 400 tisoč evrov, od tega je 290 tisoč evrov pridobila lokalna skupnost na javnem razpisu, del zneska bodo pokrile zavarovalnice, ostalo pa proračun občine. _■ tp Obnavljali ceste v mestu Zadnje dni junija je Podjetje za urejanje prostora PUP prenavljalo Kajuhovo, Konovsko, Šlandrovo, Kersnikovo in Stritarjevo cesto. Do konca leta bodo v skladu s koncesijsko pogodbo obnovili prav vse občinske ceste. ■ Otvoritev tabornega prostora Pesje - Taborniki rodu Lilijski grič so bili v zadnjem času zelo delovni in uredili so si svoj taborni prostor. Namenu ga bodo predali to soboto ob 11. uri. Ob tej priložnosti bodo organizirali pohod po mejah krajevne skupnosti in se tako vključili v praznovanje krajevnega praznika. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pri Domu krajanov. Pokopališču zmanjkuje prostora Velenje - Širitev pokopališča Podkraj, kjer že zmanjkuje prostora, je nujna, pravijo v Komunalnem podjetju Velenje. Ocenjujejo, da bo v naslednjih dveh letih zmanjkalo prostora za klasične grobove, v naslednjih treh tudi za žarne. To pa ne bo edino vlaganje, ki je potrebno na tem pokopališču. Čeprav nova, zamaka streha nad poslovilnim delom objekta. Na uveljavitev garancije pri izvajalcu pa ne morejo računati, saj je Vegrad, ki je objekt gradil, v stečaju. ■ mkp Priznanje tudi za Trampuševa Ljubljana - Predsednik RS Borut Pahor je na slovesnosti ob dnevu državnosti v predsedniški palači vročil odlikovanja zlati red za zasluge Tini Maze, med prejemniki reda za zasluge pa sta bila tudi Velenj-čana Neva in Mile (posmrtno)Trampuš. Red za zasluge sta prejela za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture v folklorni dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine. Poleg omenjenih so red za zasluge prejeli še Planinsko društvo Ljubljana - Matica, Glasbena matica v Italiji, Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu. _■tp Industrijska cona pri Keramiki Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki je svetniška skupina SLS podala pobudo, naj se lokalna skupnost loti umestitve industrijske cone na zemljišču med tovarno Keramika v Gorenju in tamkajšnjim pokopališčem. Tu so stale cisterne s plinom, ki pa jih je Keramika odstranila. Celotno območje ob tovarni je po planskih aktih namenjeno za proizvodno dejavnost. Veliko je dobrih 10 hektarjev, od tega je zaradi omejitev terena primernih za dejavnost približno 8 hektarjev. Trenutno neizrabljena sta dobra 2 hektarja zemljišč. Na tem območju so dovoljene dejavnosti: industrija in proizvodna obrt, servisi in remonti za velika vozila, mehanizacijo, skladišča, industrijske trgovine, interni servisi in podobno. Po zagotovilih župana Janka Kopušarja je del zemljišča v lasti tovarne Gorenje, del pa od župnišča. Kot je še dejal, je zemljišče primerno urejeno za morebitne investitorje, seveda pa se morajo ti o odkupu prej dogovoriti z njegovim lastnikom. _■tp Priznanja brez denarnih nagrad Šmartno ob Paki - Od nedavnega imajo v občini Šmartno ob Paki spremenjen odlok o priznanjih in nagradah lokalne skupnosti. Potrdili so ga tamkajšnji svetniki na zadnji seji sveta. Odloka v občini niso spreminjali vse od ustanovitve, zato ga je bilo treba posodobiti. Seznamu že obstoječih občinskih priznanj in nagrad so dodali še priznanja župana in priznanja župana mladim. Novost je tudi ta, da dobitniki grba in plakete občine ne bodo dobili še denarnega dela nagrade, tako kot so ga doslej. Razpis za letošnje dobitnike občinskih priznanj in nagrad bo občinska uprava objavila na začetku avgusta. ■ Tp Zadovoljni s poročilom Kohezijski projekti prinašajo Šoštanjčanom znaten dvig standarda v komunali Milena Krstič - Planine Velenje, Šoštanj - V Komunalnem podjetju Velenje, kjer so lani znašali prihodki 19,5 milijona evrov, računajo, da bodo ti letos večji za 2 milijona evrov, ob koncu leta pa naj bi izkazali tudi dobiček med 5.000 in 30.000 evri, je na seji sveta Občine Šoštanj, na kateri je podal poročilo o delu v lanskem letu in načrtih za letos, povedal direktor dr. Uroš Rotnik. Največji delež prihodkov ustvarijo v energetiki (11,1 milijona evrov) ter vodovoda - kanalizacije (4,3 milijona evrov), ostalo z drugimi dejavnostmi (vzdrževanje za trg, pogrebna dejavnost, posebne števnine, omrežnina, plin ...). Uporabniki Z zanimanjem so prisluhnili poročilu o delu Komunalnega podjetja Velenje. (industrija, široka potrošnja) pa imajo pri njih za kar 4,2 milijona evrov terjatev. V občini Šoštanj z 8.700 prebivalci jih je v vo-dooskrbni sistem vključenih 7.700 ali približno 88 odstotkov občanov, kar je najnižji delež med vsemi tremi šaleškimi občinami, še slabša pa je pokritost pri kanalizaciji, v kateri je le 56-odsto-tna. Za primerjavo: v Velenju je 87-odstotna, v Šmartnem ob Paki pa najnižja, le 27-odstotna. Šoštanjski svetniki so poročilo pohvalili, sploh ker je bilo jasno in jedrnato tudi v tistem delu, ki govori o kohezijskih projektih, ki občini Šoštanj prinašajo znaten dvig standarda na komunalnem področju. Letos le tri vloge za subvencije Do konca leta 2017 bo treba greznice zamenjati za male čistilne naprave Šoštanj - Do konca leta 2017 bodo morali vsi uporabniki komunalnih storitev, kjer nimajo urejenega javnega kanalizacijskega sistema, sami poskrbeti, da bodo greznice zamenjali z malimi čistilnimi napravami. Takih je na območju občine Šoštanj blizu 670. Lokalne skupnosti (vsaj večina) uporabnikom pri tem pomagajo s subvencijami. V Šoštanju so se odločili, da bodo vsako leto za ta namen v proračunu zagotovili 50.000 evrov, in tistim petdesetim, ki bodo podali ustrezno vlago, vsako leto zagotovili po 1.000 evrov subvencije. A kaj, ko zanimanja za to (še) ni prav veliko. Lani so razdelili le 20.000 evrov, letos, ko je za nami že skoraj pol leta, le 3.000 evrov. Torej so vloge dali le trije in vsem je bilo ugodeno. »Bojimo se, da v zadnjem letu ali dveh ne bomo mogli vsem, ki pa bodo morali zadostiti uredbi, pomagati s sredstvi, zato si želimo, da bi o vgradnji malih čistilnih naprav razmišljali zdaj, ko so ta še na voljo,« pravi podžupan Viki Drev. Kot pravijo v Občini Šoštanj, razmišljajo o tem, da bi o možnostih, ki jih imajo, krajane seznanili tudi preko vodstev krajevnih skupnosti. ■ mkp Tridnevna krvodajalska akcija Velenje - Območno združenje RK Velenje bo od srede, 10., do petka, 12. julija, organiziralo tridnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Akcija bo potekala v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju. Odvzemna mesta bodo prvi in zadnji dan akcije odprta od 7. do 14. ure, v četrtek, 11. julija, pa od 7. do 15. ure. Ker je potreb po krvi v poletnem času običajno več kot v preostalih mesecih leta, organizator upa, da se bo klicu na pomoč odzvalo čim več krvodajalcev iz Šaleške doline. ■ tp Zaradi Hrvatov lažje, zaradi nas težje na morje Na meji veselo, gospodarstveniki optimistični, nekateri zaskrbljeni - Na morje z domačo hrano - V Ljubljani proti premogu In seje zgodilo, kar so naši jugovzhodni sosedje čakali veliko let! Hrvati so se nam pridružili in spet smo v enotni skupnosti. Ne v isti državi, ampak v Evropski uniji. Ta nedeljski dogodek so proslavili tudi v več krajih Savinjske pokrajine, v krajih ob slovensko-hrvaški meji. Čeprav državna meja ni bila pretirano zaprta, bo sedanja »odprava« meje za krajane na obeh straneh pomenila zelo veliko. Saj, kot je znano, je na tem območju veliko družin ali drugače povezanih rodov, ki jih je meja vendarle na različne načine prizadela. Zato ne presenečajo slavja, nazdravljanja, veselje. Na svoj način nazdravljajo tudi mnogi naši gospodarstveniki, tudi Unior, ki ima tovarno na Hrvaškem, podčetrške Terme Olimia, ki imajo »hčerko« v hrvaškem Tuhlju, tudi druga, gotovo tudi Gorenje, ki so prepričani, da bodo z vstopom Hrvaške v EU s to našo sosedo poslovali lažje, predvsem pa ceneje. Ugodnosti naj bi bilo več, vprašanje pa je, če jih bodo vsi res tudi izrabili. Da se ne bo ponovil naš vstop v EU, ko smo veliko (ponujenih) priložnosti zamudili. A ob tem slavju ob vstopu sosede v EU nekateri pri nas še vedno niso pozabili na to, da so nam Hrvati speljali kokto, bar kavo in donat. Vsem ne gre v račun namera Agrokorja, da kupi našega najboljšega soseda. Ne le to. Nekateri pri nas opozarjajo, da je vse več hrvaških družb, ki se spravljajo na naša podjetja. Da se, pravijo nekateri grobo, obeta hrvatizacija Slovenije. Od tu do slišane bojazni, da bomo Slovenci z vstopom Hrvaške v EU postali »podalpski Hrvati«, ni daleč. A verjemimo raje, da se bodo odnosi med državama zdaj še izboljšali, da bo zaživelo medsebojno gospodarsko sodelovanje in bo bolje nam in njim. Za mnoge Slovence je že razveseljivo to, da bodo preko meje lažje prišli do hrvaške obale, da bodo lahko zdaj brez težav tovorili na dopust s sabo hrano in pijačo. Vsaj teh težav, da bomo lažje prišli do morja, pri njih ne bo več. Vzrok, da bomo vseeno Slovenci težje prišli do morja, je na naši strani. V naših težavah! V Ljubljani pa se je v soboto zgodil dogodek svetovnih razsežnosti, ki zadeva tudi Šaleško dolino. Ob svetovnem dnevu akcije proti kurjenju premoga so organizacije civilne družbe opozarjale na škodljivost kurjenja premoga za zdravje ljudi. Zanje je še vedno sporen in škodljiv projekt blok 6, opozarjajo tudi na razprave o nadaljnjem obratovanju Termoelektrarne Trbovlje ter s tem v zvezi odpiranje novega pre- mogovnika Brnica. Ob tem, ko večino ljudi zdaj pot vodi na morje, si seveda tudi v drugih destinacijah, kot radi rečemo, prizadevajo ljudi privabiti k sebi. Zadnje čase sodijo med nje tudi naša naravna zdravilišča, saj jim ne gre najbolje. Kriza jim reže krila, če pa bo obveljala še visoka kon-cesnina za uporabo termalne vode, se lahko mnoga kar potopijo. Že res, da pri ruskih gostih beležimo precejšen skok, a teh je vsekakor premalo. Gotovo bi si še kje želeli takega navala gostov iz te velike države, kot ga beležijo v Rogaški Slatini. Slišim pa tudi, da vsi z njimi niso najbolj zadovoljni. Saj zaradi teh gostov z globokimi žepi trgovci pri nekaterih prodajnih artiklih navijajo cene, pa morajo domačini po take nakupe v druge kraje. Celjski trgovci se zaradi tega nič ne pritožujejo. Pa še to: če sem pred tednom napisal A, moram še B. Opozoril sem na proteste zaposlenih v celjskem zdravstvenem domu zaradi »načrtovanega« imenovanja Alenke Obrul za direktorico tega zavoda, tudi na pismo mestnim svetnikom, ki naj bi tako imenovanje potrdili. Njihov up, da svetniki tega ne bi storili, je bil zaman. 18 jih je bilo za, 9 proti. In tako bo Obrulova, ki vodi celjske nogometaše, vodila še celjski ZD. Ostaja pripomba, da je pač v pravi stranki. ■ k liaŠf&V NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. n n Naš čas, 4. 7. 2013, barve: CM K, stran 3 4. julija 2013 MiCftfl OB RUDARSKEM PRAZNIKU 3 Častni skakač Bojan Kontič Predsednik uprave mu je predal rudarsko palico, simbol nadzorništva in vodenja. Častni skok je opravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, zaslužen za razvoj lokalne skupnosti in velik podpornik premogovniške dejavnosti. »Težko je opisati občutke. Ponosen sem na to, da sem bil do leta 1991 član velike družine, ki jo druži tovarištvo, solidarnost. Skok čez kožo je velika čast. Srečen sem, da ste me ponovno sprejeli v vrste, ki jih pravzaprav nikoli nisem zapustil.« V svoji zahvali za čast, ki so mu jo podelili, pa je bil tudi oster. »Nekateri Šaleško dolino obravnavajo kot dolino, kjer je doma korupcija, in s prstom kažejo na blok 6. Zavračamo linč, sprejemamo pa pravno državo, ki naj pride stvari do dna. Bojim pa se, da se išče ali se bo iskal za projekt tuj investitor. Preden pa bodo lastninili, bodo morali poravnati dolgove do te doline. Do takrat pa bomo vztrajali, da je to last države in HSE.« 'fš VOJj-v" % m m -.' "a, a 7 ■=. »i.-® »tV i* % * I « % % t »Stan rudarski, bodi nam pozdravljen...« Velenje, 29. junija - V soboto je bil mestni stadion ob Velenjskem jezeru, kjer se je pred praznikom rudarjev - 3. julijem, odvijal tradicionalni Skok čez kožo, letos že triinpetdese-ti, nabit s pozitivno energijo. Toliko je je bilo, da se je iskrilo. Stadion pa poln da bolj ne bi mogel biti. Blizu pet tisoč ljudi. Kot na kakšni 'hudo hudi' mednarodni nogometni tekmi. Pa so bile na stadionu domače ekipe in tokrat tudi na tribunah bolj kot ne domači navijači. Že ob mestnih ulicah, po katerih so tradicionalno ob zvokih Pihalnega orkestra Premogovnika strumno korakali uniformirani rudarji pod vodstvom komandanta mag. Matjaža Koželja, jih je spremljala množica. Še bolj ponosno so dvignili glavo na mestih, kjer jih je bilo največ: pred staro Namo, v kro-žišču, preden so zavili na stadion ... V Velenju s Skokom čez kožo že desetletja izkazujejo pomen in čast rudarskemu poklicu. S praznikom in prireditvijo živi cela dolina. »Rudarstvo, ki je našo dolino še posebej zaznamovalo, saj je praktično nastala iz dela naših rok, zavzema v tem okolju posebno mesto. Mladi lahko prav ob takšnih dogodkih, ki jih s ponosom pripravljamo, tudi danes vidijo, da je to lep, a še vedno - kljub vsej napredni tehnologiji in razvoju - zahteven poklic, ki daje kruh številnim družinam v naši dolini in širše. Prav je, da znamo delo rudarjev ceniti, in prav je, da ga znamo tudi ustrezno nagraditi, saj si to tudi zasluži. Zato sem vesel dejstva, da nam je uspelo v zadnjih letih položaj rudarja izenačiti z drugimi poklici v energetiki,« je v uvodnem pozdravnem nagovoru dejal predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Nanizal je vrsto odličnih rezultatov, ki so jih dosegli v zadnjem letu, Naj sodelavci in skupina Za naj sodelavce so bili izbrani: Silvo Oštir (PV), Redžo Djuzalic (HTZ), Margita Pre-valnik (PV Invest), Anton Klemene (RGP), Lilia Završnik (Gost), Martin Štruc (PV Zimzelen). Za naj skupino Transport jeklenega ločnega podpor-ja - jama Preloge. kljub zahtevnim razmeram v proizvodnji. Naštel je nekaj najboljših, uspehe pri prodoru na mednarodni trg ter izgradnjo jaška NOP II. »Pomembno je, da se zavedamo svoje vrednosti, lastnega znanja, neprecenljivih izkušenj in strokovnosti, ki se lahko kosajo z največjimi na svetu. Za nas nobena meja ni predaleč, Čez kožo jih je letos skočilo dvainšestdeset: ne previsoko. Nobenega izziva se ne bojimo, saj znamo stopiti skupaj, ko je najtežje. To smo do sedaj vedno znova znali dokazati in za to povezanost in pripadnost si bomo prizadevali tudi v prihodnje,« je še dejal. Včasih pa ima občutek, tudi to je rekel, da pa širšo javnost v povezavi s Premogovnikom zanimajo le nezgode, čeprav se je pogostost le-teh v zadnjih letih precej zmanjšala. Še pred desetletjem jih je bilo preko petsto na leto, sedaj pa je ta številka že več let krepko pod sto. »Nezgod je glede na prejšnja leta občutno manj, vendar so te zaradi pritiskov senzacij željnih medijev čedalje bolj odmevne,« je med drugim omenil. Po osrednjem dogodku se je srečanje zaposlenih v Skupini Premogovnik in upokojencev nadaljevalo ob Velenjskem jezeru na tradicionalnem pikniku. ■ Milena Krstič - Planine Ludvik Kričej igral na vseh 53 skokih Ludvik Kričej, član Pihalnega orkestra Premogovnika, ki daje takt celodnevnemu dogajanju - z budnicami so pričeli že ob 6. uri zjutraj, je prav na dan skoka praznoval 70. rojstni dan. Ni pa bil to edini njegov jubilej! Igral je na vseh dosedanjih skokih. Triinpetdesetih! »Hvalabogu, da mi zdravje to dopušča, čeprav sem imel lani težko srčno operacijo,« je rekel preprosto ponosen, da so se v premogovniku spomnili nanj. Glasbeno šolo je pri Ivanu Marinu starejšem naredil leta 1957. »Naprej šest mesecev teorije, potem igranje na instrument. Približno sto nas je bilo, ki smo se trudili.« Na vseh dosedanjih skokih pa toliko doživetij, da se jih ne da opisati. Pravi, da se prvega niti ne spomni natančno, saj so, preden so leta 1961 v Velenju uvedli Skok čez kožo, 3. julij paznovali s paradami. Že pred tem je sodeloval na treh. Čeprav Jubilejni cekin za slavljenca nikoli ni bil zaposlen v Premogovniku (štiri leta v TEŠ, preostanek delovne dobe v ESO), mu je bilo igranje v rudarski uniformi in tem vrhunskem orkestru vedno v čast. Pa kjer koli je že to bilo. Pet od letošnjih dvainšestdesetih Po stari šegi so na Skoku čez kožo letos sprejeli v rudarski stan 62 novincev. Skočili so odločno, tako kot se za mladost spodobi. Marsikdo od njih pričakuje zaposlitev v Premogovniku. Ta je bil vedno dober zaposlovalec. Vključno s tokratno prireditvijo so v rudarski stan sprejeli že 3.542 novincev (dijakov rudarske, strojne in elektro smeri, v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije). Veliko od teh je že upokojenih, marsikdo od njih pa je strumno in ponosno prikorakal na stadion v paradi. Kaj pravijo novi? Janez Ja-mnikar, rudar: »Želite slišati geslo? Danes praznik jaz slavim, med vas rudarje si želim ... Skok čez kožo je čast, tako kot je čast biti rudar. Rudarja sta bila oče in deda, in če bo priložnost, bom to tudi jaz.« Žan Pirnat, rudar: »Ostal bom rudar, o nadaljnjem šolanju za zdaj ne razmišljam. Želim delati. Čimprej začeti. Recesija je. Zaslužiti je treba.« Miha Lampret, strojni tehnik: »Hja, takole nekako je šlo: »Kdor poje, zlo ne misli, kdor pa misli, v teh časih ne poje. Šolanje bom nadaljeval na mariborski univerzi, smer strojništvo. Zadnji dve leti me je štipendiral Premogovnik, če me bo tudi zdaj, pa še ne vem.« Vesna Šiša-rica, geoteh-nologija in rudarstvo, sicer pa tudi že z diplomo diplomirane gradbene inženirke: »Iščem službo, žal pa na vidiku ni še ničesar ... Ne bom obupala, ampak iskala, dokler ne najdem. Mislim, da imam kar dobro podlago, gradbeništvo. Sicer pa sem izračunala - do leta 2053, do takrat so načrti s premogovnikom - bi izpolnila pogoje za upokojitev.« Boštjan Vajthauzer, geotehnolo-gija in rudarstvo: »Tokrat čez kožo skačem drugi, prvič sem kot rudarski tehnik. Obakrat je bilo enako vznemirljivo. Sem četrta generacija Vajthauzerjev iz Pesja. Zelo sem ponosen na svoje korenine in rudarsko tradicijo.« Naš čas, 4. 7. 2013, barve: CM K, stran 4 4 AKTUALNO Men 4. julija 2013 Po seji na v«. • pocitnice Osrednjo pozornost so na zadnji seji namenili poročilom, sprejeli pa tudi nekaj vsebinskih sprememb Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 26. junija - Šoštanjski svetniki so se na zadnji seji pred poletnimi počitnicami spoprijeli z dvanajstimi točkami dnevnega reda. Med drugim so po šestih letih naposled le dopolnili in sprejeli odlok o prostor-skoureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom. Za spremembe je bilo potrebnih šest let Gre za del, ki vključuje tudi gradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta z možnostjo ureditve javnih vsebin v njem. Dolgo so v Šoštanju razmišljali, da bi v ta objekt, v katerem naj bi imela osrednje mesto pokrita tržnica, umestili mestno knjižnico. Ta je zdaj, po letih čakanja, našla prostor drugje, v centru Pilon. Postopki so bili dolgotrajni, ker je bilo treba pridobiti številna pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. »Zavod za varstvo kulturne dediščine je izdal negativno mnenje v zvezi s poslovno-stanovanjskim objektom med trgoma, v zvezi s tržnico na Prešernovem trgu in nadzidavo in dozidavo gostinskega objekta ob Kajuhovem domu. Po novem usklajevanju z zavodom in ogledih na terenu smo v prostorsko-ureditvene pogoje vključili določene spremembe,« je povedal avtor načrta Marjan Kac. Krajevna skupnost Šoštanj ima posodobljen statut Krajevna skupnost Šoštanj ima kot zadnja krajevna skupnost v občini naposled poso- dobljen statut. Zakaj zadnji? »Imeli smo nekaj pripomb. Te smo usklajevali dalj časa, zdaj pa smo prišli na skupni imenovalec. Največja razhajanja so bila v različnih pogledih na samostojnost delovanja krajevnih skupnosti, zlasti v tistem delu, kjer je potrebno predhodno soglasje župana. Popolnoma jasno je, da s proračuni občine sprejemamo tudi finančno poslovanje krajevnih skupnosti, vendar so bili posamezni členi v statutu zapisani tako, da smo jih v krajevni skupnosti razumeli, kot da je potrebno za vse pravne posle pridobiti predhodno soglasje župana. Pravni posel pa je vsak posel, ki ga skleneš. Če bi to obveljalo, samostojnih krajevnih skupnosti ne bi imelo smisla imeti,« je dejala predsednica sveta KS Šoštanj in svetnica v občinskem svetu mag. Vilma Fece. Vrednotenje humanitarnih društev Na podlagi vrednotenja letošnjih prijav na javni razpis humanitarnih društev so v Šoštanju ugotovili, da merila in kriteriji, ki veljajo od leta 2008, ne dosegajo več širine delovanja teh društev, zato so jih dopolnili. Najbolj množična udeležba Šoštanjčanov je v Društvu diabetikov Velenje, kjer jih je 90, v druga jih je vključenih v poprečju 10. Izpostaviti velja tudi Društvo upokojencev Šoštanj, ki je izjemno množično društvo in deluje v dveh humanitarnih projektih, Starejši za starejše in Banki hrane. »Novost letošnjih prijav je ta, da društva sama pomagajo svojim članom, ki imajo šibkejši socialni status. To je nova dimenzija, posledica trenutnih gospodarskih razmer, zato bomo v prihodnje upoštevali tudi to,« pravi Alenka Verbič iz uprave Občine Šoštanj, kjer so letos prejeli 10 vlog, enkrat več kot lani. V proračunu je za delovanje humanitarnih društev na voljo 3.800 evrov. ■ Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Grbe Mestne občine Velenje bodo prejeli Franc Žerdoner, Karl Čretnik in Društvo Modelar Mira Zakošek Velenjski svetniki so prejšnji torek, kot smo že poročali, potrdili letošnje občinske nagrajence. Grbe Mestne občine Velenje bodo ob občinskem prazniku, ki ga praznujemo 20. septembra, prejeli Franc Žerdoner, Karl Čretnik in Društvo Modelar. Plakete Mestne občine Velenje pa bodo prejeli Turistično društvo Vinska Gora, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Jožica Grobelnik. Žerdoner je eden bolj znanih harmonikarjev Franc Žerdoner je eden najbolj prepoznanih slovenskih harmonikarjev in skladateljev narodnozabav-ne glasbe. Čeprav je od rojstva slaboviden, je že pri šestih letih zaigral prve melodije na harmoniki in takrat začel zelo bogato glasbeno pot, ki še vedno traja. S Šaleškimi fanti, ki jih je »ustanovil«, so prepotovali velik del Evrope in osvajali zlate Or-fejeve značke in druga priznanja na festivalih narodnozabavne glasbe. Izdali so 11 kaset in zgoščenk. Kasneje je ustanovil ansambel Franca Žerdoneija s prijatelji in z njim nadaljeval bogato glasbeno ustvarjanje. Napisal je več kot 230 skladb narodnozabavne, pop in zborovske glasbe. Več kot 20 let je sodeloval tudi z ansamblom Sredenšek, prepeval pri Rudarskem oktetu in oktetu Luiss Braile slepih Slovenije, vodil pa je tudi pevski zbor upokojencev Vinske Gore in kvintet Flamingo. Karl Čretnik prepoznaven gledališčnik Takoj po prihodu v Velenje se je zapisal med kulturne ustvarjalce. Pred 50 leti se je pridružil gledališču, ki ima v tem okolju bogato tradicijo. Je eden najbolj zaslužnih, uspešnih in vztrajnih ustvarjalcev ter organizatorjev gledališke dejavnosti. Odigral je 427 gledali- ških predstav, 35 gledaliških vlog, 18 predstav pa je režiral. Bil je tudi predsednik Gledališča Velenje, nastopal kot recitator na številnih proslavah in prireditvah v Šaleški dolini in praznovanjih Mestne občine Velenje. Še naprej deluje povezovalno z novo generacijo in lamona in Boža Mohorka. Ves čas so bili prepoznavni, po letu 1991, ko so postali člani Svetovne zveze za modelatorstvo in modelarski šport (NAVIGE), pa so postali prepoznavni po odlični organizaciji mednarodnih tekmovanj, ki so jih pripravljali na Plevelovem jezeru. movanjih po Evropi, vodi pa jih Janez Melanšek. Turistično društvo Vinska Gora in številne TV oddaje V njihovi organizaciji je v 26 letih v kraju, kjer delujejo, potekalo in razglednice. Pohvalijo se lahko, da Vinsko Goro obiščejo številni individualni gostje in vsaj 15 avtobusov. V delo uspešno vključujejo mlade, vsi skupaj pa se vključujejo v vse turistične aktivnosti na našem območju. Otrokom lepšajo vsak dan Že vse od leta 1953 skrbi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje za to, da otroci čim bolj zanimivo in kreativno preživljajo prosti čas. Ponudbo in dejavnosti so nenehno dopolnjevali. V letošnjem jubilejnem letu deluje pod njenim okriljem kar 15 društev pri- otrok. Skrbijo tudi za polno preživljanje prostega časa, pripravljajo številne programe, sodelujejo pa tudi na največjem otroškem Piki-nem festivalu. Vezilstvo vse bolj priljubljeno Kot dolgoletna mentorica krožka slovenske ljudske vezenine, anima-torka kulturne dediščine vezenja in vodilna izdelovalka slovenskih ljudskih vezenin v Sloveniji prenaša Jožica Grobelnik to slovenske ljudsko izročilo na mlade rodove. Vezenje demonstrira na številnih javnih prireditvah, je pa tudi edina vezilja, ki jo je dr. Janez Bogataj omenil v svo- Franc Žerdoner Karli Čretnik Društvo Modelar Jožica Grobelnik ostaja ljubiteljski igralec, dramaturg in režiser. Poznani tudi po mednarodnih tekmovanjih Društvo Modelar Velenje je bilo ustanovljeno pred 50 leti. Delovati so začeli pod vodstvom Arpada Ša- Uspešni so tudi njihovi tekmovalci. Še posebej odmevno je bilo svetovno prvenstvo, ki so ga organizirali leta 2000, ko se je na Turistično-re-kreativnem centru zbralo 326 tekmovalcev iz 26 držav (vseh celin), ki so tekmovali s 628 modeli. V zadnjih letih redno osvajajo najvišja mesta praktično na vseh tek- Turistično društvo Vinska Gora več kot 40 televizijskih in mnoge radijske oddaje. Zaradi njihove odmevnosti so postali prepoznavni, zato se je močno povečalo tudi zanimanje za ogled Šaleške doline. V kraju so pomagali urediti številne zanimive turistične točke. Kolesarske poti so dopolnili s smernimi tablami, izdali so turistične zgibanke Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje jateljev mladine, širijo pa tudi krog sodelavcev. Njihove aktivnosti so usmerjene v delo z otroki, mladimi in družinami. Cenijo jih tudi na državni ravni, kjer so jim podelili zlati znak ZPMS (najvišje priznanje). Delujejo tudi humanitarno in izobraževalno. Zastopajo, uveljavljajo in ščitijo interese mladostnikov in ji knjigi Mojstrovine Slovenije. Že 18. leto vodi dva krožka vezenja, s katerima je sodelovala na številnih domačih in tujih razstavah, na njeno pobudo je bil lani organiziran tudi zelo odmeven mednarodni festival vezilstva v Velenju. ■ Naš čas, 4. 7. 2013, barve: CM K, stran 5 4. julija 2013 MiCftfl GOSPODARSTVO 5 Ob 60 milijonov zaradi milijona? Družbi Veplas Velenje se obeta velik posel in nova delovna mesta, če bodo banke dale potreben denar za nakup materiala - Rezervni scenarij poslovnega partnerja: preselitev proizvodnje na Poljsko Tatjana Podgoršek V velenjski družbi Veplas so potrdili informacijo o iskanju potrebnega denarja za izvedbo projekta, ki ji obeta večjo dolgoročno stabilnost in odpiranje novih delovnih mest. Osrednji »igralec« v zgodbi so banke v Sloveniji, ki v kriznih časih očitno nimajo posluha za financiranje projektov z izjemno prihodnostjo (seveda z določenim rizikom), kakršna je proizvodnja medicinske opreme za bolnišnice in domove za ostarele. Potrebujejo milijon, pogodba vredna 60 milijonov evrov »Prijetno presenečeni smo bili nad odločitvijo našega večletnega uglednega poslovnega partnerja iz Skandinavije, ki se je odločil, da bo zaprl dva obrata v zahodni Evropi in proizvodnjo medicinske opre- me preselil k nam v Velenje. Takoj smo se lotili izvajanja projekta, ki je glede na trenuten obseg poslovanja za Veplas zelo velik. Vrednost 5-letne pogodbe je namreč več kot 60 milijonov evrov, Veplas pa je lani dosegel blizu 10 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov,« je povedal mag. Gregor Vedenik, vodja marketinga v Veplasu. Za izvedbo projekta potrebuje družba v tem trenutku blizu milijon evrov obratnih sredstev, ki pa jih zaradi vlaganj v razvojne projekte v minulih letih in posledic gospodarske krize nima. Doslej ji ga klub »obiskom« na slovenskih bankah ter zbrani dokumentaciji ni uspelo zagotoviti. Veplasova hišna banka - Poštna banka Slovenije - je sicer pokazala pripravljenost za financiranje, vendar pod pogojem, če bo projekt finančno podprla tudi Slovenska izvozna banka. Ta pa odločitve še ni sprejela. Zakaj ne, v Ve- plasu ne vedo natančno. »Poslovni partner je že na samem začetku ocenil, da bo za zagon proizvodnje potrebnih blizu 3 milijone evrov. Toliko naj bi stal material, ki se vgrajuje v medicinske izdelke. Sami smo že takrat menili, da ga bo težko zago- Franc Vedenik, direktor družbe Veplas Velenje glede tega, ali se lahko ob morebitnem neuspehu pri bankah, zamajajo temelji družbe: »Ti se nikakor ne bi zamajali, saj smo v preteklosti postavili dobre temelje za prodor na zahtevne kompozitne trge. V tem trenutku imamo odprtih 19 projektov. Poleg prenosa proizvodnje jih imamo v ognju še 5. Veplas bo v kratkem potrojil proizvodnjo in s tem uspešno končal razvojni cikel ter prestrukturiranje družbe. Sedaj bomo razmišljali, kako organizacijsko vse te posle umestiti v Veplas. Razmišljamo o prenosu proizvodnje nekaterih programov še letos na Hrvaško. Ti programi so za Slovenijo zanimivi, vendar ne cenovno. Skratka, Veplas ima za svojo prihodnost začrtane nove razvojne cilje.« Gregor Vedenik: »Govorimo o majhnem znesku, ki pa je za Veplas v tem trenutku glede na poslovanje velik.« toviti v Sloveniji. Po pogovorih nam je v prvi fazi poslovi partner pripravljen primakniti del potrebnega denarja, milijon evrov pa moramo zagotoviti sami. Upamo, da omenjena vsota ne bo prevelika ovira za posel, vreden več kot 60 milijonov evrov. Resnično govorimo o majhni vsoti, ki pa predstavlja za družbo glede na obseg poslovanja v tem trenutku preveliko breme.« Kratkoročno ogroženih vsaj 150 delovnih mest Da jim potrebnega denarja ne bi uspelo zagotoviti, si - pravi Vedenik - ne upajo niti pomisliti. Zato računajo na razumevanje vseh, za katere so ocenili, da bi morali biti zainteresirani za izvedbo projekta v Sloveniji. Pripravljajo sicer rezerven scenarij, ima ga tudi poslovni partner, po katerem naj bi preselil proizvodnjo na Poljsko. »Za Veplas bi to pomenilo izgubo projekta, kratkoročno pa tudi izgubo že obstoječega posla. Kratkoročno bi bilo ogroženih vsaj 150 delovnih mest.« Kljub čakanju na odgovor bank se v družbi, ki proizvaja za Skandi-navce medicinske kadi, na izvedbo omenjenega projekta pripravljajo. Septembra letos v zvezi z omenjeno proizvodnjo upajo na pridobitev kar dveh certifikatov kakovosti. Projekt bi v celoti spremenil podobo Veplasa Na vprašanje, kaj bi pomenil projekt za Veplas, je Gregor Vedenik odgovoril: »V celoti bi spremenil podobo Veplasa. Več kot podvojili bi prihodke, si zagotovil dolgoročno stabilnost, v prvi fazi odprtje od 40 do 50 novih delovnih mest, v drugi fazi pa še vsaj 50. Od tega nekaj v Veplasu, nekaj pa pri slovenskih dobaviteljih komponent. Zelo pomembno pa je tudi, da poslovni partner prenaša na Veplas skrb za razvoj medicinske opreme.« ■ TEŠ naj vodijo sposobni domači strokovnjaki Župan Občine Šoštanj Darko Menih ne verjame, da bi kdo vodil njihovo elektrarno bolje kot domači sposobni strokovnjaki Mira Zakošek Informacija, da bi lahko vstopil v lastniško strukturo Termoelektrarne Šoštanj tuji poslovni partner, v Šaleški dolini odmeva negativno. Še posebej so ob takšni novici prizadeti v Šoštanju, kjer so se v vseh teh letih naučili živeti z energetiko. V osemdesetih letih, ko je narava umirala okoli njih in so tudi prebivalce njihovega okolja zastrupljali dimni plini, ki so prihajali iz energetskega giganta brez čistilnih naprav, so sicer odločno, a strpno zahtevali ekološko bolj sprejemljivo Šoštanjčani so se veliko odrekali, zato upravičeno pričakujejo odškodnino Župan Občine Šoštanj Darko Menih: »S tako velikim energetskim gigantom v soseščini ni enostavno živeti, a Šoštanjčani smo se na to navadili.« proizvodnjo in jo po dolgih letih tudi dosegli. Niso se tako zlahka sprijaznili z gradnjo še večjega šestega bloka, ki bo delal senco na nekatere hiše v soseščini. A spoznanje, da bo ta proizvodnja ekološko še spreje- mljivejša, da bodo tudi v naslednjih desetletjih pomembna energetska občina in da je to strateškega pomena za Slovenijo, je pretehtalo. Blok šest so že zdavnaj vzeli za svojega. Z vodstvi Termoelektrarne ves čas dobro sodelujejo, razumejo drug drugega in si pri tem tudi pomagajo. Podrobno so seznanjeni z vsem dogajanjem tako v občinskem vodstvu kot v svetu občine. Pa ne le to, pogosto jim v Termoelektrarni odpirajo vrata, jih vabijo medse in odgovarjajo na vsa njihova vprašanja. Tujega poslovnega partnerja nikakor ne sprejemajo, saj ne verjamejo, da bo imel posluh za okolico, vlagal v kraj in bi bil pripravljen na delo z roko v roki, kot so ga vajeni. »Žal ugotavljamo, da marsikomu v državi še sedaj ni jasno, da je izgradnja nadomestnega bloka 6 strateškega pomena za Slovenijo, zato naj ostane v naši lasti s sposobnim domačim vodstvom, ki je do sedaj imelo posluh za domače okolje. Če bo prišel tujec, se zago- Virtualni jašek NOP II V Premogovniku Velenje so svojo spletno stran obogatili z novimi vsebinami. Interaktivnim vpogledom v dogajanje na podzemnih in zunanjih deloviščih se je pridružila še virtual-na predstavitev novega izvoznega jaška NOP II. Tako na svoji spletni strani z interaktivno 3D-sliko omogočajo dinamično in nazorno predstavitev svoje dejavnosti. Poleg virtualne predstavitve ključnih točk in opreme v jamskem prostoru ter interaktivnih 360° prostorskih slik površine si je moč ogledati tudi posamezne stopnje izgradnje jaška NOP. Z virtualnim sprehodom lahko obiskovalci tovo ne bo pripravljen pogovarjati o odškodnini, ki pripada občini in okolju, saj smo zaradi Termoelektrarne Šoštanj tudi veliko pretrpeli. Vseskozi do sedaj so se direktorji zavedali, da mora biti TEŠ družbeno odgovorno podjetje do okolja, v katerem stoji. Čistost zraka v dolini se je sicer počasi izboljševala, vendar je bilo v teh letih izgradnje bloka 6 veliko hrupa in prahu zaradi vrtanja, miniranja, odvažanja izkopanega materiala, dovozov ogromnih količin betona, železa in velikanskih vgradnih delov, ki so ob tem neprestano povzročali tudi zastoje v pro- metu. Te neprijetne, izredne okoliščine so prebivalci Šoštanja strpno prenašali z zavedanjem, da bo vse to TEŠ povrnila z aktivnim vlaganjem v kvalitetnejše življenje obča- nov. Pripeljati tujega partnerja bi bilo za državo izredno neodgovorno in skrajno podlo do prebivalcev doline,« pravi župan Darko Menih. ■ potujejo po delovišču, dostopni pa so tudi videoposnetki vgradnje posameznih delov jaška. ■ Milili Obvestilo Mestne občine Velenje MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje je pristopila k pripravi Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Velenje (OPN). V prvi fazi priprave bodo obravnavane vloge občanov za spremembo namenske rabe zemljišč (na primer iz kmetijskih ali gozdnih v stavbna zemljišča, iz gozdnih ali stavbnih v kmetijska zemljišča). Občanke in občani lahko vloge za spremembo namenske rabe zemljišč na naslov Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje ali info@velenje.si) oddate do vključno petka, 23. avgusta 2013. Obrazce za oddajo vloge lahko dobite na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti/Javne objave) ali pa v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje. Vlog, ki bodo na naslov Mestne občine Velenje prispele po tem datumu, v postopek priprave OPN ne bo več mogoče vključiti. Opozarjamo tudi, da bodo v postopku usklajevanja z nosilci urejanja prostora obravnavane samo vloge, vložene na podlagi utemeljitvenega elaborata oziroma strokovnih podlag. Stroške priprave strokovnih podlag nosi vlagatelj sam. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 6 DOMA IN NA TUJEM Men 4. julija 2013 žabjor perspektiva Sreda, 26. junija Bil je stoti dan, odkar je Slovenijo vodila premierka Alenka Bratušek. Ponosna je povedala, da je njeni vladi uspelo umiriti finančne trge in pripraviti reforme. »Zdaj se bomo osredotočili na mlade, zdravstvo, pravno državo in gospodarstvo,« je še povedala Bratuškova. Marsikdo je o uspehih podvomil, a »trojke« zaenkrat k nam ni bilo. Obrambni minister Roman Jakič je v Libanonu obiskal slovenske vojake. Še bolj medijsko zanimiva kot sam obisk je bila njegova pot - bil je namreč prvi predstavnik vlade, ki je poletel z zloglasnim falconom. V Ljubljani so pozornost pritegnili predstavniki britanske kraljeve in japonske cesarske družine, ki jih je sprejel predsednik Borut Pahor. Evropsko sodišče za človekove pravice je dokončno zavrnilo matere Srebrenice, ki so želele doseči sojenje Združenim narodom kot soodgovornim za genocid poleti 1995. Evropsko sodišče je namreč Združenim narodom določilo imuniteto. Petek, 28. junija Izvedeli smo, da nas z novim letom čakajo spremembe pri opravljanja vozniškega izpita. V priho- Minister Jakič je prvi predstavnik vlade, ki je poletel s falconom. Na obisk v Slovenijo sta prišla grof in grofica Wesseška, princ Edward in njegova žena Sophie, ki sta se srečala tudi s predsednico vlade in predsednikom države. Iz Odvetniške zbornice Slovenije je prišlo opozorilo, da je vpliv izvršilne veje oblasti na pravosodje nedopusten ter ogroža pravno državo in neodvisnost sodstva. Razpletalo se je pri volitvah v Albaniji. Tamkajšnji premier Sali Be-risha je po treh dneh molka priznal poraz na nedeljskih parlamentarnih volitvah in s tem nekdanjemu županu Tirane Ediju Rami odprl pot do oblasti. Mnogo svetovne pozornosti je odnesel Edward Snowden, ki je ostal ujet na moskovskem letališču Še-remetjevo, saj zaradi neveljavnega potnega lista ni mogel kupiti nove letalske vozovnice. dnje namreč slednjega ne bo mogoče opravljati v več kot 30 izpitnih centrih kot doslej, temveč samo še v 13-ih. Znova smo slišali nestrinjanja med sindikati in vlado. Sindikati odločno nasprotujejo nižjemu nadomestilu za brezposelnost, vlada pa meni, da je drugačna rešitev mogoča le s prerazporejanjem. Premierka se je mudila v Bruslju in izvedela, da je Evropska komisija podprla slovensko sanacijo bank, a ob tem poudarila, da je pomembno, da se ta opravi naglo in obenem verodostojno ter kakovostno. In že je Bratuškova napovedala, da bo NLB v nekaj dneh na slabo banko po tržni ceni prenesla za okoli 100 milijonov evrov terjatev. Četrtek, 27. junija Zgodilo se je zborovanje Civilna družba za pravično Slovenijo. Na njem je več kot 30 civilnodružbe-nih organizacij spisalo deklaracijo, v kateri so opozorili, da so razmere v državi »dramatične«. Podobno so razmišljali tudi zdravniki. Ostro so se odzvali na besede predsednice vlade, ki je obžalovala, da se v Iniciativi zdravnikov niso obrnili nanjo in da vseh zahtev niti ne pozna - kot so povedali, pre-mierka zavaja in ne govori resnice. Na sestanku so se prvič po doseženem dogovoru o varčevalnih ukrepih sešli vlada in sindikati. Evropska komisija je podprla slovensko sanacijo bank. In prav v NLB niso počivali. Nadzorni svet NLB je namreč za prvega nadzornika izvolil nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, za njegovega namestnika pa Gorazda Podbevška. Znova je zavrelo v Egiptu: v spopadih med podporniki in nasprotniki egiptovskega predsednika Mohameda Mursija v Aleksandriji je bil ubit ameriški novinar, najmanj 70 ljudi je bilo ranjenih. Sobota, 29. junija Na obisku v Sloveniji sta bila japonski princ in princesa. Nemški tednik Spiegel je zapisal, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA že pred leti začela prisluškovati institucijam Evropske unije. Časnik se je pri tem skliceval na tajne dokumente. Britanski premier David Cameron je nenapovedano obiskal Afganistan, kjer se je srečal z britanskimi Kdo komu prisluškuje? vojaki in predsednikom Hamidom Karzajem. Ameriški predsednik Barack Oba-ma se je v Južni Afriki srečal s predsednikom Jacobom Zumo. Njegov obisk so na eni strani spremljali protestniki, na drugi strani pa pozivi k srečanju z Mandelo. ZDA so svojim državljanom izdale opozorilo pred potovanjem v Egipt, iz države pa so odpoklicale del nenujnega diplomatskega osebja. Marsikdo pa se je spraševal, kje je Edward Snowden. Je bil res še vedno na letališču v Moskvi? Nedelja, 30. junija Manjkalo ni odzivov na pisanje Spiegla izpred dne. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je tako dejal, da je »šokiran« nad razkritjem prisluškovanja NSA-ja institucijam Evropske unije in je od ZDA zahteval takojšnja pojasnila. Slišali smo o škandalu, ki je pretresel Irsko. Tam so namreč objavili posnetke telefonskih pogovorov vodilnih v banki Anglo Irish, ki so na vrhu finančne krize oblastem mirno lagali o težavah v banki. Magistrsko delo Bratuškove ni plagiat. varstvu, ki predvideva skrajšanje porodniškega dopusta za matere in obenem uvedbo 30-dnevnega porodniškega dopusta za očete. Članica Evropska unije je postala Hrvaška. Njen vstop so slovesno praznovali tudi na mejnih prehodih. Istega dne je vodenje osemin-dvajseterice prevzela največja baltska država, Republika Litva. Edward Snowden je zaprosil za azil v Rusiji, ob čemer je Vladimir Putin dejal, da je Snowden sicer dobrodošel v Rusiji, a da mora ustaviti razkrivanje. Torek, 2. julija Odbori Državnega zbora so se ukvarjali z rebalansom letošnjega proračuna. Najbolj zavzeti so tega dne bili odbori za kmetijstvo, kulturo ter odbor za obrambo. Predsednik republike je sprejel predstavnike romske skupnosti v Sloveniji, ki so ga seznanili s problematiko bivanjskih razmer Romov. Izvedeli smo, da navkljub napovedim, da bodo konec prejšnjega meseca prve terjatve NLB-ja prenesene na slabo banko, do tega ni prišlo. Rdečo luč je namreč prižgal bruseljski direktorat za konkurenčnost. - m ^ ; f -iL'-"** Egipčani so zahtevali predsednikov odstop. Stanje v Egiptu se ni izboljševalo. Čeprav je minilo leto dni, odkar je predsednik Mohamed Mursi obljubil, da bo »predsednik vseh Egipčanov«, so protestniki na trgu Tahrir zahtevali njegov odstop. Ponedeljek, 1. julija Zgodil se je dan, ko smo v Sloveniji dvignili stopnjo davka na dodano vrednost z 20 na 22 oziroma iz 8,5- na 9,5-odstotno stopnjo. Čeprav sprememb takoj ni bilo opaziti, so bila mnenja deljena - nekateri so izražali prepričanje, da bo dvig DDV za seboj potegnil tudi višje cene v prodaji na drobno, drugi so menili, da bodo nekateri izdelki celo cenejši. Zaključila se je zgodba o magistrskem delu premierke Alenke Bra-tušek. Iz FDV so namreč sporočili, da so citiranja virov v njeni magistrski nalogi sicer deloma neustrezna, vendar si Bratuškova ni prisvajala tujega dela, zaradi česar njeno delo torej ni plagiat. Na ministrstvu za delo so predstavili predlog zakona o starševskem Razburjal je obisk inšpektorjev, ki so pregledali 106 pekarn po državi in pri 79 našli kršitve predpisov. Še bolj pa je razburjala objava seznama pod avtorstvom Uprave za varno hrano, na katerem so se znašle tudi tiste pekarne, v katerih inšpektorji niso ugotovili nobenih kršitev. Na seznamu so se znašli tudi peki, pri katerih inšpektorji kršitev niso ugotovili. Egiptovski predsednik Mohamed Mursi je zavrnil ultimat vojske, da mora v 48 izpolniti voljo ljudi in odstopiti. Motorno olje Kaja Avberšek Nekoč je živela deklica, kije najraje jedla čokolino (včasih celo s stepeno smetano in koščkom topeče se čokolade), jogurt (sploh seje radovala posebnih božičnih in velikonočnih zelo polnomastnih izdaj) in štrukeljce (ne z ocvirki, z drobtinicami na maslu.) Od zelenjave je priznavala samo koruzo in kakšno kislo kumarico, kadar so bili za kosilo špageti. Nad sadjem se sicer ni pritoževala, nad mesom je vihala nos. Od rdeče pese je enkrat v vrtcu bruhala (pa nikomur ni povedala, kot še marsičesa ne), tudi od rdečega zelja z jabolki in obilico kumine v kombinaciji s pire krompirjem ji je obrnilo. Rada je imela babin rumeni primorski zdrob in starimamin beli pšenični zdrob, ki ga je na veliko zasipala s čokoladnimi mrvicami. Kasneje je odkrila pohan sir, prodajali so ga zamrznjenega. Bilje okusa mazljivega stiropora, pa saj ni važno, nekaj na njem jo je privlačilo. Šolske malice je težko prenašala. Zaradi šunkasto-skutinih in ribje-zelenjavnih namazov, ajvarja, pomešanega z zeljem, margarine, pomešane s kancem medu, in še kakšne podobne pacaste svinjarije, kije v brezobličnih kupčkih ležala po vseh šolskih hodnikih in po kateri so šolarji, če so slučajno pozabili copate doma, gazili z bosimi nogami, sije v šolo prinašala malico od doma. Žemljo iz Name (te so bile menda najmehkejše, čeprav drugi dan ne več toliko) in jogurt v tetrapaku (ki v resnici ni bil »tetra« temveč »tri«, ker je bil piramidast). Jogurt se ji je nemalokdaj razlilpo torbici med lično zavite zvezke in kislo zasmrdel. Ce so se sošolci iz nje norčevali že tako in tako (ker je bila debela in piflerka in na splošno zato, ker se ni znala braniti), so se zaradi jogurtov še malo bolj. (Kar ne ubije, krepi; škoda le, da seje deklica tega zavedela šele več kot desetletje po neprijaznih osnovnošolskih prigodah.) Vsakega poletja seje strašansko veselila morja. Odpravljali so se zelo zgodaj zjutraj, kar je pomenilo, da jo je oče še napol spečo odnesel v hroščasto zelenkast Fiat Uno, kjer je imela ves zadnji sedež spremenjen v posteljo iz spalnih vreč in mehkih, pravih posteljnih blazin. Enkrat, se spomni, so se izgleda odpravili malo kasneje in na vrtu so se bleščale maline, bleščalo pa seje tudi sonce. Deklica jih je pohamsala za par pesti, bile so prijetno tople. Smrdljivi Uno je sekal ovinke (no, na svoj smrdljivi način) in deklici so maline poplesavale po želodčku. »Bo že«, sije mislila, »ne bom težila.« Smrdljivi Uno je tako prispel do repa strah vzbujajoče in počasi vijoče se kače drugih smrdljivih avtomobilov, ki so čakali na trajekt pod razbeljenim soncem. Kakšna klima neki, pa saj vesta, draga bralka in spoštovani bralec, kako je bilo tistikrat. Kača seje pomikala po polžje, maline pa nasprotno sorazmerno - norele so in vrele in bolj, kot jim je deklica prigovarjala, naj bodo vendarle tiho, bolj so kričale, dokler ... BRUH! Saj je bilo neizogibno. Bolj kot se nekaj tlači, večjo eksplozivno moč dobiva. Malinova brozga po vseh udobnih spalnih vrečah in pernatih blazinah, smrad iz avtomobilskih izpuhov, kamenje in sonce in trajekt, kdaj pride na vrsto šele trajekt... Kakšno veselje, prispeti na Mali Lošinj, pod borovce in murve, ki so s pre-zrelimi sadeži svinjale po smrdljivem Unu. Veno od sindikalnih prikolic, pa čimprej spravit oranžni gumenjak s strašnim T4 motornim pogonom, v vodo. Pa zjutraj po bombole (ali kako so že pravili tistim belim kroglastim kruhom iz kemp trgovine) in Buco sir, pa lučko Tom s črto rdečkaste slad-kaste fle. Pa na sladoled zvečer (nekega dne seje pojavil tak z imenom Afer Eight, po dekličinih najljubših tankih kvadratastih čokoladkah) in občudovat obmorske portretiste, specializirane za iskrico v očeh. Minevala so leta. Smrdljivi Uno s kaseterjem, kije vrtel piščali iz Andov, je že zdavnaj v smrdljivih nebesih. Na morje se ne hodi več sredi noči in na trajekte se ne čaka več. Deklica je končno ugotovila, kako zadržati sapo, da ji morska voda ne hodi v nos, in najraje od vsega skače v morje na glavo. Clovek odvrže kožo kot kača in pod staro kožo ni več isti. Deklica ne more več brez zelenjave, meso ji je začelo dišati, sploh pa ribe, in če bi le lahko, bi bila morska deklica. Samo motorno olje... motorno olje na zeleni solati v hotelu Jadran, na obali Franja Tudmana v Šibeniku, jo spominja na dobre stare čase. Rahlo žarko, takšnole bi bilo hrana tudi za stari dobri gumenjak, ki bi jo odpeljal nazaj v takrat, ko je po otočku, kije bil last škržatov, skakljala v enodelnih bisernato belih kopalkah z volančki. Na morje! PODJETNIKE, OBRTNIKE IN DRUGE DELODAJALCE iz Razvojne agencije Savinjske regije obveščamo, da omogočamo štipendiranje vaših bodočih kadrov s 50% sofinanciranjem iz evropskih sredstev. Za vse, ki ste iz občin Velenje ali Nazarje velja, da lahko dodatno računate še na 25% sofinanciranje iz njihovih občinskih proračunov. Vlogo z vso potrebno dokumentacijo dobite na www.rasr.si in dodatne informacije na tel.št. 589 40 94. Rok za oddajo vlog je: 22. julij 2013. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad. Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 7 11. julija 2013 GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE 7 Predstavljamo inovacije, dobitnice zlatega priznanja Tatjana Podgoršek Velenje - Poročali smo že, da je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica na nedavni podelitvi priznanj in nagrad inovacijam za leto 2012 z zlatim priznanjem nagradila 5 predlogov, na razpis pa jih je sicer prispelo 13 (vse so bile profesionalne inovacije). Predlogi so prispeli iz 10 podjetij iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, pod njih se je podpisalo 109 inovatorjev. Med prejemniki zlatega priznanja sta bila po dva predloga iz BSH Hišni aparati Nazarje ter Gorenje, d. d., Velenje, en predlog pa je iz Premogovnika Velenje. V nadaljevanju jih na kratko predstavljamo. Varnostni signalni sistem za proces izdelave jaška NOP II Avtorji: Danijel Šibanc, Miran Penšek, Boštjan Salmič, Peter Ve-nišnik in Anton Kotnik (Premogovnik Velenje). Pri izdelavi novega jaška NOP II deluje devet vitlov: dva služita za prevoz oseb in materiala, preostalih sedem pa za premik dveh ploščadi in kabelskih vodov v jašku. Varnostni signalni sistem, ki so ga razvili avtorji, omogoča komuniciranje po jašku, izpolnjuje pa tudi zahteve po varnem delovanju omenjenih vitlov. »Premogovnik je takšen sistem iskal na trgu, kjer je našel tehnično ustrezen ter sprejemljiv sistem v vrednosti 623 tisoč evrov. Cena sistema, ki smo ga razvili sami, je trikrat nižja od najdene ponudbe na trgu, za nameček pa je še tehnično naprednejša od konkurence,« so povedali avtorji inovacije. Poleg tega, so tudi poudarili, bodo lahko 80 odstotkov opreme, ki so jo izbrali za varnostni signalni sistem, po končani izdelavi jaška uporabili v njihovih sistemih avtomatizacije. Ob tem pa ne gre spregledati še dejstva, da se bodo ob morebitnih potrebah po tehnoloških spremembah odzvali bistveno hitreje, kot bi se zunanji izvajalci. Dečman, Uroš Žlaus, Gregor Mlinaric, Jože Lesjak in Marko Leno-šek (BSH Hišni aparati Nazarje). Ročni mešalnik nove generacije je odziv na potrebe po aparatu, ki združuje več možnosti za obdelavo živil (stepanje, vmešavanje, gnetenje, sekljanje, drobljenje, mešanje ter penjenje), hkrati pa mora zadovoljiti standarde po visoki sto- ski videz ter omogoča uporabniku ergonomsko uporabo. NGPSSP10 nova generacija pralnih in sušilnih strojev Avtorji: Tea Dovšak, Tomo Vo-dovnik, Zoran Uršič, Boštjan Sovič, Boris Pavčnik, Borut Keržič, Lidija Pritržnik, Rod Grudnik, Matjaž ben z unikatno obliko perforacije, obliko in pritrditvijo rebra. Pritrditev in oblika meha zmanjšujeta možnost trganja perila. Povsem nova so še vrata, ki omogočajo ergonom-sko odpiranje. Mimogrede: kar tri rešitve (rebro, pritrditev meha in ki-nematika ročaja vrat) so v postopku patentne zaščite. Razvili so še nove pralne algoritme, ki zaznamujejo ša čas priprave živil in s tem prihrani čas. Njegove prednosti pred konkurenco so: dizajn, ki je svetovna novost, vklopni gumb, možnost intervalnega delovanja ali pulzna funkcija, nož s patentiranim načinom izdelave, ki omogoča enakomernejšo kakovostnejšo obdelavo živil in patentiran nož za obdelavo živil v mini sekljalniku. »Za upora- tja Rudolf, Lidija Pritržnik in Maja Veithauser (Gorenje, d. d., Velenje). Indukcijski aparati IQCook omogočajo uporabnikom nadzorovan proces priprave hrane, v kateri ostane tudi do 40 odstotkov več hranljivih snovi kot pri klasični pripravi. Njihova prednost so predvsem možna uporaba vse posode, primerne Inovatorji Premogovnika Inovatorji BSH za ročni mešalnik Inovatorji BSH za sekljalnik Ročni mešalnik nove Generacije MFQ36-rgomixx Avtorji: Roman Danijel, Samo Golavšek, Uroš Semeja, Igor Od 13 predlogov za leto 2012 najžlahtnejša nagrada petim pnji tehnie-inovacijam ne zaščite posameznih ključnih značil-,« nosti izdelka. V pri- merjavi s predhodno novo generacijo ročnih mešalnikov odlikuje robustnejša gradnja, ki je že pred uveljavitvijo izpolnjevala zahteve, »da po treh zaporednih padcih z višine 70 centimetrov aparat ne sme imeti večjih poškodb. Aparat v primerjavi s predhodnikom in večino konkurence presega varnostne zahteve standarda. Na patentni urad smo vložili prijavi za dva izuma za zaščito s patentom.« Kot še zagotavljajo avtorji inovacije Ergomixx (izboljšan, močan in tih 500 vaten motor), daje odlične rezultate pri obdelavi živil, sodobna in hkrati klasična oblika pa mu daje vrhun- Inovatorji Gorenja za novo generacijo pralnih strojev Kuhar, Roman Mačkovšek, Niko Dren, Mitja Krajner, Zlatko Novak, Matej Mejač, Dalibor Petri-njak, Duško Skarlovnik, Jožef Ma-zej, Janez Kronovšek, Klemen Horvat, Ines Doler - Habjanič, Polonca Lesjak, Miran Razboršek, Matej Volk, Jože Skornšek, Matej Mogil-nicki in Aleš Pučnik (Gorenje, d. d., Velenje). Nova generacija pralnih in sušilnih strojev SensoCare sodi v splet prizadevanj Gorenja, ponuditi potrošnikom cenovno sprejemljive aparate, ki sodijo po energijski učinkovitosti, funkcionalnosti, zanesljivosti, prijaznem upravljanju ter zunanjem videzu, v sam vrh. Pri pralnih strojih so razvili štiri nove skupine aparatov, ki omogočajo večje polnitve perila v enakih zunanjih velikostih ohišja, imajo tudi nov bo- količino perila in temu prilagodijo količino vode, pri nižji temperaturi perejo enako učinkovito. Novo generacijo sušilnikov perila pa odlikuje krajši čas sušenja in s tem posledično nižja poraba energije. Sekljalnik »kockaste oblike« MCM6 - Multi talent Avtorji: Jurij Pešec, Darko Rudež, Bogdan Kreča, Peter Kovačič, Gregor Slakan, Matej Berzelak, Adrijan Plevnik, Jože Skončnik, Peter Zdolšek, Boštjan Kovačec, Roman Šabac, Aleš Semprimožnik, Bojan Potočnik, Mirko Jurak, Peter Le-skovšek in Tadej Kotnik (BSH Hišni aparati Nazarje). Omenjeni sekljalnik je - po zagotovilih avtorjev inovacije - univerzalen gospodinjski aparat, ki skraj- bo pribora za izdelavo kock iz živil, ki so na nekaterih trgih pravi hit, smo razvili poseben odgon, ki temelji na modulni gradnji in je patentiran. Veliko funkcij (pri določenih modelih jih je kar 50) in modulni način gradnje aparata predstavljata nov trend pri razvoju sekljalnikov. Skratka, Multi talent je za uporabnike uporaben, prijazen in servisno zelo enostaven vrhunski izdelek,« še dodajajo avtorji z zlatim priznanjem nagrajene inovacije. IQCook Avtorji: Matej Kotnik, Marko Kreča, Janez Matavš, Matavž Po-pič, Blaž Brezovnik, Dražen Dju-kic, Andrej Križnik, Jure Plaskan, Andrej Kaiser, Gregor Štumpfel, Renata Meža, David Dokl, Aleš Plahutnik, Ana-Marija Kodrin, Mi- Inovatorji Gorenja za IQCook za indukcijska kuhališča, in različne vrste pokrovk. Senzorsko kuhališče odlikuje nadzorovano parno kuhanje z minimalno količino vode brez uporabe dodatne posode. Sistem IQCook skrbi za nadzor prisotnosti tekočine v posodi, in ko te zmanjka, to zazna ter avtomatsko izklopi dovod energije. Zaradi tega se hrana nikoli ne prismodi, prav tako preki-pevanje ni mogoče. Pri kuhanju s pokrovkami se uporabljajo mobilni senzorji, ki jih lahko pritrdi uporabnik na vse vrste pokrivalk. »Vizualno izražajo tehnološko inovacijo, so minimalističnega videza in oblikovno sovpadajo z obstoječimi posodami ter zmogljivim indukcijskim kuhališčem«, so še pripisali v obrazložitvi inovacije. Prvi certifikati za instalaterje malih sistemov Prvih 28 dodatno usposobljenih instalaterjev malih sistemov obnovljivih virov energije v Sloveniji - Obnova licence po treh letih veljavnosti Tatjana Podgoršek Z novinarske konference, na kateri so med drugim povedali, da se je Šolski center pri usposabljanju inštalaterjev pridružil 10 partnerjem iz 5 držav EU: Nemčije, Italije, Bolgarije, Grčije in Poljske. Velenje, 27. junija - Na Medpod-jetniškem izobraževalnem centru (MIC) Šolskega centra Velenje so na priložnostni slovesnosti podelili prve certifikate inštalaterjem malih sistemov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Certifikati oziroma licence so dokaz o uspešno konča- nih dodatnih kvalifikacijah, usposobljenosti za delo na sistemih za izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE) v državah EU. Na novinarski konferenci, ki je sledila slovesni podelitvi licenc, je Uroš Lukič, vodja projekta, povedal, da na MIC-u od junija 2011 deluje Energetski poligon za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. V okviru poligona so izvedli prvo usposabljanje inštalaterjev malih sistemov obnovljivih virov energije v Sloveniji na osnovi evropsko poenotenega programa usposa- bljanja, razvitega v okviru projekta Install+RES - program Inteligentna energija Evrope. Od maja 2010 do 30. aprila letos je na šestih tečajih sodelovalo 58 udeležencev iz vse Slovenije, certifikat oziroma licenco pa jih je prejelo 28. »Ostali se za zdaj za certifikat niso odločili. Se pa čez čas najbrž bodo, saj so usposabljanje uspešno končali, certifikat pa jim odpira nove možnosti za zaposlitev.« Na tečajih so se dodatno usposabljali za inštalaterje foto napetostnih sistemov, sistemov ogrevanja na lesno bio maso, s toplotno črpalko ter termosolarnih sistemov. Usposabljaje inštalaterjev malih sistemov OVE je narekovala direktiva EU iz leta 2009. Po njej mora imeti vsaka država članica EU do konca leta 2012 vzpostavljen sistem certificiranja omenjenih inšta-laterjev. Prav tako določa, da mora od omenjenega dne vsak inštalater malih sistemov OVE dokazati svojo usposobljenost za delo na teh sistemih z ustrezno licenco, pridobljeno na osnovi predhodnega izobraževa- nja ter izpita. Da so lahko usposabljanje izvedli, so morali na šolskem centru usposobiti izvajalce usposabljanja, razviti evropsko usklajeno in poenoteno vsebino modularno zasnovanih tečajev, pripraviti delovni in didaktični material ... Pri preverjanju dodatne usposobljenosti in izdaji certifikata je sodelovalo Združenje za razvoj znanja iz Ljubljane. Po besedah Janeza Dekleve, predstavnika združenja, je potrebno licenco obnoviti vsaka tri leta. Dodatne kvalifikacije inštalater-jev malih sistemov OVE priznavajo delodajalci, potrdila pa jih je tudi Energetska zbornica Slovenije. Predstavnik slednje Klemen Vehovar meni, da je licenca dokaz o kombinaciji znanj, spretnosti in kompetenc za potrebe opravljanja posameznega poklica, kar je za doseganje konkurenčnosti na trgu dela nujno potrebno. ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 8 SOCIALA, ZDRAVSTVO matu 4. julija 2013 Petina jih je iz Šoštanja Šoštanjski svetniki so se na zadnji seji seznanili tudi z delom Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje - Sejnino namenili za nadstandard Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 26. junija - Mag. Aleksander Vališer je od leta 2010 ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Pravi, da se mu doslej še ni zgodilo, da bi bil povabljen na sejo občinskega sveta, da poroča o delu centra. Zato je bil vabila iz Šoštanja zelo vesel. Iz te občine prihaja v center zadnja leta precej učencev, petina, pravi ravnatelj in prizna, da bi si v takšnem deležu želeli tudi sofinanciranja dejavnosti, predvsem nadstandardnega programa, ki ga zdaj financira le občina ustanoviteljica - Mestna občina Velenje. Nadstandardni program vsebinsko dopolnjuje in nadgrajuje obvezni program, ki ga financira ministrstvo za šolstvo in šport. Ta se spreminja, vključuje pa denimo varstvo vozačev, timsko obravnavo učencev z motnjo avtističnega spektra, dodatno pomoč učencem za dosego funkcionalne pismenosti, letovanja, tabore, šolo v naravi, prevoze na tekmovanja, revije, nastope ... »Vključujemo otroke z motnjo v duševnem razvoju, lažjo, zmerno, težjo in težko. V tem šolskem letu je naš center obiskovalo 90 učencev v nižjem izobrazbenem standardu in posebnem programu,« pravi ravnatelj. V centru je zaposlenih 50 učiteljev in tehničnega osebja. To pa ne pomeni, da delajo le za učence, ki obiskujejo center, ampak izvajajo tudi mobilno specialno pedagoško službo za deset osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Gornjega Grada in Rečice ob Savinji. »Specialne pedagoginje v teh šolah skrbijo za tiste učence, ki imajo primanjkljaj na posameznih področjih učenja,« pravi mag. Vališer. Počitnice so se začele tudi za te učence. »Podelili smo jim spričevala in obvestila o uspehu, zdaj pa so do 2. septembra že na zasluženih počitnicah.« Njegovo poročilo na seji sveta pa je padlo na plodna tla. Svetnica mag. Vilma Fece je predlagala, da se svetniki odpovedo sejnini in jo namenijo za nadstandardni program učencev. O takih predlogih v Šoštanju ne odločajo več kolektivno, saj je odločitev o tem, ali bo svetnik sejnino odstopil ali ne, njegova osebna pravica. Po seji do petka so v Šoštanju izjavo, da odstopajo sejnino Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, podpisali prav vsi svetniki in svetnice, ki so bili na seji. Pohvalno, ni kaj. ■ Mag. Vilma Fece: »Odpovejmo se sejnini, dajmo za nadstandard otrok.« »Velenje, starosti • • prijazno mesto« V Vili Bianci podelili diplome prvi generaciji širiteljev v Velenju Mestna občina Velenje namenja starejšim občankam in občanom posebno pozornost. Sodeluje v projektu »Velenje, starosti prijazno mesto«, katerega cilj je izboljšati življenje starejših občanov naše občine. Zasnovali so ga kot odgovor na starajoči se svet, na katerega bodo odgovor morali dati prebivalci sami. Starosti prijazno mesto je še mnogo več. Je kakovost bivanja, je Diplome sta podelila predstavnika inštituta Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš in Blaž Švab ter župan občine Velenje Bojan Kontič, ki je nagovoril širitelje in jim izrazil podporo pri njihovem delu. način življenja, je sodobna urbana filozofija. Današnja mesta naj bi meščanom omogočala zdravo in aktivno življenje, kar pomeni, da prebivalcem nudijo možnosti, preko katerih lahko uresničujejo prvine svojega zdravja, se aktivno vključujejo v življenje mesta in uživajo socialno ter zdravstveno varnost, pravi Nevenka Lempl, svetovalka za zdra- vstvo in socialo na občini Velenje. Med drugim so pripravili usposabljanje prostovoljcev preko Inštituta Antona Trstenjaka, in sicer na temo »Zmanjšajmo padce v starosti«. Ko-ordinatorka projekta Anica Pisto-tnik Krajnik je ob podelitvi diplom med drugim poudarila: »Prostovolj-stvo ima velik pomen za skupnost, ker izboljšuje kakovost življenja in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi. Nekaj dobrega narediti za ljudi v svojem okolju je etična dolžnost in človeška vrlina.« Pridobljeno znanje smo že in ga bomo še »delili«. Zasnovali smo učne skupine in pripravili številna srečanja z več kot 120 starejšimi občani po krajevnih skupnostih. ■ Marija Skrt Priznanje Naj prostovoljec za Veronike Ljubljana, Topolšica, 26. junija - V sredo je Mladinski svet Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja in v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport na Brdu pri Kranju pripravil zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta. Na natečaj za Prostovoljke PV Zimzelena Veronike (v sredini) ob vodji projektov in vodji prostovoljstva v PV Zimzelenu. leto 2012 je 152 različnih prijaviteljev prijavilo 187 posameznikov in 64 projektov; vse statistike natečaja so letos rekordne. Med dobitniki priznanj so bile tudi prostovoljke Veronike, ki so družabnice stano- valcem PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici. Namen projekta prostovoljskega dela v PV Zimzelen je, da stanovalcem, ki nimajo obiskov svojih bližnjih ali pa so ti iz različnih vzrokov okrnjeni, omogočijo lažje sobivanje v domu s podporo prostovoljca. Cilji projekta so naravnani k reševanju različnih težav v socialnem življenju, vzpostavljanje družabništva in višje kakovosti življenja stanovalcev. Prostovoljke Veronike, zdaj jih je že 18, so žene srednje, aktivne generacije, v zadnjem času se vključujejo tudi mlajše. S stanovalci se pogovarjajo in jim prisluhnejo. Z njimi hodijo na sprehod, izmenjujejo drobne pozornosti, predvsem pa jim dajo občutek pripadnosti, varnosti in pomembnosti. So pomemben člen PV Zimzelena, za stanovalce so vez z zunanjim svetom, toplina nasmeha in lepe besede. Prenovili materinski dom Socialni svet za socialna vprašanja SD Velenje pripravil solidarnostno akcijo Strokovni svet za socialna vprašanja Območne organizacije SD Velenje se zaveda, kako nujna sta solidarnost in medsebojna pomoč v tem kriznem času. V sodelovanju z velenjskimi brigadirji in prostovoljci so prenovili materinski dom v Mozirju. Materinski dom je zdaj bolj »prijazen«. V enem tednu je več kot 20 pridnih rok pobelilo in počistilo celotne notranje prostore materinskega doma. Uredili in pritrdili so tudi električne vtičnice, zamenjali svetilke v večnamenskem prostoru in popravili podboje vrat. Prav tako so odstranili star in poškodovan pod v kuhinji in zbrali sredstva za nov laminat ter zaključne robove. Materinski dom Mozirje je tako postal bolj prijazen za bivanje in bo zagotovo še bolje služil svojemu namenu. Spremljanje zdravja na daljavo Slovenj Gradec, 12. junija - V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je bila novinarska konferenca, na kateri so predstavili evropski projekt Združeni za zdravje - bolnikom prijazno spremljanje zdravja na daljavo. Osnovni cilj projekta je seznaniti se in razvijati inovativno telemedicinsko dejavnost za nekatere kronične bolnike na osnovi projekta Renewing health v širšem evropskem prostoru, končni cilj pa izboljšati kakovost življenja za kronične bolnike, zmanjšati bolniški stalež, kontrola in s tem stroškov, večja produktivnost zdravstvenih delavcev in podobno. Projekt bo izvajalo 34 partnerjev iz 15 evropskih držav 36 mesecev, torej do konca decembra 2015. Iz Slovenije sodelujeta v njem omenjena bolnišnica in Zdravstveni dom Ravne na Koroškem. V 15 centrih bodo spremljali več kot 14.600 bolnikov z diabetesom, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ter srčnim popuščanjem. Omenjeni slovenski zdravstveni ustanovi bosta spremljali 400 bolnikov z diabetesom tipa 2 in 200 bolnikov s srčnim popuščanjem. Vključili bosta le tiste, ki bodo želeli sodelovati prostovoljno in bodo sposobni sami ali s pomočjo svojcev opravljati vsakodnevne meritve. Vrednost projekta je 10 milijonov evrov, od tega bo polovico sredstev prispevala Evropska komisija, polovico pa sami partnerji v projektu. Po številu spremljanih bolnikov sodi projekt med najobsežneje evropske projekte s tega področja do sedaj in ga zato Evropska komisija posebej skrbno spremlja. SB Slovenj Gradec in ZD Ravne na Koroškem bosta za ta namen ustanovila en telemedicinski center. ■ tp Lani eksplantacija pri 9 bolnikih Celje - Transplantacija oziroma presaditev organov in tkiv je v svetu in tudi Sloveniji sprejeta metoda zdravljenja kroničnega ali akutnega odpovedovanja organov, ki številnim bolnikom vrača kakovost življenja, mnoge pa reši gotove smrti. Dejavnost je zelo zapletena, saj ne zajema le presajanja organov in tkiv, ampak tudi pridobivanje le-teh ter zagotavljanje nemotenega delovanja transplantacijske dejavnosti kot celote. Osrednja povezovalna ustanova vseh členov je Slovenija Transplant, ki od leta 2000 deluje v mreži Euro Transplanta. Eden do členov slovenskega Transplanta je tudi Splošna bolnišnica Celje. Pri pridobivanju organov in tkiv sodeluje od leta 1998, ko je bila imenovana za donorski center. Prvi odvzem organov mrtvega darovalca so v bolnišnici izvedli leta 1999. Po besedah strokovnega direktorja bolnišnice Francija Vindišarja so lani opravili eksplantacije pri 9 bolnikih, kar uvršča bolnišnico na drugo mesto v transplantacijski dejavnosti - takoj za Univerzitetni klinični center Ljubljana. ■ tp ■ ■ Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 9 11. julija 2013 NASI KRAJI IN LJUDJE 9 V dolini se znamo povezovati ... Rudi Meh iz Šmartnega ob Paki: »Položaj upokojencev v državi ni najboljši, ne - vsaj za zdaj - pa tudi najslabši. Pokojnine se ne usklajujejo, tudi razmerja niso prava, napovedani ukrepi pa pomenijo slabo prihodnost za tiste z najnižjimi pokojninami. Zato so takšna srečanja, kot je današnje, zelo dobrodošla. Prav z druženjem, z izmenjavo mnenj bomo lažje prešli krizo, za katero upam, da je bo kmalu konec.« Jože Rebernik iz Šoštanja: »Srečanje, druženje upokojencev je ena od možnosti za lažje premagovanje krize, ki je prav upokojence z najnižjimi pokojninami najbolj prizadela.Teh pa je v naših vrstah tudi največ. Z manj kot 500 evri na mesec ni mogoče preživeti. Kar družba ima, je rezultat našega dela. Naše delo daje obresti, ki bi jih lahko ob umnih vlaganjih pametno vnovčili. Glede na napovedane ukrepe se nam ne piše nič dobrega. Z vsemi silami se bomo borili, da do nadaljnjega padanja življenjske ravni upokojencev ne bi prišlo.« Karel Seme Drago: »Pomembno je, da smo skupaj.« Velenje, 30. junija - Dan po praznovanju rudarjev so se v šotoru ob Velenjskem jezeru zbrali predstavniki devetih društev upokojencev in klubov upokojencev Gorenja ter Premogovnika Velenje. Tu je namreč Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje organizirala 32. srečanje svojih članov. Na njem so nekatera društva upokojencev predstavila delovanje svojih krožkov, v ospredju dogajanja pa je bilo 50 parov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Prijazno druženje je pritegnilo številne upokojence ki letos praznujejo 50 in 60 let skupnega življenja. Predsednik šaleške pokrajinske zveze Kari Seme Drago je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, »ker v dolini znamo sodelovati, se povezovati, se znamo poslušati in se slišati. Današnje srečanje je dokaz za to.« Dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje in državni svetnik, je zagotovil zbranim, da bo dolina še naslednjih 40 let živela z rudarstvom. Župan Mestne občine Velenje Bo- jan Kontič je ponovil besede, ki jih je izrekel dan prej na praznovanju rudarskega praznika: »Ne damo premogovnika in Teša. Od države zahtevamo posluh za dolino, razumevanje do nje, ki je v preteklosti marsikaj žrtvovala za razvoj Slovenije in tudi nekdanje Jugoslavije.« Kot je še dejal Kontič, bodo v Šaleški dolini do leta 2054 pridobivali premog in proizvajali električno energijo, potem pa bodo razmišljali o bloku 7 Teša. Izrazil je željo, da bi občani vsakdan zaznali spremembe v pro- Posebna pozornost je veljala parom, ki letos praznujejo 50 in 60 let skupnega življenja. storu, da bi bilo vsem življenje v tem lepem okolju prijetno. Za to se v lokalni skupnosti močno trudijo, de- V naslednjih 5 letih le obvezen program V občini Šmartno ob Paki v tem trenutku na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 860 populacijskih enot - Gradili bodo glede na možnosti Tatjana Podgoršek Po veljavnem nacionalnem programu morajo biti strnjena naselja oziroma območja, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem do konca leta 2015, na razpršenih območjih pa morajo poskrbeti za odvajanje in čiščenje odpadnih voda z izgradnjo malih čistilnih naprav do konca leta 2017. Med lokalnimi skupnostmi v Šaleški dolini je najslabše opremljena s kanalizacijskim omrežjem občina Šmartno ob Paki, kjer je v tem trenutku na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo v Podgori priključenih 860 populacijskih enot. Zanimalo nas je, kako so v občini pristopili k uresničevanju teh zahtev. Opremljali bodo le obvezna območja Po besedah župana Janka Kopu-šarja naj bi po noveliranem lokalnem programu v naslednjih letih zgradili dobrih 18 kilometrov javne kanalizacije le na območjih, za katera obstaja zahteva po obvezni izgradnji omrežja in so zapisana v nacionalnem programu. Po predračunih naj bi vlaganja stala blizu 4,3 Janko Kopušar: »Evropa oziroma država postavlja zahteve in roke, skrbi od kod denar pa prepušča občinam.« V naslednjih nekaj letih morajo zgraditi dobrih 18 kilometrov kanalizacije, vlaganja pa naj bi stala 4,3 milijona evrov milijona evrov. »Gradili bomo postopoma, pač glede na razpoložljiva sredstva. Po predvidevanjih naj bi izpolnili zahteve po opremljanju na obveznih območjih v 4, 5 letih, kar pomeni, da bomo rok, ki ga je pred nas postavila država, težko dosegli. Vendar smo optimisti. Prijavljali se bomo na vse možne razpise za pridobitev nepovratnega denarja. Z lastnimi sredstvi je izvedba sistema nemogoča.« Kot je še dejal, bodo na javno kanalizacijo najprej priključili območja, ki morajo biti priključena in za katera imajo že pridobljena gradbena dovoljenja. Na razpis ministrstva za gospodarstvo so na osnovi tega prijavili in že dobili sklep o sofinanciranju izgradnje kanalizacije za del naselja Slatin in Paške vasi. Za izvedbo tega projekta je lokalna skupnost objavila razpis za izvajalca del, saj naj bi po sklepu polovico omrežja zgradili letos, projekt pa mora biti končan do septembra 2014. V programu obveznega opremljanja so še naselja Paška vas in Gavce, za katera imajo pridobljenih kar nekaj gradbenih dovoljenj, nekaj dokumentacije morajo pridobiti za Šmartno ob Paki in zgornji del Rečice ob Paki, za Rečico ob Paki - desni breg pa so aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja v zaključni fazi. Odločitev najbrž proti koncu izvedbe Kopušar je še povedal, da ostaja zunaj obveznega programa opremljanja z javno kanalizacijo še kar nekaj območij v občini. Vedo za tista, kjer javne kanalizacije nikoli ne bodo gradili in bodo morala gospodinjstva sama poskrbeti za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Niso pa se še odločili, kako bo z naselji Mali Vrh ter Gorenje in z nekaterimi gospodinjstvi v Podgori, ki »jih v tem trenutku uvrščamo v vmesno fazo, kar pomeni, da še ne vemo, ali jih bomo priključili na čistil- no napravo ali bodo morali občani graditi male čistilne naprave. O tem se bomo odločali najverjetneje proti koncu izgradnje omrežja v občini.« Prispevek 1300 evrov Na nedavni seji sveta so svetniki potrdili, da bo gospodinjstva stal priključek na javno kanalizacijo 1300 evrov (prispevek za izgradnjo in komunalni prispevek). »Ta znesek velja za gospodinjstva, ki se bodo priključila na javno kanalizacijo od Šmartnega ob Paki do Paške vasi. Izračunali smo ga na osnovi izdelanih projektov in pridobljenih sredstev iz države. Prispevek je povsem primerljiv z občinami, primerljivimi z našo. Zavedamo se, da bo za mnoga gospodinjstva velik zalogaj, zato bomo občanom omogočili plačilo obveznosti na obroke.« Občani bodo lahko prispevek v višini 1300 evrov poravnali v obrokih Tudi Braslovče? Čistilna naprava v Podgori v tem trenutku obratuje približno s 50 odstotno močjo, z izgradnjo omenjenega omrežja bo obratovalna s polno zmogljivostjo, kar pomeni za 1500 populacijskih enot. »Po sprejetju lokalnega programa opremljanja so stekli tudi pogovori s sosednjo občino Braslovče o priključitvi gospodinjstev naselja Letuš -Roje. Uradnega zagotovila, ali se bo to zgodilo ali ne, še nimamo. Nadaljevanje pogovorov načrtujemo v naslednjih dneh. Če se bodo v občini Braslovče odločili za priključitev na našo čistilno napravo, jo bomo razširili z bazeni za nadaljnjih 1500 populacijskih enot. Možnosti za to obstajajo. Po ocenah projektantov bi bilo za to potrebnih 500 tisoč evrov. Brez sofinanciranja omenjene sosednje občine seveda ne bo šlo,« je še povedal Janko Kopušar. lajo z roko v roki in soglasno sprejemajo najpomembnejše odločitve. Podobne misli je izrekel tudi župan občine Šoštanj Darko Menih, po besedah katerega tudi njim »prihod tujcev ne gre v uho. Pobral bo denar, elektriko, vse ostalo pa prepustil okolju. Ne bo denarja za sanacijo ugreznin, za reševanje drugih težav,« je še dejal Menih. V nadaljevanju srečanja so podelili priznanja in pokale najuspešnejšim udeležencem športnih tekmovanj. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili ansambel Podkrajski fantje, godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj in ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje. Nastop slednjih je spremljala strokovna komisija, ki je za nastop na Festivalu Univerze za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani izbrala ženski zbor, ki ga vodi Manja Go-šnik - Vovk. ■ tp Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini Minulo soboto so Logarsko dolino delno zaprli za motorni promet, organizirali pa so različne dejavnosti ob dnevu trajnostne mobilnosti, ki naj bi omogočal posebno doživetje v dolini in mir v gorah. Omejitev motornega prometa ter spodbujanje rekreativnega pešačenja, uporabe koles ter prevoznih sredstev na električni pogon naj bi bil v bližnji prihodnosti vzorec Nordijske rolke iz Velenja so navdušile številne rekreacije željne obiskovalce (Foto: Jože Miklavc) za gibanje v naravnem parku na območju celotnega kompleksa alpskega sveta, od Italije, Švice, Avstrije in Slovenije. Program dneva trajnostne mobilnosti je bil izveden kot možno brezplačno najetje koles na električni pogon, testiranje »skike« nordijskih rolk (nudil jih je Peter Vrčkovnik z demonstratorjema Urško Arzenšek in Mitjem Domanjkom iz Velenja), testne električne avtomobile HSE Dravske elektrarne, voden izlet na Kle-menčo jamo ter sprehod po spodnjem delu poti po Logarski. V Centru Rinka v Solčavi je bil možen brezplačen vstop in ogled stalne razstave o Solčavskem. Največje zanimanje med skoraj dvesto udeleženci projekta »mehke« mobilnosti je bilo za električno gnana kolesa ter avtomobile na električni pogon, vse pa so si lahko gostje izposodili brezplačno. Mlajši so preizkušali nordijske rolke, največ pa je bilo tistih, ki so se tudi tokrat preizkusili na lastnih nogah. ■ Jože Miklavc ■ Naš čas, 4. 7. 2013, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 4. julija 2013 Še je upanje V kriznih časih, ko se veliko Slovencev srečuje s situacijo, iz katere ne vidijo izhoda, so toliko bolj pomembni drugačni, veselejši dogodki, ki kažejo na odprtost duha. Omenil bom dva, ki na prvi pogled nimata nič skupnega - razen osvežujočega vdora realnega. Prvi primer, ko se mi je zazdelo, da upanje za Slovenijo vendarle obsta- ja, je star že nekaj let. Kakšnih dvajset let s(m)o se mimo glasbene šole vozeči jezili pri plezanju čez talne ovire ('ležečepolicaje') na Jenkovi. Klančine so bile čez vsako mero strme, tako da so nekatera vozila z nizkim klirensom nanje dejansko nasedla, večina se jim je pa raje izognila, če se je le dalo. Hitrostna omejitev (40 km/h, mislim) je bila skregana z realnostjo: čeznje je bilo mogoče peljati kvečjemu 'korakoma', to je 5 km/h. Dokler se ni lepega dne izgovarjanje na jus-standarde nehalo, klančine so podaljšali, tako da so postale manj strme in bolj prijazne. Zdaj omogočajo kakih 20 km/h, pa smo srečni vsi, vključno z otroki, ki jih vozila tudi pri tej hitrosti ne ogrožajo. Strošek tistih petnajstih lopat asfalta je bil nikakršen v primerjavi s komplikacijami, ki jih je odsek ceste predstavljal dvajset dolgih let. Drugič so me razveselili na koncertu skupine Bossa de novo prejšnji teden. Ozvočenje javnih prireditev je pogosto katastrofalno, kot grozljiv primer popolne nespameti in nesposobnosti naj omenim zadnji Gibonnijev koncert v Rdeči dvorani. Tudi ozvočenje na Cankarjevi, na sobotnih sejmih ali na shodih političnih strank, je dostikrat tako, da se ga da razložiti samo s tem, da bi radi nastopajoči primanjkljaj vsebine nadomestili z več glasnosti. Po domače: manj ko imajo pevci ali politiki povedati, bolj se zanašajo na to, da poslušalci tega ne bodo opazili, če bo le ozvočenje dovolj glasno. Bossa de novo so spomnili na to, da je pomembno sporočilo, glasba in njena kvaliteta, ne pa to, kako glasna je. Vsi, ki smo poslušali, smo slišali vse, kar je bilo treba slišati, ne da bi glasnost motila stanovalce okoliških blokov ali slučajne mimoidoče. Lepo bi bilo, če bi se nam še kdaj posrečilo. ■ Lado Planko » Vsakega oblaka ne moremo uloviti« Ali v velenjski knjižnici res preveč varčujejo z javno razsvetljavo? Na to nas je opozorila bralka, mi pa smo poiskali odgovor Velenje, 20. junija - Pred kratkim se je v našem uredništvu oglasila redna obiskovalka velenjske mestne knjižnice. Ker njene oči niso več mlade, ima pri izbiri gradiva težave, ker se ji zdi knjižnica velikokrat pretemna. Težko prebere vsebine na zadnji strani knjig, pa tudi iskanje po policah ji ni prijetno. Povedala je še, da je v knjižnici že vprašala, zakaj ne prižgejo več luči. Dobila naj bi odgovor, da to zahteva direktor knjižnice Vlado Vrbič. Zato smo ga za pojasnilo prosili tako v imenu bralke, ki se je oglasila pri nas, kot vseh ostalih, ki jih morda osvetlitev knjižnice prav tako moti. Vlado Vrbič nam je povedal: »Načrtovanje postavitve opreme v knjižnicah je zahtevno, saj mora poleg vseh potreb uporabnikov in knjižničarjev upoštevati med drugim tudi svetlobne pogoje. Pri načrtovanju sicer izjemno lepe velenjske knjižnice postavitev knjižnih polic in luči žal ni bila usklajena. Knjižnica je poleg tega posebna zaradi velike površine. Kljub velikim svetlobnim površinam svetloba ne doseže notranjosti, zato so nekatere police res manj osvetljene. V slabem vremenu in zvečer svetloba ni težava, saj prižge- mo vse luči, ob sončnem in spremenljivem vremenu pa prižiganje luči prilagodimo vremenu. Je pa res, da vsakega oblaka ne moremo ujeti in da niha tudi število obiskovalcev. In tako se seveda zgodi, da kakšno minuto kljub soncu gorijo vse luči ali pa so vse ugasnjene, ko pride oblak. V knjižnici je kar okoli petsto luči (žarnic) in njihovo prižiganje je razdeljeno na šest območij -še bolj podrobna razdelitev področij bi zahtevala precejšnji strošek in seveda nenehno prižiganje in ugašanje stikal.« Pojasnil nam je še, da so za prižiganje in ugašanje luči zadolženi knjižničarji. »Ponavadi so na 1.800 kvadratnih metrih le trije ali štirje, ki V parku že šestič dogaja! Dijaki Šaleškega študentskega kluba so letos že šestič priredili festival Park Spet Dogaja, ki je potekal med 21. in 30. junijem. To je sedaj že tradicionalni festival namenjen od dijakov za dijake, smisel festivala pa je, da dijakom omogoči varno zabavo in prijetno druženje. Letošnji festival je trajal deset dni, vsak od teh pa je bil tematsko obarvan. Varna zabava v parku pred gimnazijo En izmed poudarkov festivala je boj proti vandalizmu, ki smo mu bili v parku pred velenjsko Gimnazijo v preteklosti pogosto priča. Obiskovalce smo animirali z glasbo, ki je odvisna od tematike posameznega dne. Udeležijo se lahko tudi različnih delavnic, tekmovanj in družabnih iger. Seveda pa ni manjkalo koncertov, gledaliških iger in razstav. Celotni festival je velika zabava za dijake in tudi starejše obiskovalce. Vreme nam ni bilo naklonjeno, a se nismo dali! »Zdi se mi, da je Park Spet Dogaja 2013 potekal po načrtu, malo nam je ponagajalo le vreme. Festival je kljub temu dobro obiskovan, čeprav je program malo manj obsežen kot preteklo leto. Zdi se mi, da smo uresničili cilj in da so se obiskovalci dobro zabavali,« se je glasil komentar predsednika dijaške sekcije Šaleškega študentskega kluba Blaža Mošmondorja. Kaj pravijo obiskovalci? Mitja: »Program parka se mi zdi zelo zanimiv in pester, spremljam ga že več let. Letos mi je še posebej zanimiv, najbolj pa mi je všeč metal koncert zadnji dan«. Vanja: »Park Spet Dogaja je odličen. Ima veliko aktivnosti, na primer slackline, ki ga preprosto obožujem, glasba pa je ves čas odlična«. ■ Vid Hrovat ALTIERHATOR imajo seveda sprotno delo. Res je, da sem kot direktor odredil skrajno varčevanje, dokaj redno nadzorujem tudi porabo elektrike. Pri petsto žarnicah se namreč da prihraniti veliko javnega denarja. Ne glede na to pa je prav, da uporabnikom z določenimi omejitvami omogočimo normalno uporabo storitev, zato bomo seveda - če se to do zdaj morda ni dogajalo redno - gospe in ostalim zahtevnejšim uporabnikom na njihovo željo omogočili normalen ogled gradiva. Doslej kakšnih posebnih pripomb na račun osvetlitve polic in ugašanja luči sicer od uporabnikov nismo prejemali,« je še dodal Vrbič. ■ bš Poletni plesni seminar Velenje, 27. junija - Od 8. do 13. julija JSKD Velenje in Plesni studi N pripravljata intenzivni plesni seminar. Plesalcem iz vse Slovenije bo svoje plesno znanje razdajal priznani mednarodno aktivni plesni pedagog Fred Lasserr, ki je slovenski plesni sceni najbolj znan kot učitelj hortona in floor barra. Trenutno je vodja jazz oddelka na nacionalnem plesnem konservatoriju v mestu Cergy Pontoise blizu Pariza. Doslej je že večkrat gostoval v Velenju, letos pa bo poletne ure moderne plesne tehnike osvežil z novimi pedagoškimi principi. Seminar bo potekal v mali dvorani kulturnega doma Velenje. ■ bš V Velenje prihajajo The Klezmatics The Klezmatics so svetovno znana ameriška zasedba, ki izvaja značilno židovsko (klezmer) glasbo, in hkrati edina, ki je s tovrstno glasbo osvojila prestižno glasbeno nagrado grammy. Zasedba deluje že več kot petindvajset let in je v tem času izdala deset albumov. Njihova glasba je divja, mistična, provo-kativna in predvsem plesna. Gre za židovsko glasbo jugovzhodne Evrope, in čeprav imajo The Klezmatics korenine v izročilu klezmer glasbe, ne gre zgolj za tradicionalno obliko tovrstnega žanra. Gre bolj za hibrid, ki glasbo približa tako tistim, ki se doslej z njo še niso srečali, kot tistim, ki jo že dobro poznajo. Pred četrt stoletja so The Klezmatics tovrstni glasbi odprli vrata in uspelo jim je spremeniti podobo sodobne židovske kulture ter ponovno obuditi k življenju staro, skoraj pozabljeno umetniško obliko, ki so ji dodali estetiko drugih glasbenih slogov. Nastopili so v številnih državah po vsem svetu, njihovo trenutno gostovanje v Evropi pa jih bo zaneslo tudi k nam. V okviru Poletnih kulturnih prireditev bo namreč ta izjemna zasedba, ki sicer domuje v New Yorku, v torek, 16. julija, nastopila v Velenju na vrtu pod vilo Herberstein. ■ Koliko nas bo? Urban Novak Ljudje smo pravzaprav neverjetna vrsta. Bojimo se najrazličnejših virusov in bakterij, a smo v resnici mi dosti, dosti slabši. Kamorkoli se je človek naselil, je uspel pregnati druge ljudi, živali ter se zajesti v novo okolje in ga tudi uničiti. Huje kot virusi ali bakterije. Ni treba zelo daleč, da se lahko o tem prepričamo na svoje lastne oči. Naša mala dolina je pravzaprav kar dober primer. Pred dobrimi šestimi desetletji nepozidana in redko poseljena je danes dom velikemu številu ljudi ter podjetij. In to celo podjetij, ki se ukvarjajo z za okolje pogubnimi dejavnostmi. Ta neverjetna gonilna sila človeka je mirno dolino spremenila v središče pridobivanja premoga, izdelovanja bele tehnike in pridobivanja elektrike, jo izdatno pozidala ter v veliki meri napolnila z vodo. In res je neverjetno, kaj vse se je zgodilo v tako kratkem času. A dolina ima zaradi svoje oblike precej omejene možnosti razvoja. Je že tako, da se trenutno aktivni ljudje bolj malo obremenjujemo s tem, kje in kako bodo živeli zanamci. Do kam se bo lahko mesto širilo in koliko ljudi bo lahko dolino še naselilo, so vprašanja, ki jih najraje potisnemo v daljno prihodnost, pa naj se z njimi ukvarja kdo drug. Vendar stvar ni tako enostavna. Preživetje človeške vrste je pravzaprav odvisno od števila njenih pripadnikov. Enostaven matematičen račun pokaže sorazmerje med številom ljudi in količino hrane, potrebne za njihovo preživetje. In pri tem postane stvar res zanimiva. Zemlja je omejena in ima le toliko in toliko pridelovalnih površin in le toliko in toliko vode. In seveda lahko le toliko in toliko vode ter hrane prehrani določeno število ljudi. Bolj kot se veča število ljudi, bolj se manjša količina hrane na posameznika. Moderni človek je s svojim znanjem sicer našel delni odgovor v gensko modificirani hrani, a je njena cena lahko zelo visoka. Nepreverjeni so stranski učinki, da ne govorim o hranljivosti in kvaliteti takšne hrane. Trenutno je hrane in vode na svetu za ljudi in živali dovolj in je bo še nekaj časa tudi v prihodnosti predvsem na račun dejstva, da je hrana na svetu porazdeljena nepravično. Velik del sveta živi od res minimalnih količin hrane ali pa celo strada, manjši del svetovnega prebivalstva pa živi v izobilju, kjer je odmetavanje neporabljene hrane nekaj popolnoma normalnega. Prav tako so razlike v načinu bivanja in bivalnega udobja zmeraj večje. Ljudje ponekod živijo v šotorih, barakah, celo votlinah, medtem ko drugi živijo v hišah in stanovanjskih blokih. Poleg hrane in vode bo namreč tudi osnovni problem v tem, kam in kako vso svetovno populacijo namestiti. Viri, ki jih imamo ljudje na voljo, ko gradimo svoje domove, so prav tako omejeni in jih bomo nekoč vsekakor izčrpali. Kaj potem, pa se trenutno ne sprašuje nihče. In vendar k poti, ki bo peljala človeško vrsto prosti izumrtju, prispevamo kar vsi. Nevestno gospodarjenje z naravnimi viri, neodgovorno ravnanje z energetskimi viri, neverjetna potrošnja in pohlep ter nevarno onesnaževanje našega okolja so seveda dejstva, na katera lahko, k sreči, vsaj delno vpliva tudi vsak od nas. Mogoče posameznik res ne more zaustaviti širjenja jezer v naši dolini, a lahko zato s pravilno uporabo elektrike, vode in ogrevanja izdatno pomaga pri čistejšem in varnejšem okolju. Reciklirati je potrebno ne samo kuhinjske odpadke, ampak tudi stvari, ki jih iz stanovanj ali hiš odvržemo. Preden jih, je smiselno pomisliti, ali se lahko TV, pralni stroj, ogrodje postelje ali kaj drugega predela in porabi za drug namen. Ne samo, da bomo tako privarčevali kakšen dragocen evro, ampak bomo pomagali ohraniti kakšno drevo, ki bi ga recimo za našo novo posteljo posekali tu ali kje globoko v džungli. In takšno neposekano drevo bo lahko še naprej dajalo senco in hrano ljudem v njegovi bližini. Vse kar namreč neodgovorno kupimo ali zavržemo, se nekoč lahko povrne v drugačni, mogoče bolj nevarni obliki. In ne nazadnje si recimo petnajst milijard ljudi ne bo moglo privoščiti TV, avtomobila ali telefona. Da preprečimo nesmiseln in nevaren razvoj človeške vrst, se je potrebno zasukati v novo smer, spremeniti miselnost, dati prednost občutku za soljudi ter tako omogočiti sonaraven razvoj človeka in narave. Drugače se bomo hitreje, kot si mislimo, s sosedi bojevali boj za pedenj obdelovalne zemlje ali kozarec pitne vode. ■ Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 11 11. julija 2013 107,8 MHz 11 Pri nas se kar naprej nekaj spreminja »Toliko »frke«, kot je je pred letošnjo glavno dopustniško sezono v računovodstvu, pa še ne. Kar najprej se kaj spreminja in človek, ki je še tako vešč svojega posla, komaj sledi. Slediti pa moraš, pozorno spremljati tudi novosti, če ne, se izgubiš v uredbah, spremenjenih členih, novih obveznostih,« komentira dogajanja naša računovodkinja Suzana Goršek Brglez. Najnovejša je uvedba višjega DDV-ja, ki je stopil v veljavo v začetku tedna. V začetku leta je stopila v veljavo nova pokojninska reforma, dopolnjen je zakon o gospodarskih družbah. Spreminjajo se tudi računalniški programi, saj je obstoječe treba nadgraditi. »Še sreča,« dodaja Suzana, »da imam možnost dodatnega izobraževanja na seminarjih. Tudi strokovnih revij s področja računovodstva kljub vse večjemu varčevanju, na srečo, še nismo odpovedali.« Suzana še pravi, da se bo morala do konca tedna še kar pošteno potiti, da bo naredila vse, kar mora, da bo prvi del poletnih počitnic bolj brezskrben. Z družino bo dopustovala kratek čas v zdravilišču Banovci in s tem osrečila svoja pridna učenca - hčer Karin in sina Erika. Tako kot Banovci bo standardna tudi naslednja počitniška destinacija - otok Iž. Ta pride na vrsto proti koncu julija. ■ Tp Suzana Goršek Brglez: »V računovodstvu letos kar ne vemo za počitnice, toliko je novosti.« PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. VLADO PILJA - Vino, morje in kitara 2. GIBONNI - Broken Finger 3. SOPRANOS - Edina Po enoletnem glasbenem premoru se Vlado Pilja na sceno vrača z avtorskim singlom Vino, morje in kitare, ki ga je ustvaril skupaj s članom skupine Pop Desing Damijanom Kuzmijakom. Novi singel je času primeren, lahko-tnejših ritmov s poletno obarvanim besedilom, ki govori o poletju, zabavi in sproščenem vzdušju. Skratka skladbica za vroče počitniške in dopustniške dni, ki so se končno začeli. Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke Poroka kanadskih glasbenih zvezdnikov Kanadska pevka Avril Lavi-gne in pevec skupine Nickelback Chad Kroeger naj bi se minuli vikend brez posebnega pompa poročila v Cannesu. Datum poroke sta dolgo skrivala, Chad pa naj bi Avril zaprosil avgusta lani po šestih mesecih zveze. Novica je sprožila številne presenečene odzive, a 28-letna kanadska pevka in deset let starejši frontman Nickelback-ov se nanje nista ozirala. Medtem ko nekateri mediji poročajo, da se zvezdnika sploh nista poročila, pa kitarist Mick Taylor. Skupina, ki je v pol stoletja delovanja videla že skoraj vse, je bila videti impresioni-rana nad občinstvom, ki se je zbralo na njihovem nastopu. Tribute to Legends ob Škalskem jezeru Jutri, v petek, 5. julija, ob 21.00 uri bo Letni kino ob Škalskem jezeru v Velenju že drugo leto zapored prizorišče glasbenega spekta-kla, ki ga bodo uprizorili trije 'tribute' bendi. Odmevala bo glasba treh svetovno znanih glasbenih za- Machine Real Tribute band bodo poskrbele za večer popolnih glasbenih užitkov ter v Velenje prinesle vzdušje, kot ga vse tri originalne skupine še vedno pričarajo na svojih koncertih. Ob slabem vremenu bo dogodek v šotoru športnega igrišča ob restavraciji Jezero ob Velenjskem jezeru. Sausages ponujajo Spolna prjatla Sausages v okviru predstavitve nove plošče 3, 4, 5 - Dej pel, ki so jo izdali ob 20. obletnici svojega delo- drugi, predvsem ameriški mediji, že ugibajo, koliko časa bo zakon zdržal. Sicer pa naj bi bil za 28-le-tno Kanadčanko to že drugi skok v zakonski jarem. Pred tem je bila poročena z Deryckom Whibleyjem iz skupine Sum 41. Nikoli ni prepozno za Glastonbury Leto 2013 se bo zapisalo v zgodovino rokenrola kot leto, ko so na odru slovitega festivala v Glaston-buryju zaigrali legendarni Rolling Stonesi. Osrednje sobotno dogajanje na festivalu ni dajalo vtisa, da je povprečna starost četverice na odru 69 let. Mick Jagger in druščina so se s kriki in značilnimi obraznimi mimikami ter dobro mero energije v dobrih dveh urah sprehodili skozi svoj repertoar. Začelo se je s skladbo Jumping Jack Flash, končalo pa s pirotehničnimi učinki ob legendarni uspešnici Satisfaction. Stonesi so odigrali dvajset pesmi, pri treh pa se jim je pridružil tudi nekdanji - . . - - sedb, ki jih bodo s popolnim nastopom v glasbi, interpretaciji in videzu pričarali trije tribute bendi. Skupine The Prodigy - Real Tribute Band, Red Hot Chili Peppers Real Tribute Band in Rage Against The ar n „ -J n o prav posebnem tipu odnosov, ki so še posebej pogosti v poletnih mesecih. Po številnih koncertih, ki so že za njimi, se bodo Sausages letos predstavili tudi na festivalu Schengenfest med 2. in 4. avgustom v Vinici v Beli krajini, jeseni pa že sledi njihova klubska turneja. Na zadnji plošči, ki je nastajala kar pet let, je dvanajst skladb, med sodelujočimi pri njenem nastanku pa lahko zasledimo glasbenike, kot so Alen Ster-žaj, Grega Skočir, Zoran Čalic, Primož Romšak (nekdanji pevec skupine Sausages), Lovro Ravbar in številni drugi. Gibonnijev zlomljeni prst Gibonni, izvrstni hrvaški glasbenik, ki s svojim prvim albumom v angleščini 20th Century Man ža-nje številne pohvale kritikov in občinstva, predstavlja videospot za skladbo Broken finger. Spot je re-žiral Zdenko Bašic, skladba sama pa sodi med favorite albuma, med katere kritiki uvrščajo še Ain't Bad Enough For R'n'R', naslovno 20th % ( ¿i r m y Foto: Tilyen Mucik vanja, po prvem singlu Dej pel, pošiljajo v slovenski radijski eter drugo skladbo s plošče s pomenljivim naslovom Spolna prjatla. Gre za zelo energično poletno skladbo, okrepljeno s trobilno sekcijo, govori pa LESTVICA DO GLASBI V Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL BRATOV AVBREHT - Očka zakaj tajiš 2. AZALEA - Don juan 3. BISERI - Punči, ni debate 4. DONAČKA - Pravi kavboj 5. KORENINE - Čebelarska 6. MLADI UPI - Je sonce vroče 7. MLADIKA - Najino hrepenenje 8. NAVIHANI MUZIKANTI - Glasbeni problem 9. RUDI ŠANTL - Brez muzike življenja ni 10. VASOVALCI - Starec in tambura ... več na www.radiovelenje.com \ N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N J Century Man, Kids in Uniform, Hey Crow in Hide the Mirror. Album je že izšel na Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici ter v Sloveniji in na Hrvaškem, kmalu pa sledi izid albuma tudi v drugih evropskih državah. V sklopu evropske promocijske turneje je Gibonni že nastopil na Dunaju, v Pragi in Berlinu. Jeseni ga čakajo še številni koncerti po Evropi, poletje pa bi rad izkoristil za čimveč nastopov pred domačim občinstvom, ki mu je ob strani stalo ves čas njegove kariere. Videti in slišati ga bo mogoče tudi v Sloveniji. MMS V soboto, 6. julija, bo v Portorožu potekal že 33. festival Melodije morja in sonca. Za veliko nagrado MMS se bo potegovalo 14 izvajalcev. Letošnji spremljevalni program festivala bo posvečen spominu na pokojnega glasbenika Danila Kocjančiča. Poklonili se mu bodo s priredbo njegovih skladb, po njem pa so poimenovali nagrado za debitanta. E.V.A. Skupina E.V.A. se predstavlja z novo skladbo Kako lepo te srečat bo spet. Avtorica besedila je Eva Moškon, glasbo pa je prispeval kitarist Andrej Pekarovič. Snemanje skladbe je potekalo v sodelovanju s producen-tom Dragom Popovičem, s katerim je skupina posnela že svoj debitantski album Pridi greva, ki je prinesel uspešna singla Najine3 in Misel nate. ALJA KRUŠIČ Šestnajstletna Alja Krušič, zmagovalka tretje sezone Slovenija ima talent, ... na krotko... po zmagi ne počiva. Poleg mnogih nastopov, ki so sledili takoj po zmagi, je Alja zadnje dni preživela v studiu in sodelovala z ustvarjalci svojega prvega samostojnega singla. Ta bo na radijskih postajah že v nekaj dneh. SKATER Zasedba je zadnja leta v Sloveniji postala sinonim za dobre zabave. Samcy in Katja sta osvojila zabave željne poslušalce po vsej Sloveniji z uspešnicami On ne more, Tralala, Arivederči Vanč, Na pomoč, Vroče petke ... V teh dneh ponujata novo skladbo z nalezljivo melodijo. Njen naslov je Za greh ustvarjena. HELLCATS Edini pravi slovenski ženski rock bend napoveduje izid svojega prvega albuma. Plošča bo izšla septembra, na petek trinajstega, in bo prinesla deset avtorskih skladb. Izid albuma punce v teh dneh najavljajo s prvim singlom Viking, r i\ _KJ III JUILFJ5 J J5 J J_r»j ^J S, i». . Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 12 4. julija 2013 Tudi za sedmo silo, ki je spremljala letošnji Skok čez kožo, so bili trenutki napeti. Tako je vsaj videti na tej fotografiji, na kateri so foto(rudar) Aleksander Kavčnik, urednica na VTV Tatjana Hudo-malj in novinarka Novega tednika Urša Seli-šnik. ^ Mag. Franc Avberšek, eden od direktorjev Premogovnika in ERICa, inštituta za ekološke raziskave, je tisti, ki mu sanirana Šaleška dolina ne samo godi, ampak mu je v ponos. Marsikatero potezo, da je danes takšna, kot je, je potegnil sam. Veliko je pri tem delal z mladimi, jih spodbujal in jim vcepljal ekološko zavest. Danes to počne pri vnuku. Še vedno se veseli vsakega dosežka. Tudi tega, da je danes Velenjsko jezero, ki je bilo še pred desetletji polno pepela in praktično mrtvo, danes eno najbolj čistih jezer v Sloveniji. ^ Bojan Rakun - Žemljica (v ospredju) je član in tudi funkcionar pri šmarških gasilcih in tamkajšnjem nogometu, je predsednik vaške skupnosti Rečica ob Paki, tudi vinogradnik z medaljami za kakovostno vino. V takšnem »elementu«, kot ga je ujel Čvek, ga ni videti prav pogosto. Njegovo povelje: Potegni! so očitno v ekipi za vlečenje vrvi vsi razumeli. So potegnili - do drugega mesta. Ali je za nagrado članom ekipe kaj ponudil? Čvek ni slišal, da bi se s čim pohvalili. Pri 100 letih dokončala osnovno šolo Kakršne koli poti nam že riše življenje, vse se da doseči - če le imamo voljo. Dokaz za to je 100-letna Manuela Hernandez iz Mehike, ki kot otrok ni mogla obiskovati šole, metrov. Minuli vikend je ta isti gospod poskušal postaviti še en rekord, a precej drugačen od zanj značilnih. Na letalskem mitingu Airpower 2013 je namreč podpisoval svojo knjigo »Himmelssturmer« in skušal preseči rekord ruskega šahovskega mojstra Anatolija Karpo-va iz leta 2006, ki je v osmih urah podpisal 1951 knjig. Baumgartner pa ni bil ponosen samo na knjigo - tev, a pri omenjeni letalski družbi se ga držijo. Kot pravijo, jih vsak dodatni kilogram na krovu stane 0,05 dolarja na uro letenja, nova politika zaposlovanja pa jim bo tako prihranila 500 tisoč dolarjev letno. Njihov predstavnik za odnose z javnostjo tako zatrjuje, da politika podjetja nikakor ni spolno diskrimi-natorna, in poudarja, da je razmerje med spoloma pri njihovem kabin- - tokratne sporočilo oglasa se navezuje na Berlusconijevih sedem let zapora. V časopisnem oglasu tako na levi strani fotografije vidimo Berlusconija s sončnimi očali, cigareto v roki ter skremženim obrazom, pod njim pa napis: »Ker je plačal 4,5 milijona evrov, bo moral biti kar sedem let sam v zaporu.« Na desni strani oglasa pa je bel športni mercedes brez strehe saj je morala pomagati revni družini. Rodila se je junija 1913, osnovno šolo pa je zapustila po manj kot letu dni. »Rada sem imela šolo, ampak nisem mogla nadaljevati. Sem pa kaj kmalu znala prati perilo in likati,« je povedala Hernandezova. Lanskega oktobra se je, pri svojih 99 letih, po prigovarjanju vnukinje vrnila v šolske klopi. In je uspela -te dni je zaključila osnovno šolo, ne pa tudi šolanja, saj pravi, da se še namerava izobraževati. Nov izziv za Baumgartnerja Gotovo se še spomnite Felixa Baumgartnerja, ki je 14. oktobra lani skočil iz kapsule na višini 38.964 na dogodku je bilo namreč možno videti tudi Baumgartnerjevo kapsulo in zaščitno vesoljsko obleko, ki bosta do konca leta razstavljeni v Hangarju 7 v Salzburgu. Vitke stevardese Zakaj se nizkocenovni letalski prevoznik GoAir upravičeno odloča, da najema le vitke stevardese? Ker - po njihovih besedah - na tak način privarčujejo pri stroških goriva. Seveda gre verjetno za enega slabših argumentov za njihovo odloči- skem osebju 40 : 60, pri čemer je več moških. V podjetju ob tem še dodajajo, da si želijo razmerje približati normativom, ki zapovedujejo 30 odstotkov stevardov in 70 odstotkov stevardes. Uporabljajo Berlusconija Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je očitno priljubljena tema za odmevne oglase. Po indijski podružnici Forda ga je v svojem oglasu uporabilo tudi nemško podjetje, ki oddaja vozila v najem in z le dvema sedežema, pod njim pa napis: »En dan v tej športni limuzini za dva za samo 143 evrov.« Ali bodo morali v nemškem podjetju oglas umakniti, bomo še videli -usoda Fordovega oglasa je bila namreč prav takšna, pa še opravičiti so se morali. Olimpijski ogenj v vesolje Znano je, da si prireditelji vsakih olimpijskih iger za baklo z olimpijskim ognjem vselej izmislijo nekaj novega in si izbirajo kraje, kjer simbol olimpijskega gibanja še ni bil. Podobno bo tudi z baklo pred zimskimi olimpijskimi igrami v Soči-ju naslednje leto - Rusi so sklenili, da jo bodo poslali kar v vesolje, natančneje - v mednarodno vesoljsko postajo ISS. Baklo bodo do postaje ISS prepeljali s plovilom Sojuz v začetku novembra, na sprehod v vesolje pa jo bosta odnesla kozmonav-ta Sergej Rjazanski in Oleg Kotov. Ves projekt bo sicer imel manjšo napako, saj zaradi varnostnih razlogov olimpijski ogenj med vesoljskim delom svoje poti ne bo gorel, temveč bodo kozmonavti naokrog prenašali neprižgano baklo. Ta se bo na Zemljo vrnila s Fjodorjem Jurčihinom, ki trenutno biva v vesoljski postaji in se bo novembra vrnil na trdna tla. Olimpijska bakla bo pot sicer začela 7. oktobra. Rusi so njeno pot načrtovali tako, da bo 90 odstotkov prebivalcev Rusije v določenem trenutku oddaljenih največ eno uro do njenih premikov; obiskala bo 2.900 krajev, teoretično bi jo tako lahko spremljalo 130 milijonov športnih navdušencev. Njena pot se bo končala 7. februarja 2014 na slovesnosti ob odprtju iger. Slike so simbolične Skakanje Velenjski knapi so v soboto popoldne pripravili tradicionalno prireditev Skok čez kožo. V Ljubljani so že dopoldne nekateri »skakali iz kože« zaradi uporabe premoga in gradnje bloka 6. Kot mravlje Slovenci smo vse bolj podobni mravljam. Ne zaradi pridnosti - vse bolj smo preščipnjeni v pasu. V Evropi Zdaj, ko je tudi naša severovzhodna soseda Hrvaška vstopila v EU, je Slovenija res v Evropi. Ne le na robu Evrope. Čeprav je seveda tudi res, da smo tudi vse bolj na robu Evrope. In še česa. Reševanje Kljub težavam pri nas še kar uspešno rešujemo zemeljske plazove. Ko bi le tako dobro kot te odpravili še mnoge druge, ki ogrožajo še več ljudi. Pogled naprej? V velenjski mestni blagajni lahko položnice plačujejo tudi občani ostalih dveh šaleških občin, Šoštanja in Šmartne-ga ob Paki. Je to že prvi korak k ponovni združitvi teh treh občin? Le vreme Zadnji čas je nad Slovenijo veliko jasnine. Žal to še ne pomeni, da so se nam vremena res zjasnila. (Raz)prodaja Ne le od naše ponudbe, od povpraševanja bo odvisno, ali bo šlo pri prodaji petnajstih naših podjetij res za prodajo ali za razprodajo. Bojimo se slednjega. Krojenje Poletne prireditve oblikujejo predvsem organizatorji. Kroji jih vreme. Ime ne pove Če naš kmetijski minister Dejan Zidan obišče v teh časih kmete, še ne pomeni, da so zato kmetje židane volje. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 4. julija 2013 MiCftfl MED VAMI 13 Koliko je kriza udarila po pocitnicah? V turističnih agencijah smo preverili, ali je letos kaj drugače kot pretekla leta Milena Krstič - Planinc Počitnice so tukaj. Nekateri jih boste preživeli doma. Tudi to okolje ponuja številne zanimive kotičke in priložnosti, da bo lepo. Drugi boste obiskali morda sorodnike, s katerimi se ne vidite pogosto. Tretji boste skočili v kaj slanega, četrti se odločili za kakšno potovanje ... Vse je odvisno od tega, koliko »cvenka« se je za počitnice nabralo v denarnici. Koliko si počitnice še lahko privoščimo in katere destinacije so letos »hit«? Povprašali smo v nekaterih velenjskih turističnih poslovalnicah. Milena Škafer iz Turistične agencije Relax, poslovne enote Velenje, je povedala, da je prodaja počitniških aranžmajev letos nekoliko slabša, kot je bila lani. »Še vedno pa je največ zanimanja za Hrvaško obalo in otoke, sledijo Tunizija, Egipt, Turčija in Ciper. Za Španijo in Grčijo letos ni toliko povpraševanja, kot ga je bilo pretekla leta. Najbrž tudi zaradi cen,« pravi in doda, da se jih največ odloča za tedenske aranžmaje, tudi za štirinajstdnevne, a redkeje. Da se kriza zelo pozna, in to že tri leta, opažajo v agenciji Maganer. Darja Žolga Cankar k temu dodaja, da mnogi čakajo na »last minute« ponudbo. »Izleti se prodajajo zelo slabo. Križarjenja so šla dobro pred sezono in bodo tudi kasneje. Opazno so v porastu. Čez poletje pa je največ zanimanja za hrvaško obalo ter grške otoke in Ciper. Sploh Ciper je letos hit, saj je tudi cenovno ugoden. »All inclusive« v hotelih pet zvezdic se da dobiti že za 600 evrov. Potem pa klasika. Egipt denimo, kljub vročini.« Gregor Mohorko iz Poslovne enote Kompas Velenje opaža, da se ljudje letos obnašajo drugače, kot so se prejšnja leta. Veliko je »last minute« potnikov. Še lani so si ljudje počitnice rezervirali maja, nekateri še prej, zdaj prihajajo tik pred zdajci. »Trenutno prodajamo največ Mediterana, znotraj tega Hrvaške, Grčije, Cipra. Tudi za Španijo - za Mallorco - je kar nekaj zanimanja.« V TA Sonček pa je Mateja Miklavc povedala, da jih ni tako malo, ki so si poletne počitnice rezervirali že na začetku leta, ker so bile rezervacije takrat ugodnejše. A to pride v poštev za tiste, ki takrat že vedo, kdaj bodo lahko šli na dopust. »Upada prodaje ne opažamo, opažamo pa, da si marsikdo počitnice skrajša za kak dan. Zlasti počitnice kje ob slovenski obali in toplicah, kjer letos beležimo večje povpraševanje kot v preteklih letih. Še vedno pa je največ zanimanja za hrvaško morje.« Anja Hanžekovič iz Turistične agencije Palma Velenje pa pravi, da se pri prodaji kaj dosti ne pozna. »Ljudje še vedno dopustu-jejo in potujejo. Na prvem mestu po prodaji je Meditran, sledijo pa potovanja, precej zanimanja je za Skandinavijo, Škotsko, Irsko.« ■ Savinjaje zakon Aktivnosti za vse letne čase in vse zahteve v Zgornji Savinjski dolini - Primer povezovanja v turizmu Tatjana Podgoršek Juretu Kolencu, lastniku Kampa Menina v Varpoljah v občini Rečica ob Savinji, idej za obogatitev turistične ponudbe ne manjka. V letošnjo poletno sezono je kamp vstopil z novo blagovno znamko Savinja je zakon. »Blagovno znamko smo skupaj oblikovali trije turistični ponudniki v Zgornji Savinjski dolini, in sicer lastniki Belega zajca (kolesarski center in šola smučanja na Golteh), Doline avantur Luče ter Kampa Menina, ki smo prepoznali možnosti, ki jih dolina ponuja turistom, željnim ljubiteljske, umirjene rekreacije ali adrenalina željnim avantu-ristom. Združili smo aktivnosti v vseh letnih časih in za vse zahteve gostov,« je pojasnil Kolenc. Aktivnosti so razdelili na štiri področja: voda, zrak, zemlja in J .¿1-r-r- ■s* 7-T . ! ■ ««"J" Jure Kolenc zima. Poleg raftinga, vožnje s kanuji in kajaki po reki Savinji reka sama in njeni pritoki ponujajo obilo užitkov tudi ribičem. Golte pozimi, % h H nr. IJ smučišče na travi v Novi Štifti sta izziva za smučarje. Ponudba vključuje še številne vodene pohode po okoliških hribih, vožnje s kolesi, kolesarske ture, skoke v tandemu ali polete z letalom na letališču na Pobrežjah, paintball v Borseki ... »Potrebno opremo za izbrane aktivnosti dobijo udeleženci pri nas. Ne potrebujejo drugega kot čas in voljo ter seveda nekaj malega denarja. Cene so zelo konkurenčne. Prepričan sem, da bodo tisti, ki se bodo odločili za ponujene možnosti, skupaj z nami potrdili, da je Savinja res zakon.« Sicer pa Jure Kolenc še pravi, da se kar najbolj prilagajajo potrebam in zahtevam obiskovalcev. Zato v kampu beležijo tudi postopno rast. Kamp se razprostira na 8 hektarjev velikem območju, ima svoje jezero, adrenalinski park, v tem trenutku je turistom na voljo 30 hišk ter velik prostor za kampiranje. Prijeten oddih lahko v njem preživi blizu 500 gostov. 97 odstotkov njegovih zmogljivosti so lani izkoristili tuji gostje. ■ Tudi z druženjem nad posledice krize Šmartno ob Paki, 30. junija - Tudi letos sta Turistično društvo Šmartno ob Paki ter tamkajšnje gasilsko društvo združila moči in organizirala tradicionalne vaške igre. Na prostoru pri Hiši mladih in gasilskim domom je tokrat nastopilo osem ekip vaških skupnosti (od 10, manjkali sta ekipi vaških skupnosti Gorenje in Gavce - Veliki Vrh), »merile« pa so svoje spretnosti v treh šaljivih igrah in vlečenju vrvi. Hoja z vedri mimo ovir, golf »po kmečko« ter pobiranje koruznih zrn s prsti na nogah so »povzročili« pri enih tekmovalcih in tekmovalkah manjše, pri drugih večje težave, pri vseh pa obilje tekmovalnosti. Pri nekaterih kar »Krpani« Podgore tudi letos niso dopustili presenečanja. preveč, saj so zaradi pritožb ekip morali kakšno igro tudi ponoviti. Sploh veliko zanimanja, zabave med obiskovalci iger pa je bilo pri tokrat niso dovolili vzeti. Božo Polak, predsednico šmar-ških turistov, je veselilo dejstvo, da je v ekipah sodelovalo veliko zagnanih mladih. »Osnovni namen vaških iger je poleg zabave za tekmovalce in obiskovalce druženje. Vsaj enkrat na leto se srečamo s predstavniki vaških skupnosti. Tovrstna oblika druženja in sodelovanja je v časih, ki društveni dejavnosti niso najbolj naklonjeni, nekaj, s čimer bomo lažje preživeli posledice gospodarske krize. Predvsem prostovoljstvo omogoča uresničevanje idej naših prednikov.« Kot je še dejala Polako-va, so vaške igre uvod v dejavnosti, ki jih čakajo do konca leta. Med največjimi sta projekt Hmelj, nekoč zeleno zlato, kaj pa danes? ter jubilejna 10. bučarija. Končni zmagovalec vaških iger je bila ekipa vaške skupnosti Paška vas s 34 osvojenimi točkami, dve točki manj so zbrali Slatinčani, tretja pa je bila ekipa Rečice ob Paki. ■ Tp rdeči niti - vlečenju vrvi. V finalu sta se pomerili ekipi, ki sta stavili na težo tekmovalcev: Rečice ob Paki in Podgore. Zmage si slednji tudi Pobiranje koruznih zrn s prsti na nogi ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. Kosci po starem« so pokosili Krahrlov travnik v Mozirju ( Foto: Jože Miklavc) Kulturno društvo in njegov moški pevski zbor iz Mozirja so minuli petek priredili prijetno poletno prireditev Dan koscev in grabljic, ki se je zaključil v vesel večer pod streho, saj je dež pregnal veselo družbo s travnika, še preden so posušili otavo. Na Krahrlovih njivah so že tretje leto zapored kosci pokosili travnik in ob tem zapeli lepe slovenske pesmi o košnji in navadah na kmetiji. Ko so grabljice vzele grablje v roke, za petje ni bilo časa, saj se je že kmalu ulilo in so vse premočene zbežale pod kozolec, kjer so že točili tolkec iz lončene »krugle«. Tudi prava kmečka malica, ki jo je postregla »Maroltova« Ančka, ni manjkala. »Košnja po starem« se je ob harmoniki in med petjem preselila pod sosedov »skedenj«, kjer so kosci (MoPZ KD Mozirje) zapeli neverjetnih 30 slovenskih in narodnih pesmi. Prireditev so pripravili kot zaključek polletne pevske sezone ter v počastitev dneva državnosti. ■ Jože Miklavc Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 14 VI PISETE 4. julija 2013 Živ-žav v Skornem Turistično društvo Skorno si vsako leto v letnem planu dela društva zada veliko različnih nalog. Delovni smo tako v turizmu kot tudi kulturi, pa športu ter skrbi za to nedeljo tako znova pripravilo številne ustvarjalne delavnice in športne igre. Vabilu na 2. živ-žav v Skornem se je tokrat odzvalo že preko 50 otrok. Ti so skupaj s je vsak udeleženec prejel na koncu majico, kresničko, barvice in seveda priznanje za udeležbo. Sončen nedeljski popoldan je tako minil v duhu otroškega ustvarjanja, nasmejanih lic in zadovoljnih staršev. Ideja o popoldnevu, namenjenem našim otrokom, je zagotovo padla na plodna kulturno in naravno dediščino. Ker pa je v kraju veliko mladih, ki že sedaj budno spremljajo delo društva, smo se v lanskem letu odločili prirediti popoldan samo za otroke. Nekaj članic društva je starši ustvarjali magnetke, broške, stojala za pisala, okvirje za fotografije, se frizirali, igrali različne igre z žogo, vodnimi baloni, pekli palačinke, kokice ter se sladkali s sladoledom in sokom. Tudi letos tla in vsi skupaj že z veseljem pričakujemo 3. tradicionalni otroški živ-žav v Skornem. ■ Maša Stropnik foto: Arhiv TD Skorno Strokovna ekskurzija učiteljev OŠ Gorica Po napornem šolskem letu se je sindikat na osnovni šoli Gorica odločil, da za zaposlene sodelavce organizira tridnevno ekskurzijo v Beograd, Šumadijo in Vojvodino ter Novi Sad. 50 učiteljic, učiteljev pogledom na sotočje Save in Donave, Avale ter Dedinja so nekateri obujali spomine na čase skupne Jugoslavije. Predvsem grob maršala Josipa Broza Tita z muzejem njegovih daril ter razstavo štafetnih so s ačsovne distance pojasnili marsikaj. Skok v ravnico Vojvodine, vožnja skozi neskončna zelena in posejana polja se je zaključil v izjemno lepem središču pokrajine, pedagoški delavci iz Velenja pa so Učitelji iz OŠ Gorica na ogledu sakralnih objektov v Vojvodini ( Foto: Jože Miklavc) ter ostalih strokovnih sodelavcev je na potovanju spoznalo veliko koristnih podatkov iz zgodovine, zemljepisa, gospodarstva in turizma. Ob ogledu Kalemegdana s palic je vzbudil kar nekaj nostalgije iz tistega časa. Ogledi zgodovinskih dvorcev in svetišč ter območja vil srbskih in jugoslovanskih političnih, vojaških in estradnih veljakov za svoj denar zagotovo doživeli prijetno obogatitev svojega znanja in predstav o razlogih za bolečo razdružitev nekdanje skupne države. ■ Jože Miklavc Obisk dijakov Šolskega centra Ravne v Esotechu Junija smo na sedežu družbe Esotech v Velenju gostili dijake Šolskega centra Ravne, smeri strojništvo in informatika. Dijaki so bili seznanjeni z zgodovino, organiziranostjo in dejavnostjo naše družbe ter z možnostjo vključevanja mladih v naše poslovne procese po končanju srednje šole oz. končanju študija na fakultetah. Glede na dejavnost in projekte, ki jih izvajamo v naši firmi, potrebujemo naveden kader, ki mu omogočamo kreativno delo, pošteno plačilo in nadgradnjo tehničnega in splošnega znanja. ■ Bogdan Špegel, Miran Špes Radovedneži pripravili festival Na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje smo šolsko leto zaključili s festivalom Gustavka ima talent. Gre za projekt, ki ga načrtujejo in izpeljejo nadarjeni učenci, vključeni v dejavnost Radovedneži, za vse učence šole. V preteklih letih je šlo le za plesno-glasbeno prireditev, letos pa smo jo razširili na dva dni. V petek so se razredi z izbranimi predstavniki najprej pomerili v znanju na Gustijevem kvizu, šaljivih športnih igrah, likovni delavnici in izdelovanju eko-modnih kreacij. Dan smo zaključili z modno revijo in živo likovno galerijo. V ponedeljek smo kljub slabemu vremenu uživali na pravi zabavi - predstavili so se najpogumnejši med nami in tako smo slišali 23 pevskih nastopov in dve plesni koreografiji. Kot člana komisije sta sodelovala gosta Matjaž Ograjenšek in Tomaž Hudomalj, ki sta prireditvi dala posebno težo. Na ta dan je ravnateljica podelila zlata priznanja in nagrade festivala Gustavka ima talent. Najlepša slika bo vse leto krasila ravnateljičino pisarno. Zmagovalne nastope bomo videli ponovno čez 2 meseca, ko se na prireditvi »Nazaj v šolo« ponovno snidemo. Šolske prireditve, ki jih organizirajo Radovedneži, so postale del šolske kulture, vsako leto jih obišče tudi vedno več staršev in v naše posebno veselje tudi vedno več bivših učencev, ki še čutijo močno pripadnost svoji osnovni šoli. Zadnji šolski dan je bil posebej lep, saj smo se razšli ob glasbi in plesu. ■ Za letovanje v Savudriji še prostor Velenjski otroci bodo letovali od 16. do 26. julija Iz občinske Zveze prijateljev mladine Velenje sporočajo, da imajo v zdravstveni koloniji, ki jo bodo organizirali od 16. do 23. junija v Savudriji še prostor. Starše vabijo, da vključijo svoje otroke v zdravstveno letovanje, kjer bodo v čudovitem morskem ambien-tu preživeli 10 dni brezskrbnih, zdravih, športnih, ustvarjalnih in aktivnih počitniških dni, v družbi svojih vrstnikov in usposobljenih prijaznih vzgojiteljev. Letovanja se lahko udeležijo otroci iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, v starosti od 6 do 15 let. Počitniški dom Savudrija leži v zalivu z lastnim urejenim kopališčem. Otroci bivajo v dveh zgradbah. Okoli obeh zgradb je velik park, ki nudi obilo sence za počitek in v katerem se nahajata dobro opremljeno športno in otroško igrišče. V domu je stalno prisoten zdravnik in medicinska sestra. ■ Poletni planinski tabor za učence Šmartno ob Paki - Tudi letos je Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki v začetku počitnic pripravilo poletni tabor za učence. Že enajstič zapored smo se družili v šoli. Letošnja tema tabora je bila planinarjenje. Želeli smo približati otrokom to vse bolj priljubljeno dejavnost. K sodelovanju smo povabili domače planinsko društvo. Prvi dan smo se naučili himno planinskega tabora, izdelali zastavo in narisali zemljevid pohoda za naslednji dan. Popoldne smo kljub slabemu vremenu spoznavali delo planincev markacistov in kar v avli šole risali markacije na les. Zvečer nas je obiskal predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in nam predstavil potrebno planinsko opremo za varno hojo v gore. Naslednji dan smo se s planinci vodniki odpravili na planinski pohod na Golte. Obiskali smo Mozirsko kočo, si ogledali jamo Ledenico in se čez Stare stane in Treh plotov podali do hotela, kjer smo si ogledali kratek film o pohodništvu po mozirski planini. Za alpski vrt je zmanjkalo časa, pa tudi kondicije. Po krajšem počitku smo izdelali skalnjak z markacijo, po večerji pa smo se igrali planinske igre. V sredo smo se odpravili v Velenje v Rdečo dvorano, kjer smo se pod vodstvom plezalnega inštruktorja preizkusili na plezalni steni. Popoldne pa nas je čakalo srečanje s starši, katerim smo z velikim zadovoljstvom predstavili naše taborjenje in se poslovili z obljubo, da se naslednje leto znova vidimo. Tabor zahteva veliko organizacijskega, a ko vidiš nasmejane in zadovoljne obraze otrok, je to najlepše plačilo za trud in potrditev, da smo naredili dobro. ■ Jožica Malus V Rdeči dvorani v Velenju smo plezali po plezalni steni Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 15 11. julija 2013 NASI KRAJI IN LJUDJE Zadovoljni, veseli, ponosni ... tudi zelo odgovorni 15 Ob praznovanju 110-letnice delovanja šmarški gasilci bogatejši za novo vozilo in prizidek h gasilskemu domu - Še naprej se bodo trudili za čim boljšo usposobljenost članov Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 29. junija - Dogajanje zadnjih junijskih dni so v Šmartnem ob Paki zaznamovale prireditve v počastitev 110-letnice delovanja tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Ob tej priložnosti so predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo in prizidek h gasilskemu domu. Vrednost pridobitve je blizu 280 tisoč evrov. Med šmarškimi gasilci je bil zagotovo najbolj zadovoljen predsednik društva Franc Kumar. V pozdravnem nagovoru je menil, da je v dolgem obdobju delovanja društva malo tako pomembnih dogodkov, kot je tokratni. »Dobili smo tisto, kar smo dolgo in težko pričakovali in tudi potrebovali. Zato smo zelo veseli, zadovoljni in ponosni. Ob tem pa se zavedamo odgovornosti, ki nam narekuje, da smo dobro izobraženi, pripravljeni in opremljeni vselej pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem. Tako je, tako bo in tako je bilo vse od 20. septembra leta 1903, rojstnega dneva društva.« Poleg skrbi za požarno varnost, za pogoje delovanja je društvo na začetku opravljalo še kulturno poslanstvo. Med prednostne naloge je uvrstilo usposabljanje članov. Že dolga leta v njem delujejo desetine obeh spolov in vseh starosti. Ponosni so na njihovo predanost, na sodelovanje v najrazličnejših humanitarnih akcijah, dosežke desetin na raznih tekmovanjih, gasilski dom, ki so ga dobili leta 1977. V tem trenutku šteje društvo 134 aktivnih članov. Njihova prednostna skrb ostaja - po besedah Franca Kumar-ja - kar najbolj učinkovito izpolnjevanje poslanstva. Še naprej se bodo trudili za dobro sodelovanje z domačim okoljem in tudi z marsikom zunaj občinskih meja. Ob tej priložnosti se je Kumar zahvalil za razumevanje in podporo mnogim, Na svečanosti ni manjkalo pohval in zahvalnih besed za opravljeno delo. Gasilci so se pomerili v svojih veščinah Bevče, 22. junija - V Bevčah je bilo zelo veselo. Pred gasilskim domom je namreč potekalo 25. meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za memorial Ivana Grudnika ter 3. meddruštve-no tekmovanje članov in članic za pokal Krajevne skupnosti Bevče. Kljub vmesnim dežnim ploham je prijetno in toplo vreme v Bevče privabilo kar 33 tekmovalnih ekip, ki so jih pospremili tudi gledalci in glasni navijači. Ob spremljavi ansambla Golte so v večernih urah predstavniki PGD Bevče razglasili najboljše ekipe iz posameznih kategorij. Vse nastopajoče enote so prejele spominske diplome, v vsaki kategoriji pa so podelili pokale za prva tri mesta. Zmagovalci so prejeli še poseben, prehodni pokal. Na tekmovanju za memorial Ivana Grudnika je med starejšimi gasilci zmagala ekipa veteranov Oplotnice, ki so prejeli tudi prehodni pokal. Na drugo mesto so se uvrstili veterani iz Rečice, tretje mesto pa je osvojila ekipa iz Matk. Med starejšimi gasilkami je prvo mesto in prehodni pokal osvojila ekipa iz Polj, na drugem mestu so pristale veteranke iz Gaberk, na tretjem pa desetina iz gasilskega društva Grajska vas. Na članskem tekmovanju za pokal KS Bevče so med člani A zmagali gasilci z Dobrovelj, ki so prav tako prejeli prehodni pokal. Na drugem mestu je pristala desetina iz Lokovice, na tretjem pa domača ekipa Bevče 2. Med članicami A pa so prvo mesto in prehodni pokal osvojile gasilke iz Lokovi-ce, drugo mesto je zasedla domača ekipa iz Bevč, tretje pa desetina iz Gorice pri Dreti. Na tekmovanju je posebna komisija izbirala tudi enoto z najlepšim nasmehom. To nagrado so prejele gasilke iz PGD Vinska Gora, ki so jih nagradili z izjemnim priročnikom darilom za še lepši nasmeh - z zobno ščetko. ■ Nina Lemež Tekmovanje je bilo zanimivo in »napeto«. Njihov praznik je bil toliko lepši zaradi dveh pomenih pridobitev - novega vozila in prizidka k domu ki poznajo ter cenijo njihovo delo. Po besedah župana občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja je 110-letnica delovanja gasilskega društva praznik vseh občanov ter občank. Ti lahko ob različnih nezgodah vselej računajo na njihovo brezpogojno in strokovno pomoč, kar so gasilci v letih delovanja dokazali že velikokrat. Udeleženci so tudi v drugih aktivnostih. Zato so v domačem okolju tako priljubljeni in cenjeni. Njihova prizadevanja za vključevanje mladih je dragocenost posebne vrste. Prenašanje izkušenj in modrosti na mlado zagnanost ter pridnost na najboljši način prispeva k dobrim društvenim dosežkom. »Občina se zaveda izjemnega pomena gasilske dejavnosti. S kar se da koristno podporo in oporo ji poskuša vseskozi stati ob strani. Kolikor bo v naši moči, si bomo za takšno pomoč prizadevali tudi v prihodnje.« Da se šmarški gasilci ponašajo z zavidljivim jubilejem in zavidljivo bero dosežkov, so menili tudi ostali govorniki in pozvali vodstvo društva ter gasilce, da v prihodnje ohranijo modre glave, s skupnimi močni poiščejo prave rešitve ter še naprej pomagajo ljudem, »naj bo dan ali noč, venomer in vsakemu na pomoč.«Svečanost so s kulturnim programom obogatili člani pihalnega orkestra Zarja Šoštanj ter mladi harmonikarji Roberta Goličnika. ■ Odkritje spominske plošče 28. junija je minilo 22 let, ko sta major Jože Kalan in tehnik - letalec Bogomir Šuštar na Golteh pristala z lahkim helikopterjem takratne Jugoslovanske ljudske armade SA 341 gazela in prebegnila na stran Teritorialne obrambe Slovenije. s svojo prisotnostjo počastili župan občine Šoštanj Darko Menih, predstavniki občine Šoštanj, člani nekdanjega območnega štaba TO Velenje, dobitniki spominskega in bojnega znaka Golte 1991, ki so sodelovali pri varovanju posadke Menih in predsednik Območnega združenja ZVVS Šoštanj Leon Stropnik, ki sta se Rezoničnikom za to pogumno dejanje še posebno zahvalila. V kulturnem programu je sodelovala manjša zasedba na trobilih Odkritje spominske plošče na domačiji Rezoničnik, po domače Leskovšek, v Belih Vodah Helikopter je bil skrit in varovan od 28. junija naprej na štirih lokacijah, po osamosvojitveni vojni 13. novembra 1991 pa so ga na letališču Lajše pri Šoštanju naložili na tovornjak in odpeljali v Avstrijo na popravilo in servis. V petek, 28. junija, ob 22. obletnici sta Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj za pogumna dejanja, povezana s prevzemom, maskiranjem in varovanjem prvega helikopterja Slovenske vojske -gazela, svečano odkrila spominsko obeležje na domačiji Rezoničnik, po domače Leskovšek, v Zaloki nad Belimi Vodami. Na tej lokaciji je bil v času od 10. do 16. julija 1991 skrit helikopter gazela z oznako TO-001 Velenje. Odkritje spominskega obeležja so in helikopterja, člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, predstavniki Območnega združenja veteranov Mozirje in drugi gostje. O dogodkih v teh letih sta spregovorila župan Občine Šoštanj Darko godbe Zarja Šoštanj, spominsko ploščo pa so odkrili župan Darko Menih, predsednik OZVVS Šoštanj Leon Stropnik in domačina Marija in Roman Rezoničnik. ■ OZVVS Šoštanj Proslava ob dnevu državnosti! Ob dnevu državnosti sta krajevna skupnost in kulturno društvo Ivana Napotnika priredila proslavo v krajevni skupnosti Zavodnje. Proslava se je začela s kratkim umetniškim programom, v katerem so sodelovali otroci, oktet Zavodnje in citrar Ivan Knez. Vse to se je ob velikem številu krajanov dogajalo ob lipi, ki so jo zasadili prvo leto samostojne domovine in je zdaj že prav lepo drevo. Zato poteka vsako leto meritev prirastka. Ugotavljajo, da je vsako leto 6 do 7 centimetrov debelejša. Meritev so opravili župan občine Šoštanj Darko Menih, predsednik krajevne skupnosti Peter Anželak in predsednik športnega društva Cveto Grabner. ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 16 SPORT Men 4. julija 2QD S 'svežim' moštvom ostati čim dlje v ligi Na sedežu evropske rokometne zveze na Dunaju so prejšnji teden izžrebali pare skupinskega dela lige prvakov - Gorenje v zanimivi skupini Državni prvaki - rokometaši Gorenja, bodo igrali v skupini D. Njihovi nasprotniki bodo Aalborg Handball (Danska), Flensburg-Handewitt (Nemčija), Naturhouse La Rioja (Španija), dvoboja Drott (Švedska) - Esch (Nizozemska) in zmagovalec (kvalifikant) dvoboja Hamburg - Füchse Berlin (oba Nemčija). Podprvaki Celjani pa v skupini A: Veszprem, Croatia Zagreb, St. Peterburg, Rhein-Neckar Löwen, Celje Pivovarna Laško, kvalifikant. V Gorenju, ki ga je po drugi zaporedni osvojitvi naslova državnega prvaka zapustilo kar osem igralcev, z žrebom niso najbolj zadovoljni, saj trener Ivan Vajdl pravi: »Vsekakor si nismo želeli za nasprotnika Ivan Vajdl Hamburg oziroma Berlin. Toda kar je, je. Menim, da zlasti v naši dvorani nekatere nasprotnike lahko premagamo. Predvsem mislim na danski Aalborg, špansko La Riojo, pa tudi na zmagovalca kvalifikacijske skupine. Naš cilj bo, da v ligi ostanemo čim dlje oziroma da se uvrstimo vsaj v njen drugi del. To bo sicer zahtevna naloga za naše dokaj 'sveže' moštvo, ki je sestavljeno v glavnem iz igralcev brez mednarodnih izkušenj. Kakor koli že, verjamem, da bomo dobro pripravljeni dočakali novo tekmovalno sezono in bomo v tem najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju dostojno zastopali barve kluba, mesta in države.« ■ vos Nogometaši Šoštanja niso uspeli v kvalifikacijah - Pokušali bodo znova v novi sezoni S sobotno povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij za popolnitev 3. lige - vzhod med domačo Dravo in Šoštanjem so tudi v štajerski ligi končali tekmovanje. Šoštanjčani bodo vsaj še eno sezono igrali v njej. Po Šentjurju je iz te lige v tretjo vzhodno napredovala tudi Drava. Šoštanjčani so morali kot dru-gouvrščeno moštvo odigrati po dve kvalifikacijski tekmi za popolnitev lige s Turniščem, drugouvr-ščenim moštvom pomurske lige (neposredno je napredovala prva Nafta 1903), in Dravo, prvakom super lige na območju MNZ Ptuj. Turnišče so izločili (2:2, 2:0), že precej utrujeni so nato v 2. krogu morali odigrati še tekmi z Dravo, prvakom super lige MNZ Ptuj, ki je imela dva nastopa manj, saj sta to bili zanjo edini kvalifikacijski tekmi. To je bilo po mnenju trenerja Šoštanjčanov Josipa Vugrinca tudi odločilno. V prvi tekmi so bili Ptujčanom še enakovreden nasprotnik, v gosteh pa povsem nemočni in Drava jih je premagala kar s 4 : 0. Seveda lahko v klubu sedaj objo- kujejo nekatere nepričakovane poraze na svojem igrišču. Najbolj boleči so bili vsekakor najprej z Radljami, nato s Palomo, ki je v Šoštanj prišla celo kot zadnjeuvr-ščeno moštvo, predvsem pa s Šen-tjuijem na zadnji tekmi jesenskega dela. Zanimivo, vse te tekme so Šoštanjčani izgubili z 1 : 2. Kljub temu so na tekmo zadnjega, 22. kroga, potem ko je tekmovalna komisija Pesnici za zeleno mizo vzela šest točk, v Šentjur odpotovali kot vodilno moštvo, a z enakim številom točk kot domači. Da bi ostali na prvem metu, bi morali zmagati. Toda Šentjurčani so bili še drugič boljši. Doma so zmagali z 2 : 0 in se neposredno uvrstili v 3. ligo - vzhod. Kljub temu v Šoštanju, kjer se je v tej sezoni povečalo zanimanje gledalcev, ne pa tudi ustrezna finančna podpora klubu, niso nezadovoljni. Josip Vugrinec: »Nismo uspeli, vendar nismo nezadovoljni. Če se ne zgodi kakšen čudež in nam ponudijo napredovanje, ker 3. liga še ni dokončno oblikovana, bomo S tekme v Šoštanju KfiE^.' pač še najmanj eno sezono igrali v štajerski ligi. Imamo dokaj mlado ekipo. Če bomo ostali skupaj, bomo gotovo spet favoriti za napredovanje. To mlado moštvo igra iz ljubezni, denarja ni. Nekateri so prvo leto igrali v članski konkurenci. Že s tem, da so si priigrali priložnost za napredovanje, so dosegli lep uspeh, potrdili svojo kakovost, kar je za klub pomembno bogastvo. Res pa je, da na koncu nismo zmogli storiti še enega koraka. Drava je dobro moštvo. Poleg tega je bila veliko bolj spočita, mi pa smo se zelo iztrošili na prejšnjih tekmah.« ■ S. Vovk Dobro bodo pripravljeni Rudarjev trener Jernej Javornik z optimizmom pričakuje novo tekmovalno sezono Do začetka nove prvoligaške nogometne sezone je le še devet dni. Prvi prvenstveni krog t. i. Prve lige Telekom Slovenije bo na sporedu v soboto, 13. julija (v 2. ligi pa bo 11. avgusta), teden dni prej pa se bosta udarila v super pokalu Maribor in Olimpija, ki bosta gotovo glavna tekmeca za novi državni naslov. Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v uvodnem krogu gostovali v Stožicah pri aktualnem podprvaku Olimpiji. Med pripra- Slatini, so po dolgem času spet preizkusili igrišče ob jezeru. Kazalo je, da bodo doživeli še četrti poraz v tem pripravljalnem obdobju, saj so zelo dobri Ukrajinci pred maloštevilnimi gledalci dosegli prvi gol, toda do polčasa je Mate Eterovic izenačil, za zmago z 2 : 1 pa je v drugem polčasu zadel Matej Pod-logar. Kot na prejšnjih tekmah je trener Jernej Javornik skupaj s pomočnikom Spasojem Bulajicem dal priložnost za igro vsem igral- Sicer pa velenjski prvoligaš gotovo sodi med tista moštva, ki so oziroma bodo doživela najmanj sprememb v primerjavi s prejšnjo sezono, zlati če imamo v mislih okrepitve. Njihov dres bo naslednji dve leti nosil vratar Matej Radan (23), ki je prišel iz Maribora, ter obrambni igralec Ivan Kneževic (30), ki je nazadnje igral za Domžale. V Velenju bo ostal najmanj leto dni. Okrepili bi se radi še z enim napadalcem. Pogodb pa niso podaljša- vami so doslej odigrali štiri tekme, vse z dokaj močnimi nasprotniki. Zanimivo, na prvih treh se strelci niso izkazali. Ne le da niso niti enkrat zmagali, zabili niso tudi nobenega gola. Njihovi nasprotniki so bili novi hrvaški prvoligaš Dragovoljac (0 : 0), ukrajinska Zorya (0 :1) in Hajduk (0 : 3). Zaradi zasedenosti glavnega igrišča (atletski miting, dan rudarjev) so vse tri igrali zunaj Velenja, in to v Slovenj Gradcu, mariborskem Taboru in Kidričevem. Šele v četrti v petek prejšnji teden z ukrajinskim moštvom Vorsklo Naftohaz iz Pol-tave, ki je na pripravah v Rogaški cem, ki jih imata trenutno na voljo. Slekli se niso le poškodovani kape-tan Rusmin Dedic, Aldin Omerovič in Denis Klinar. Z neučinkovitostjo na prvih treh tekmah se trener Jernej Javornik ni obremenjeval: »Na prijateljskih tekmah zame ni v ospredju rezultat. Igrali smo z močnimi nasprotniki, kar igralcem samo koristi, da tudi sami spoznajo, kaj morajo izboljšati. O strelskih sposobnostih napadalcev pa sploh ne dvomim. Čeprav je do začetka nove sezone še slabih deset dni, verjamem, da bomo dobro pripravljeni in vsekakor optimistično pričakujemo novo sezono.« li s Sebastjanom Berkom, Sašem Bakaricem, Dragoslavom Stakicem in vratarjem Alenom Pašagicem. V njihovem dresu ne bo več tudi Jaka Bizjaka, saj menijo, da imajo v vezni vrsti dovolj kakovostnih igralcev. Odslej bo igral samo za Šmartno. V prvo moštvo so 'potegnili' Almedina Muharemovica, ki pa je trenutno poškodovan. S prvim moštvom trenirata tudi Klemen Bolha in Aljaž Krefl, ki bosta na dvojni registraciji. Če ne bosta prišla med Rudarjevih osemnajst, bosta tudi v novi sezoni na voljo trenerju Šmartna. ■ S. Vovk Zmaga ostala doma Šmartno ob Paki, 27. junija - Občina Šmartno ob Paki je pred tednom dni na igrišču z umetno travo v športnem parku pri tamkajšnji osnovni šoli organizirala memorial-ni turnir v malem nogometu v spomin na lani preminulega župana Alojza Podgoška. »Ker je bil nogometni zanesenjak, član zlate generacije šmarških nogometašev. S to igro je tkal prijateljske, politične, gospodarske in še kakšne vezi. To je bil zanj sestavni del življenja in tradicijo želimo nadaljevati,« je povedal župan Janko Kopušar. Na spominski turnir so tako povabili ekipo domačega društva za šport in rekreacijo Klub 81, katere član je bil vse od njenih začetkov delovanja, ekipo slovenskih županov (bil je pobudnik in njen ustanovni član), dobro pa je sodeloval še s slovensko vojsko, zato so na turnir povabili ekipo Ministrstva za obrambo RS ter policijo, ki jo je zastopala ekipa Policijske postaje Velenje. Na prvem memorialnem turnirju je zmagala ekipa Kluba 81. Kopušar je še dejal, da bo turnir postal tradicionalni. K takšni odločitvi jih je še dodatno spodbudila tokratna množična udeležba vabljenih. Niso pa se še odločili, ali ga bodo organizirali konec junija ali bodo določili kakšen drug datum. ■ Tp Organizatorji turnirja so prepričani, da bo udeležba tudi na naslednjih turnirjih tako dobra, kot je bila na prvem. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 4. julija 20D MiCftfl ŠPORT 17 Najtežja preizkušnja Lauferju Velenjčani tradicionalno dobro uvrščeni Tadej Skaza (KK Velenje) in Armagedon S tradicionalno med najboljšimi (Foto: Sibil Slejko) Konjeniški klub Velenje je zadnji vikend v juniju gostil tridnevni turnir v preskakovanju ovir. Podobno kot že vrsto let doslej se lahko organizatorji pohvalijo z odlično pripravljeno tekmo. Če kaj, potem gotovo štejejo izkušnje, ki jih člani upravnega odbora Konjeniškega kluba Velenje nedvomno tudi imajo. Čeprav so letos zabeležili nekoliko manjši obisk kot prejšnja leta, so lahko zadovoljni. Ne le to, da so prišli v Velenje jahači z vseh koncev Slovenije, temveč tudi iz sosednje Hrvaške in Avstrije. Tudi oblikovalec parkurjev Edvard Petrovič, ki je poskrbel za različne in nekatere tudi tehnično bolj zahtevne parkurje, je prišel iz Hrvaške V sklopu tridnevnega turnirja, katerega tri tekme so štele tudi za Pokal Slovenije, so izpeljali kar 34 različnih tekmovanj. Ovire so stale različno visoko: od najnižjih kategorij višine 0,60 m do najvišjih in najbolj zahtevnih, višine 1,40 m. V vseh kategorijah je bilo tudi veliko predstavnikov domačega kluba, ki večinoma trenirajo pod taktirko Robija Skaze. Žal ga letos zaradi poškodbe na nogi nismo videli nastopati. Petku bi lahko rekli tudi ogrevalni dan, saj pokalnih tekem ta dan še niso načrtovali. V soboto pa se je začelo zares. Najprej so morali svoj del naloge opraviti otroci. Na višini 1,05 m so se odlično odrezali, saj se jih je kar polovica uvrstila v ožje tekmovanje. Zmagala je Neja Bevc s kobilo Shadow (KK Ljubljana) pred Zoyo Tisaj in Acordijem (KK Karlo Maribor) in Hano Brečko Simšič (Terracina H, KK Velebiro). Domači tekmovalki Vita Sirovina Dvornik in Saša Malenkovič sta tekmo končali na 7. in 9. mestu. Isti dan je bila tudi odprta tekma za Pokal Slovenije za mladince, kjer je zmago odnesla Tanit Baukman iz Konjeniškega kluba Maribor (Wait N See), na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila tekmovalca velenjskega kluba Martin Kučer (Lesoto) in Tadej Skaza (Armagedon S). Najbolj napeto pa je bilo prav v nedeljo, ko se je na tribunah zbralo tudi največ gledalcev in navijačev svojih favoritov (pa čeprav bi si človek želel še kakšnega več). Tokrat med prvimi ni bilo predstavnikov domačega kluba, kajti zmaga in drugo mesto sta odšla v KK Velebiro - Tomažu Lauferju in žrebcu Heart Stealerju ter drugo Robiju Bombeku, ki sicer s Colmino še vedno vodi v skupnem seštevku pokala. Tretje mesto sta v Maribor odnesla Maja Laufer in Alex. Nič manj zanimiv pa ni bil niti nedeljski Ma - tekma na čas, v kateri so navijači posebej močno stiskali pesti za domačega jahača - Matic Lašič je s svojo Alexandra 37 osvojil tretje mesto. To je bil torej eden močnejših letošnjih turnirjev, vendar za počitek tako tekmovalci kot tudi konji nimajo časa. Že ta vikend bodo nastopali v Mariboru. ■ vg Kolesarsko obarvane Ravne Ravne pri Šoštanju, 29. junija - V soboto je v Ravnah pri Šoštanju potekala 3. tekma B4X lige v kolesarskem dvoboju, ki jo je organiziralo kolesarsko društvo Lignit. Kolesarski dvoboj je atraktivna disciplina gorskega kolesarstva, v kateri se na progo s skoki, ovirami, ovinki istočasno pomerita dva tekmovalca. Tekmovanje poteka na izpadanje, dokler se v finalu ne pomerita najboljša dva. Kolesarsko društvo Lignit želi predvsem mladim kolesarjem pomagati na njihovi kolesarski poti. To jim, kot kaže, odlično uspeva, saj se je domače tekme udeležilo kar 9 članov KD Lignit. Tudi najboljša tekmovalca sta bila domačina Urban Rotnik in Luka Bolha, oba pa sta v svoji kategoriji zasedla prvo mesto. Med tekmovalci, ki so mlajši od 16 let (U16), je zmago slavil še Tadej Zaljuberšek, 3. je bil Matjaž Hočevar, na mestu za njim pa Tim Rajšter, 6. mesto je pripadlo novemu članu Lignita Mihu Beričniku. Žan Martinc si je po nesrečnem padcu v kvalifikacijah priboril 7. mesto. KD Lignit ima tudi žensko predstavnico, in sicer Moniko Hrastnik, ki je prepričljivo zmagala v ženski kategoriji. Urban Rotnik: »Zelo zadovoljen sem s tekmo in zmago. Zadovoljen pa sem tudi, da smo uspeli dobro pripraviti progo, da je bila hitra, da se je dalo skakati, da ni bilo dežja in da se nihče ni poškodoval.« Tadej Zaljuberšek: »Proga je bila »fajn«, čeprav kar zahtevna. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj je (Z leve proti desni) Vid Kovač, Urban Rotnik, Matija Stupar bila to šele moja druga tekma.« Predsednik kluba Urban Napo-tnik: »Tekma je dobro uspela, vreme je služilo, veseli me, da ni bilo večjih poškodb. Proga je bila malo mehkejša, saj nam med gradnjo vreme ni bilo v pomoč. Tekme, ki bo spet 8. septembra, se že zelo veselim. Upam, da se vidimo še v večjem številu. Pričakujemo še več gledalcev in tekmovalcev.« ■ A. Molnar, foto: N. Rošer Puc ROle osvajajo Sezona Rally obedienca je že pošteno v teku, pravzaprav se je v nedeljo 25. junija zaključila prva polovica. Kinološka disciplina - Rally obedience, je relativno mlada (letos praznuje prvih deset let), a je s tekme na tekmo opaznejša. Sezono 2013 so tekmovalci (večinoma dekleta) začeli s tekmo na KD Barje 7. aprila, te pa se velenjske tekmovalke zaradi drugih obveznosti niso udeležile. Naslednja tekma je bila v Grosupljem. Zahteven poligon jih ni zmedel in dekleta so domov prinesla pokal. Lela Hafner in Juša (irski mehkodlaki pšenični terier) sta na tekmi zasedli odlično drugo mesto, Vanja Blagus pa je opravila izpit iz RO II in tekmovanje zaključila na 13. mestu. Ker je medsebojno spodbujanje izjemnega pomena, so se odločile opraviti treninge na povsem tujem terenu, ki pripravijo psa, da izvaja vaje v novem in tudi motečem okolju. Obrestovalo se je. Na naslednji, tretji državni tekmi KD Krim, sta na stopničkah stala Maja Rudolf in Lun. Tega uspeha so se veselili vsi, saj je poslušnost s tako velikim psom (bernski planšar) v hudi vročini velik uspeh. Zadnja državna tekma prvega dela sezone je bila na poligonu KD Ljubljana. V disciplini RO I so tekmovale Maja Rudolf z Lunom in Lela Hafner z Jušo in zasedli 11. in 17. mesto, Vanja Blagus in Dublin (zlati prinašalec) pa sta njuno drugo tekmo v razredu RO II končala na odličnem tretjem mestu. Dekleta so z inštruktorico Suzano Puc izredno zadovoljna, z veseljem pa pričakujejo drugo polovico sezone, ki se bo nadaljevala 8. septembra na poligonu KD Maribor. Takrat bo na vrsti peta od skupaj devetih državnih tekem za pokal Rally Obedience Slovenije. Dobrih 31 tisoč med 10 izvajalcev Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu Občine Šmartno ob Paki je za sofinanciranje programa športa za leto 2013 rezerviranih dobrih 32 tisoč evrov. Na razpis, ki se je iztekel sredi maja, je prispelo 10 vlog. Člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so predvideno vsoto razdelili na osnovi starega pravilnika, za prihodnje leto pa so napovedali izdelavo strategije športa v občini in delitev po novih merilih. Predlog delitve so na zadnji seji občinskega sveta tamkajšnji svetniki potrdili. Dve tretjini predvidenega denarja (dobrih 28 tisoč evrov) je prejelo Športno društvo Šmartno ob Paki, 1000 evrov alpska smučarka Ana Drev, 500 evrov šmarška osnovna šola, po 400 evrov Društvo za šport in rekreacijo Klub 81, Športno-rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh ter Športno društvo Paška vas, po 300 evrov pa drsalka Maša Doler, atlet Kevin Dolar, plavalec Nik Šabac ter judoist Marcel Brajdič. ■ Tp Peterka in drugi asi skačejo v Velenju Velenje, 6. Julija - Velenjsko športno društvo Stare kamikaze bo v soboto, 6. julija, od 15. ure dalje pripravilo že tretjo tekmo skakalcev veteranov na 20. metrski skakalnici v Velenju. Pomerili se bodo nekdanji domači skakalci veterani ter nekateri nekdanji slovenski skakalni asi. Najprej pa bodo svoje skakalne veščine pokazali mladi. Tekma bo gotovo zelo zanimiva, predvsem pa prijazen in družaben dogodek. Svojo udeležbo so namreč obljubili tudi Primož Peterka, Robert Meglič, Peter Žonta ... Judo Mednarodni judo turnir v Gradcu V Gradcu v Avstriji je bil ta vikend velik mednarodni turnir v judu. V vseh starostnih kategorijah se je v dveh dneh pomerilo 1.450 tekmovalcev iz 22 evropskih držav. V tej močni mednarodni konkurenci so se dobro znašli tudi trije tekmovalci iz Judo kluba Velenje. V starostni kategoriji U16 so se odlično borili Veronika Mohorič, ki je osvojila 1. mesto v kategoriji pri dekletih do 70 kg. Pravo presenečenje za močno in uveljavljeno konkurenco je pripravil Tilen Vodeb v kategoriji do 90 kg z uvrstitvijo v finale in končnim 2. mestom. Tekmovalec z največ mednarodnimi izkušnjami, Nik Lemež, se je med 40 tekmovalci prebil v svoji kategoriji v četrtfinale, kjer sta ga premagala poškodba roke in odlični italijanski tekmovalec. Tekmovalci imajo v juliju počitek, avgusta pa nadaljujejo priprave za jesenski del sezone. Atletika Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke Slovenj Gradec - Na tekmovanju so nastopile tudi atletinje in atleti Velenjskega atletskega kluba. Najvišje posamične uvrstitve so dosegli Blaž Robida, ki je bil skupno četrti v teku na 400 metrov (51,39), štafeta mladink 4 x 300 m v postavi Barbara Kladnik, Julija Repolusk, Maruša Berlot in Neja Cirar je bila prav tako četrta (2:51,58). Peta v teku na 1500 metrov, s časom 4:54,78 je bila Vesna Kašnik, klubska kolegica Julija Repolusk pa šesta na isti razdalji (4:55,52). Maruša Berlot je bila peta v teku na 400-metrski razdalji (58,37), v teku na 400 metrov z ovirami pa je dodala še sedmo mesto (1:06,56). Državno prvenstvo Slovenije za mlajše člane • VI • in članice Koper, 30. 6. - Na obali so se ta konec tedna za naslove državnih prvakov v atletiki merili mlajši člani in članice. Atleti velenjskega atletskega kluba so se domov vrnili s 3 medaljami. Zlato in srebro je prispeval Peter Hribaršek, ki tako nadaljuje uspešno sezono. V teku na 110 metrov z ovirami je bil prvi (15,09), na 400 m z ovirami pa drugi (53,90). Jan Kramer je v teku na 3000 metrov osvojil bron z rezultatom 9:34,47. Jernej Šemrov je bil četrti v teku na 3 kilometre (9:39,76), v teku na 5000 metrov pa je zasedel šesto mesto (16:59,75). Atletski pokal Slovenije Velenje, Koper, 23. 6. - Pretekli atletski konec tedna so zaznamovala tekmovanja za Atletski pokal Slovenije v starostnih kategorijah U16, U 14 in U 12. Za pionirke in pionirje, mlajše od 16 let, je tekmovanje potekalo v Velenju, za dve oziroma 4 leta mlajše kolegice in kolege pa v Kopru. Atletinje in atleti velenjskega atletskega kluba so dosegli dobre rezultate, posebej pa so se izkazale pionirke U16, ki so na domačem stadionu ob jezeru osvojile drugo mesto. Uvrstitev na zmagovalni oder je uspela tudi pionirkam U12, ki so bile v Kopru tretje. V Velenju so pionirji osvojili četrto mesto. Posebej veseli dejstvo, da je ekipa Atletskega kluba Velenje izjemno mlada, kar pomeni, da bo v prihodnji sezoni v skoraj nespremenjeni zasedbi poskušala zmagati. V Kopru so v kategoriji U14 pionirke osvojile 10., pionirji pa 4. mesto. Atletinje in atleti velenjskega atletskega kluba so osvojili 19 posamičnih in štafetnih medalj. na mivki Pokeršnik in Zemljak ter Čehinji zmagovalci Mozirja V Mozirju se je ta vikend z večernima finaloma zaključil prvi turnir letošnjega državnega prvenstva v odbojki na mivki, ki je zmago prinesel Janu Pokeršniku in Nejcu Zemljaku, pri dekletih pa je bila znova nepremagljiva lanska zmagovalka Sarka Nakladalova, ki je letos igrala v paru z Eliško Galovo. Od Slovenk sta bili s četrtim mestom najuspešnejši Nina Kontrec in Marina Crnjac. To je postala že tradicionalna odbojkarska prireditev, ki jo v Mozirju vedno dobro pripravijo. ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 18 UTRIP Men 4. julija 2013 V Velenju državno prvenstvo v triatlonu Vabljeni tekmovalci in rekreativci V Velenju že tradicionalno potekajo na začetku julija tekaška in triatlonska tekmovanja. Tokratno peto tekmovanje v organizaciji Triatlon kluba Velenje bo še posebej bogato, potekalo pa bo ob avto kampu jezero in Galactici to soboto in nedeljo. V soboto zvečer bodo prišli na svoj račun ljubitelji teka. Pred Galactico bodo pripravili nočni tek (otroški tek, humanitarni tek Anine zvezdice in nočni tek Galactica ter maraton Galactica). V nedeljo pa bodo potekala ob jezeru triatlonska tekmovanja. Zvrstilo se bo več tekem različnih starostnih kategorij in težavnostnih stopenj. Med drugim olimpik triatlon, ki bo tudi tekma za državno prvenstvo (1500 metrov plavanja, 40 km kolesarje- nja, 10 km teka). Pripravili bodo tudi gorski trialon (na Golteh) ter slovenski pokal jeklenih triatlonov, ki bo štel tudi za državno prvenstvo. Pomerili se bodo lahko tudi najmlajši - v akvatonu in cici akva-tlonu. Obiskovalci bodo gotovo navdu- Dogana. šeni nad Velenjčanom, najboljšim slovenskim triatloncem Davidom Plešejem, udeležbo pa je napovedala tudi slovenska olimpijka Mateja Šimic in najboljša italijanska tri-atlonka na dolge proge Martina Na tekmovanja ste vabljeni vsi, tako profesionalci kot rekreativci, prijaviti se je mogoče tudi neposredno pred tekmami. Zapora cest zaradi Športnega vikenda Velenje - Obveščamo vas, da bo zaradi prireditve Športni vikend Velenje v soboto 06. 07. od 20:00 do 24:00 ure popolna zapora lokalnih cest Klasirnica - Jezero (od krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) do krožišča pri komunalnem podjetju Velenje. V nedeljo 07. 07. od 13:45 do 15:00 bo popolna zapora lokalnih cest Klasirnica - Jezero (od Esotech-a do krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) in mestne zbirne ceste Simona Blatnika (od krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) do krožišča pri centru Jager) in od 15:45 do 19:00 popolna zapora lokalnih cest Klasirnica - Jezero (od Esotech-a do odcepa za mestni stadion) in mestne zbirne ceste Simona Blatnika (od križišča pri komunalnem podjetju s krožiščem pri centru Jager in do vključno krožišča pri Merkurju). David Plese med najboljšimi Na celovškem Ironmanu je bil tretji, nastopil bo tudi v Velenju Najboljši slovenski triatlonec, Velenjčan David Pleše, je na Vrbskem jezeru v Celovcu v Avstriji dosegel nov imeniten mednarodni uspeh in znova potrdil, da sodi med najboljše triatlonce na svetu. Na tako imenovanem Ironmanu, ki zajema 3,8 kilometra plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 kilometra teka, je v kokurenci približno 3000 tekmovalcev iz 50 držav osvojil odlično 3. mesto. V skupnem seštevku je zaostal le za dvema Nemcema. Odličnega Velenjčana bodo ljubitelji triatlona lahko pozdravili in seveda zanj navijali že to nedeljo, 7. julija, na Velenjskem jezeru na odprtem prvenstvu Velenja, ki bo štelo tudi za slovensko državno prvenstvo. ■ Zgodilo se je ... od 5. do 11. julija - 5. julija 1947 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil Ferdo Kavčnik, ki je kljub izredni širini vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti; skoraj večino svojega precej nesrečnega življenja je preživel na Kaučelovi dimnici v Zavodnjah, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; - 5. julija 1997 so se igralci velenjskega namiznoteniškega kluba ERA - Tempo z zmago nad ekipo iz Križ uvrstili v prvo državno ligo; - 5. julija 1998 je Katarina Srebo-tnik zmagala na mladinskem teniškem Grand Slam turnirju v Wimbledonu; - 6. julija 1954 so prvič praznovali praznik takratne mestne občine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na začetek upora proti okupatorju v Šaleški dolini leta 1941; - 6. julija 1986 so v Pesju dobili nov dom krajanov in gasilski dom; - v noči na 7. julij 1941 je bila od Šoštanja do Šaleka izvedena prva sabotažna in napisna akcija v Šaleški dolini; - 7. julija 1983 je Herman Rigelnik postal predsednik začasne- ga poslovodnega organa SOZD Gorenje; - 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc Lesko-všek - Luka; 29. avgusta leta 1991 pa so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje; - 8. julija 1956 je bila na velenjskem rudniku konferenca, ki se je je udeležil tudi član Izvršnega sveta FLRJ Franc Leskošek -Luka; na konferenci je bil sprejet urbanistični načrt novega središča Velenja; - 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji; ■ 9. julija 1996 je Okrožno sodišče v Celju uvedlo stečajni postopek za podjetje Sipak Oprema Velenje; ■ 10. julija 1988 je bila v Velenju prva prireditev na novi 75-metr-ski skakalnici, prevlečeni s plastično maso; ■ 11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo. ■ Damijan Kljajič Rudarska godba Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) hU oros kon Oven 21. 3. - 20. 4. Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje in vam polepšala nekaj dni v drugače za vas ne preveč ugodnem zadnjem junijskem tednu. Paziti morate na finance; zaradi prevelikega zapravljanja boste sicer zašli v finančne težave. Tudi zdravje vam ta teden ne bo preveč prizanašalo; paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika možnost, da boste imeli težave z želodcem in prebavo. Te bi bile lahko tudi posledica stresa, ki se mu zadnje čase pač ne morete in ne znate izogniti. Lahko pa poskrbite za sprostitev. Vzemite si čas le zase in za tiste, ki jih imate iskreno radi. V njihovi družbi vam bo v teh dneh najlepše. Bik 21. 4. - 20. 5. Zdravi boste kot riba in tudi denarja vam ne bo več primanjkovalo, pa vendar ne boste preveč srečni. Še sami ne boste vedeli, kaj vam v resnici manjka. Ne smete se preveč obremenjevati z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, da delate tako, kot se vam zdi prav. In da ste iskreni. Pri tem pa vam še vedno ni vseeno, kaj si o tem mislijo drugi. Zavedajte se, da vam tisti, ki imajo največ povedati, niso še nikoli pomagali in da vaših početij nimajo pravice komentirati. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti obrestovala. Bo ne le iskrena, ampak tudi radodarna. Dobro pa se z dobrim vrača. Morda ne kar takoj, vendar se. Pred vami je zabaven vikend. Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Zadnje dni junija in prve v juliju boste precej raztreseni. Na obzorju so namreč spet srčne težave, ki bodo zasenčile vse drugo v vašem življenju. Dobro premislite, če se vam splača vztrajati, saj sami pri sebi veste, da zadnje čase v vaši zvezi ni vse tako, kot bi moralo biti. Partnerju povejte, da vam mora posvetiti več časa. Povejte mu tudi, da si to želite. Čeprav se boste želeli izogniti, si bosta oba morala priznati, da je prišel čas za iskren pogovor. Ne prelagajte ga v prihodnost, to, kar se vama dogaja, morata čim prej razčistiti. Če ne boste, se bo to poznalo tako na vašem zdravju kot počutju. V teh dneh ne boste najbolj družabni, v samoti se boste najbolje počutili. Poskusite se prisiliti, da greste med ljudi. Rak 22. 6. - 22. 7. Zadnje čase niste nič kaj naklonjeni spremembam v življenju. Prijatelj vas bo skušal prepričati v nasprotno, partner bo tudi navdušen. Vi pa boste neomajni. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti sitni in slabovoljni. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi, kako se bo rešila težava, ki jo že nekaj mesecev vlečete za seboj. Spremlja vas kot temna senca. Če boste le spregledali, bi prihodnost lahko bila veliko manj naporna in stresna, življenje bi se vam potem uredilo na vseh nivojih. Dobro pretehtajte pluse in minuse, ki jih prinaša v vas že dozorela odločitev. Verjemite, da je plusov več in si pred tem ne zatiskajte več oči. Čas je, da ukrepate. Lev 23. 7. - 23. 8. Poletje bo še nekaj dni zmedeno. Že nekaj časa se namreč vse vaše misli vrtijo le okoli vas in vaših čustev. Želite si ljubezni in pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Zato zberite pogum, saj boste tokrat vi tisti, ki mora storiti prvi korak. Nasprotna stran vam je dala vedeti, da čaka. Pustite se presenetiti, saj bo tudi sklop naključnih dogodkov pomagal ktemu, da boste lažje izpeljali načrt, o katerem ste doslej le sanjali. Samski se pripravite na srečanje, ki vam bo morda spremenilo življenje. Zgodilo se bo do torka. Pazite na zdravje, ki vam zna ponagajati s kakšnim prehladom. Okrepite ga z zdravo prehrano in gibanjem v naravi. Doma boste, ko se vreme pokvari. Devica 24. 8. - 23. 9. Čeprav ste dosegli vse, kar ste si želeli, ne boste mogli biti ne mirni in ne zadovoljni. Vaši bližnji bodo seveda prvi opazili, da boste precej raztreseni, vzroka pa ne bodo poznali. Ne boste ga delili z njimi, a dejstvo je, da so vaše trenutne finančne zmožnosti tiste, ki vas ne pustijo pri miru. Če boste iskreni, boste hitro ugotovili, da že nekaj mesecev preveč zapravljate. Evro je pač vsak mesec manj vreden, vi pa se temu ne znate prilagoditi. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic, če boste pametno postopali. Včasih je bolje, da ste tiho, saj lahko pričkanje bolj škodi kot pa pomaga. Sploh, če je vse na tako trhlih nogah, kot je trenutno pri vas. Boste pa srečni, ker bodo zdravstveni problemi preteklost. Tehtnica 24. 9. - 23.10. Dogodek, ki bo najbolj zaznamoval zadnji junijski teden, je že za vami. Rahla utrujenost bo prav tako prišla za vami. Zna se zgoditi, da boste imeli nekaj zdravstvenih težav, ki pa ne bodo razlog za paniko. Kot bodo prišle, bodo tudi minile, v nekaj dneh. Dela vam tudi v naslednjih dneh ne bo manjkalo, a se ga boste lotevali bolj premišljeno, zato vas ne bo več pretirano utrujalo. Če boste upoštevali nasvet zvezd in si vzeli čas tudi za stare prijatelje, boste preživeli nekaj zelo lepih dni. Kot kaže, potrebujete spremembe, na več področjih. A ker je pri vas navada železna srajca, ne bo šlo čez noč. Naredite si načrt, pa nikar nič ne odlašajte na jutri. Škorpijon 24. 10. -22. 11. Partner ima v tem poletju do vas velika pričakovanja, vi pa si boste hoteli vzeti L nekaj časa le zase. Zato bo že vteh dneh spet ogenj v strehi. Potrebnih bo kar nekaj glasnih pogovorov, da bosta končno zbližala stališča in naredila načrt za letošnje poletje. V njem si boste seveda vzeli čas tudi samo zase, kar doma vsi pričakujejo. Zakaj pa bi bilo letos drugače kot prejšnja leta, kajne? Sreča bo sicer v naslednjih dneh na vaši strani. Tudi finančne težave se bodo končale. Ob koncu tedna se umirite, saj se vam že na obrazu vidi, da ste napeti kot struna. Kam ste vtaknili vso novo športno opremo, ki ste jo že pred časom kupili zato, da bi se več ukvarjali s športom? Potegnite jo iz omare! Strelec 23. 11. - 21. 12. Čeprav ste se delali brezbrižne, se bo že po nekaj dneh partnerjeve odsotnosti pokazalo, da ga pogrešate. Da bi mu to povedali, pa niti on ne pričakuje od vas. Lahko pa naredite marsikaj, da bo ob prihodu domov vedel, da ste mislili nanj. Presenetite ga, boste videli, kako lepo se vam bo znal oddolžiti. Sicer pa se boste te dni počutili fantastično. Uspelo vam bo prav vse, česarse boste lotili. Srečo boste imeli tudi glede financ, saj bo priteklo na vaš račun nekaj nepričakovanega denarja starih dolžnikov, ki ste jih že skoraj odpisali. Prav bo prišel, kajne? Sploh, če se že pripravljate na dopust. Letos si boste privoščili, saj ste si tudi zaslužili. Ljubezen? Sanjarili boste o prepovedanem. Kozorog 22. 12. - 20.1. Več kot sicer boste v teh dneh doma. Tudi zato, ker bo napeto. V vaši partnerski zvezi bo namreč v teh dneh prišlo do nesporazumov, ki pa jih bosta s partnerjem kmalu zgladila. Sledil bo naporen teden, saj se vam bo počutje poslabšalo, pa še sami ne boste vedeli, kje je vzrok. Vaš trud, da ga izboljšate, se bo obrestoval, zato se držite načrta in nikar ne spreminjajte navad, ki vam res koristijo. Ukvarjanje s športom in svež zrak tokrat žal ne bosta dovolj. Telo vas je pravi čas opozorilo, da morate spremeniti tudi pogled na svet. Če boste večkrat nasmejani in dobre volje, bo tudi počutje boljše. Odgovorite si na vprašanje, kaj vas je včasih nasmejalo. Poskrbite, da se taki trenutki vrnejo. Dobro veste, da morate za svojo srečo največ narediti sami, zato ne čakajte, da potrka na vaša vrata. Vodnar 21. 1. - 20. 2. Ko vas bodo v službi postavili pred dejstvo, ki vam ne bo všeč, ne preveč razmišljati, kaj vam je storiti, ampak raje ravnajte po občutku. Imate namreč močno intuicijo, ki vas redko pusti na cedilu. Rezultat bo, če ji boste prisluhnili, presenetljivo dober. Pa še hitro ga boste dosegli. Pri tem boste nekomu stopili na žulj, a se nikar ne ozirajte nanj. Tudi on se ne na vas, ko rešuje svojo kožo. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri hrani kot gibanju. Vaše telo zadnje čase potrebuje več počitka kot v preteklosti. Saj bo minilo, ne skrbite preveč. Potrebni ste dopusta, po njem boste spet polni energije. Partner vas bo v nedeljo več kot prijetno presenetil. Ribi 21. 2.- 20. 3. Uživali boste, kot že dolgo ne. Dobili boste dokaz, da še niste za v staro šaro in se tega tudi iskreno razveselili. To vam bo vrnilo tudi že skoraj pozabljeno mladostno energijo. Spet boste samozavestni kot nekoč. Naenkrat boste imeli cel kup idej, nekatere sposobnosti, ki jih doslej niste znali izkoristiti, bodo presenetile celo vas. V teh dneh boste resnično uživali v delu, čeprav bo naporno, ga boste opravljali z lahkoto. Zvečer si privoščite razvajanje, poskrbite, da boste sprostili svoje misli in telo. Zdravstvenih težav, vsaj resnih, ne boste imeli, malo pa vas bo vseeno dajalo. Predvsem zaradi premalo spanca. Bo pa smeha in dobre volje zato več kot nekaj zadnjih mesecev. ■ Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 4. julija 2O13 "Tai MODROBELA KRONIKA 19 Popeljimo se varno in pametno V Cirkovcah je pred dnevi znova hrumelo. Člani domačega Moto kluba Lepena so povabili ljubitelje dvo- in trikolesnikov na blagoslov. Na njihovo presenečenje se je druženja pod geslom 'Popeljimo se varno in pametno v novo sezono' pri tamkajšnji osnovni šoli udeležilo skorajda dvesto motoristov. Blagoslov je motoristom (med njimi je bilo tudi nekaj moto-ristk), njihovim sopotnicam in sploh vsem udeležencem v prometu podelil velenjski župnik Janko Rezar. Varno vožnjo jim je zaželel tudi predsednik te krajevne skupnostni Franc Kotnik. Predsednik moto kluba Jože Javornik pa je ob dej- Pozornost so vzbudili tudi Tomosovi mopedi -starodobniki. stvu, da se v zadnjih letih na naših cestah povečuje število motornih koles, pozval motoriste, naj bodo opremljeni, kot predpisuje zakon, in vozijo pametno ter previdno. S takšnim ravnanjem bodo zgled drugim udeležencem v prometu, od katerih pa pričakujejo enako pozornost do njih. Seveda bodo tudi v prihodnje prenašali svoje izkušnje na mlajše motoriste in vso pozornost namenjali motoristični kulturi na cesti. ■ vos Vlom v avto Velenje, 24. junija - V Paki pri Velenju je bilo vlomljeno v osebni avto alfa romeo. Vlomilec je odnesel avtoradio z navigacijo in mobilni telefon. Prednost izsilil s trkom Velenje, 26. junija - V sredo zvečer se je prometna nesreča pripetila na Tomšičevi cesti v križišču s Koroško in Cesto Simona Blatnika. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je izsiljeval prednost, zaradi česar je najprej trčil v voznico osebnega avtomobila, nato pa še v voznika. V trčenju so vsi trije vozniki in dva sopotnika utrpeli lažje telesne poškodbe. Razdalja je bila prekratka Velenje, 28. junija - V petek zvečer je na Ljubljanski cesti, pri odcepu za Podkraj, voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo voznika pred seboj. Oba in tudi trije sopotniki so v nesreči utrpeli lažje poškodbe. Okradeni med mašo Šoštanj, 30. junija - V nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Skornem pri Šoštanju. V času, ko so bili domači v cerkvi, je vlomilec pregledal prostore in odnesel več kosov zlatega nakita in moško denarnico. V njej so bile bančne kartice in manjša vsota denarja. Stečajna masa bo manjša Velenje, 1. julija - V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v skladišče podjetja v stečaju na Selu. Storilec je odnesel okoli 300 metrov električnega kabla za žerjave, kosilnico na nitko in tri litoželezne pokrove za jaške. Povzročeno škodo ocenjujejo na 5.000 evrov. V izpušno cev vbrizgal peno Velenje, 1. julija - V ponedeljek med 12. in 14. uro je neznanec na parkirnem prostoru na Foitovi 6 v izpušno cev avtomobila vbrizgal poliuretansko peno. Lastnici vozila je povzročil za 100 evrov škode, za storilci pa policisti poizvedujejo. Ogrožal sebe in druge Mlademu vozniku, ki je pred »pihanjem« pobegnil peš, policisti očitajo kar šest prekrškov! Velenje, 1. julija - Velenjski policisti so na Šaleški cesti zaradi več kršitev cestnoprometnih prepisov v ponedeljek ustavili mlajšega voznika osebnega avtomobila. Najprej so odredili preizkus alkoho-liziranosti, a jo je voznik pred »pihanjem« peš ucvrl v stolpnico na Šaleški cesti. Tam so ga prijeli, pri čemer pa so morali uporabiti prisilna sredstva in ga pridržali do streznitve. Očitajo mu štiri prometne prekrške. Vozil je nepripet, med vožnjo telefoniral, smernih utripalk ni uporabljal, med begom pa je cesto prečkal pri rdeči luči. Poleg tega ima na vesti še dva prekrška po zakonu o javnem redu in miru. Zoper voznika bodo zaradi odklonitve preizkusa z indikatorjem alkohola podali tudi obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške, kar ga utegne stati najmanj 1.200 evrov globe in 18 kazenskih točk. ■ Tatvine se vrstijo Prav jim pride vse, od koles do bakra Velenje, Šoštanj, 25. junija - Tatvine se vrstijo, tatovom pa pride prav vse, od koles do bakra. Neznanec je v torek s hodnika stanovanjskega bloka na Prešernovem trgu v Šoštanju vzel odklenjeno gorsko kolo znamke Willer, rumene barve. S stanovanjske hiše na Subotiški v Velenju je v četrtek, 27. junija, izginila dva metra dolga bakrena odtočna cev, v nedeljo pa so neznanci prišli po baker na Gorico; žlebovi so izginili s treh hiš, z ene pa tudi v Šaleku. V petek, 28. junija, je oškodovanec policistom prijavil, da mu je v prvi polovici junija iz odklenjene vrtne ute pri stanovanjski hiši na Efenkovi cesti nekdo vzel vrtno motorno kosilnico znamke Grassman. Istega dne je neznanec preščipnil žično ograjo v bližini avtokampa na cesti Simona Blatnika in s prikolice za motorni čoln vzel pomožno dvižno kolo.V soboto, 29. junija zvečer, so policisti obravnavali tatvino goriva. Neznanec si ga je natočil iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na Prešernovi cesti v Velenju. ■ Na avtocesti nisi sam Vstopili smo v julij in mnogi se bodo v teh dneh odpravili na počitnice. Nekateri v bližnje kraje, nekateri malce dlje, nekateri pa precej dlje. Večina ljudi se na počitnice odpravlja s svojim avtomobilom, kar pomeni, da bodo skoraj zagotovo peljali po avtocesti. Navkljub turistični sezoni pa vzdrževalci v tem času opravljajo tudi nujna vzdrževalna dela. Na DARS-u so zagotovili, da zapore ne bodo trajale dlje časa in da bodo tudi dela, povezana s preurejanjem cestninskih postaj, že zaključena. Prav je, da na tem mestu napišem, da se vzdrževalna dela ne izvajajo le na naših avtocestnih odsekih. To se dogaja tudi na avtocestah v drugih državah, kjer so kolone ob zastojih praviloma veliko daljše. Vem, da je to slaba tolažba, toda vzdrževalna dela so del vsakdanjika in brez njih ne bi mogli»udobno«potovati in uporabljati avtoceste za hitro premagovanje razdalj med kraji. Zato je prav, da pred potovanjem preverimo obvestila o vzdrževalnih delih na avtocesti. Ce potujemo v drugo državo, preverimo obvestila na celotni relaciji našega potovanja, da se lahko (vsaj miselno) pripravimo na izogibanje morebitnim zastojem. To opozorilo se nanaša na vnaprej znane podatke in dogodke, za tekoče spremljanje pretočnosti prometa pa spremljamo obvestila preko radijskih postaj ali s spremljanjem obvestil na določenih spletnih naslovih. Tega ne počnemo, če vozimo, ampak izkoristimo sopotnike v vozilu, če pa smo sami, se raje ustavimo na postajališču, kot pa da med vožnjo sami vnašamo podatke in spremljamo informacije, ki nam jih ponuja »pametni google«. Stanje na cestah najhitreje preverimo tako, da pokličemo Prometno-informacijski center - PIC na številko 1970 in operaterji nas bodo seznanili z aktualnim stanjem in prevoznostjo cest. Podatke na avtocestnih odsekih in hitrih cestah lahko preverimo tudi na brezplačni glasovni postaji 080 22 44. S pomočjo interneta pa informacije lahko dobimo na spletni strani PIC-a www.promet.si ali na naslovu http://m.promet.si, kije prirejen za pregled informacij o stanju na cestah z mobilnimi telefoni. Informacije o stanju na posameznih avtocestnih odsekih lahko dobimo tudi na spletni strani www.dars. si. Sicer pa vse, kar PIC izve, po najkrajši možni poti posreduje Radiu Slovenija - prvemu programu, Valu 202 in Radiu SI. Zato je zelo koristno, če poslušamo eno od navedenih radijskih postaj. In kako ravnamo, če obstanemo v zastoju na avtocesti? Pravilo je, da se vozila na voznem pasu morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte. In čisto nič drugače, ker ne vemo, ali se je pred nami zgodila prometna nesreča in nekdo potrebuje pomoč. S pravilno razvrstitvijo omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev, kar pomembno vpliva na reševanje poškodovanih in možnost njihovega preživetja. Zato vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, vzdrževalci...). Pri načrtovanju potovanja je zelo priporočljivo upoštevati prometni koledar in napoved gostote prometa. Ce je le mogoče, se na daljšo pot odpravimo zunaj (napovedanih) konic, torej zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj. Ne pozabimo, da imamo v avtu dovolj pijače, hrane, zdravil ., če bi zastoj trajal dlje časa. V tem času visoke temperature negativno vplivajo tako na naše počutje kot delovanje avtomobila. Zato se na pot odpravimo spočiti in zdravi, vmes med vožnjo pa si privoščimo tudi postanke in počitke. Tako zaradi sebe kot vozila, ki je praviloma bolj obremenjeno kot pri vsakdanji vožnji v domačem kraju. Zatorej srečno, varno in predvsem strpno! ■ Adil Huselja Iz policijske beležke Na otroka zlila vedro vode Velenje, 25. junija - V torek okoli poldneva je na Jenkovi cesti stanovalka v bloku skozi okno z vedrom vode polila 11-letnega dečka, ki se je igral na spodnji terasi. Policistom vrat ni odprla, zato ji plačilnega naloga niso mogli izročiti. Ji ga bodo pa naknadno. Žalil ženo Velenje, 27. junija - V četrtek dopoldan se je v stanovanju na Koroški cesti mož žaljivo vedel do žene, lotil pa se je je tudi fizično. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Sporu mladostnikov so sledile grožnje z nožem Velenje, 27. junija - V četrtek popoldan se je k varnostniku v stavbo Mestne občine zatekel 15-letni fant. Pred blokom na Šaleški cesti se je zaradi dopisovanja po facebooku sprl z vrstnikoma, sicer tudi sorodnikoma. V prepiru je 17-letnik iz žepa potegnil preklopni nož in večkrat zamahnil proti 15-letniku. Prvega so policisti v prisotnosti zakonitega zastopnika zaslišali, okoliščine kaznivega dejanja ogrožanje z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru pa še preverjajo. mm vta v • • Kršil nočni mir Šoštanj, 27. junija - V četrtek ponoči je pred blokom na Tekavčevi cesti mlajši moški, povratnik, z vpitjem kršil nočni mir stanovalki. Policistov ni čakal, a bo tisto, kar mu pripada, gotovo prejel. Prenočila v kleti Velenje, 28. junija - Noč na petek sta dva moška, povratnika, prebila v kletnih prostorih nebotičnika na Šaleški cesti. Ko sta se prebujala, sta ugledala policiste. Ti so jima nočitev zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in mira zaračunali. Lažna prijava stane Velenje, 28. junija - V petek je moški policistom prijavil, da ga je v stanovanju na Kardeljevem trgu med obiskom pri prijateljici pretepel znanec. Izkazalo pa se je, da je bila prijava lažna, zato ga bo to nekaj stalo. Vzel čoln in se vozil po jezeru Velenje, 29. junija - V soboto popoldan je mlajši moški pri čolnarni ob Velenjskem jezeru brez dovoljenja predstavnika Kluba vodnih športov vzel čoln in se z njim popeljal po jezeru. Kršitelju, ki se je ob prihodu policistov žaljivo in nesramno vedel do prijavitelja, so napisali plačilni nalog. Najprej pele pesti, potem letel pepelnik Velenje, 1. julija - V ponedeljek opoldne so pele pesti na terasi lokala TV 1 na Rudarski cesti. Znanec je z njimi hotel obračunati z znancem, vendar je slednji pobegnil, prvi pa stekel za njim in proti njemu zalučal pepelnik, a zgrešil. Okoliščine kaznivega dejanja ogrožanje z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru policisti še preverjajo. Ni ga streznilo Velenje, 1. julija - V ponedeljek zvečer se je v stanovanju prijateljice na Šaleški cesti pijani prijatelj do nje žaljivo vedel. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Za tem pa so se z njim srečali še enkrat, ko je vinjen vozil pol Celjski cesti. Pridržali so ga do streznitve, obtožni predlog na sodišče, oddelek za prekrške, pa še pišejo. Dvakrat preglasno Velenje, 1. julija - V ponedeljek so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali dvakrat. Najprej v stanovanju na Tomšičevi cesti, kjer so kršiteljici izdali plačilni nalog, nato pa še v lokalu Čuk na Starem trgu, kjer so plačilni nalog napisali odgovorni osebi. Vredno pohvale Gotovo si zasluži pohvalo Velenjčanka, ki je v petek, 28. junija, pred stavbo Ljudske univerze v Velenju našla več evrskih bankovcev različnih vrednosti in jih izročila policistom. Lastnik ali lastnica jih lahko prevzame pri njih. V soboto, 29. junija, sta bila najdena dva mobilna telefona. Občan je policistom popoldan izročil najden Samsung bele barve, ki ga je našel v Hoferju v Pesju. Lastnik lahko pride ponj na Policijsko postajo Velenje. Za drug najden telefon, prav tako Samsung, pa se je lastnik že oglasil. Najden je bil v Velenjki. Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 20 TV SPORED 4. julija 2013 Četrtek, 1 Petek, 1 Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 4. julija 1 5. julija 1 6. julija 1 7. julija 1 8. julija 1 9. julija 1 10. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris. 08.03 Karli, ris. 08.05 Musti, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Gregor in dinozavri, ris. 08.25 Kanopki, ris. 08.30 Pujsa Pepa, ris. 08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.40 Čebelica Maja, ris. nan. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Zverinice iz Rezije, lutk. nan. 09.20 Enkratni duet, dok. film 09.35 Sneguljčica, lutk. pred. 10.35 Male sive celice, tv kviz 11.20 Mladi Leonardo, 4/26 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, pogov. odd. 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medo Popi in prijatelji, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris. 15.55 Mladi znanstvenik Janko, ris. 16.05 Anica, nan. 16.35 Taborniki in skavti, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov. 17.40 Strasti, 24/60 18.10 Zapeljevanje pogleda: Emerik Bernard in Sergej Kapus, dok. ser. 18.40 Ezopovo gledališče, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Bernard in Doris, am. film 21.40 Slikovitih 55: Ko smo Slovenci dobili svoj televizijski dnevnik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Sveto in svet: Demokracija po slovensko, pogov. odd. 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 13.55 Točka, glas. odd. 16.05 Evropski magazin 16.20 Slovenski vodni krog: Dragonja 16.50 Muzikajeto: Šanson, glasb. odd. 17.30 Mostovi Hidak 18.00 Skriti kotički sveta: Angola,5/10 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Punce izginjajo v noč - ansambel Avtomobili, koncert, ponov. 21.20 Scott in Bailey, 1/6 22.05 Pogrešani deček, 7/7 23.35 Točka, glas. odd. .20 Zabavni infokanal Čarobni vrtiljak, ris. 06.10 Radovedni Jaka, ris. 06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.35 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Ko listje pada, nan. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Generacija O, ris. 08.15 Pod košem, ris. 08.40 Pod eno streho, nan. 09.35 Tv prodaja 09.55 Ljubljena moja, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Rožnati diamant, nan. 11.55 Tv prodaja 12.10 Kot ukaže srce, nan. 13.00 Lepo je biti sosed, nan. 13.50 Pod eno streho, nan. 14.45 Mladi zdravniki, nan. "5.15 Ljubljena moja, nan. Rožnat 16.05 17. Rožnati diamant, nan. 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Lepo je biti sosed, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Rada bi zanosila, am. film 21.55 24ur zvečer 22.15 Downton Abbey, nan. 00.10 Na robu znanosti, nan. 01.05 America, am. film 02.40 24ur 03.40 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Čas za nas, tabornike : biti tabornik 10.50 Pop corn: Dejan Vunjak, Sell out, glasbena oddaja 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Mojca in medvedek Jaka: 19.15 Ustvarjalne iskrice: bralni znak 19.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 Dotiki gora: Mala Mojstrovka 21.20 Regionalne novice 21.25 Oglasi 21.30 Naj viža: ans. Svetlin, Harmonikarski orkester Barbara 22.45 Oglasi 22.50 Naš Ruda, dokumentarni film 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris. 08.03 Karli, ris. 08.05 Musti, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Gregor in dinozavri, ris. 08.25 Kanopki, ris. 08.30 Pujsa Pepa, ris. 08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.40 Čebelica Maja, ris. nan. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Martina in ptičje strašilo, otr. odd. 09.10 Bisergora, nan. 09.30 Buba Guba, lutke 09.50 Anica, nan. 10.15 Mladi Leonardo, 5/26 10.55 Burkež Pavliha, dok. film 12.00 Sveto in sveti: Demokracija po slovensko, pogov. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Kitajsko zdravje 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks v vodi, ris. 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.05 Taborniki in skavti, nan. 16.20 V boju s časom, 2/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena, ponov. 17.40 Strasti, 25/60 18.10 Žuželke, dok. odd. 18.35 Leonardo, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Festival Vurberk 2013, 1. del 21.15 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.20 Polnočni klub: Možgani na dopustu, pogov. odd. 00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 13.10 Točka, glas. odd. 12.25 Biseri glasbene prihodnosti, 2/3 15.40 Na obisku, tv Koper 16.40 Žogarija 17.10 Mostovi Hidak 17.45 Somrak junakov - Hrvaška, Evropa in haaško sodišče, dok. film 18.35 Knjiga mene briga 19.00 Točka, glas. odd: 20.00 Čudesa vesolja, 2/4 20.50 Kennedyjevi, 2/8 21.35 Svet brez konca, 2/8 22.15 Pravičniška pot, 4/6 23.50 Točka, glas. odd. 00.35 Zabavni Infokanal pop 06.00 Čarobni vrtiljak, ris. 06.10 Radovedni Jaka, ris. 06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.35 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Ko listje pada, nan. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.00 Generacija O, ris. 08.20 Pod košem, ris. 08.45 Pod eno streho, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Ljubljena moja, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Rožnati diamant, nan. 11.55 Kot ukaže srce, nan. 13.00 Lepo je biti sosed, nan. 13.55 Pod eno streho, nan. 14.45 Mladi zdravniki, nan. 15.15 Ljubljena moja, nan. 16.05 Rožnati diamant, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Lepo je biti sosed, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Z atom za vratom, am. film 21.35 Lažni zaročenec, am. film 22.00 24ur zvečer 22.20 Lažni zaročenec, nad. filma 23.00 Eurojackpot 23.03 Včerja, danes, jutri, nad. filma 00.35 Lažni zaročenec, nad. filma 23.25 Dolores Claiborne, am. film 01.55 24ur, ponovitev 02.55 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Mojca in medvedek Jaka: gibanje 10.45 Naj viža: ans. Svetlin, Harmonikarski orkester Barbara 12.00 Napovedujemo 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Miš maš: stoječe veslanje 19.00 Videospot dneva 19.05 Ustvarjalne iskrice 19.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.00 Dotiki gora: Čemšeniška planina in Krvavica 21.20 Regionalne novice 21.25 Oglasi 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko okolje- Vinko Šmajs, Ljudske pevke Lipa 06.10 Odmevi 07.00 Radovedni Taček 07.10 Zgodbe iz školjke: Jaz sem pajčevina 07.15 Studio Kriškraš 07.40 Marči Hlaček, ris. nan. 08.05 Bine, lutk. nan. 08.30 Čarobne roke: Košara za piknik 08.33 Živali iz kock: Rakun 08.35 Tukaj sem: Hana, ponov. 08.40 Ribič Pepe 09.05 Anica, nan. 09.30 Bukvožer: Hobit ali tja in spet nazaj 09.35 Male sive celice, tv kviz 10.15 Besedi na sledi: Oton Župančič, nan. 10.40 Moja soba: Lea - pevka 11.10 Trpljenje mladega Igorja, 3. del 11.50 Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, 1/4 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.25 Kako živijo slovenski gradovi, dok. ser. 15.50 Zazidan kamen Krasa, dok. odd. 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.35 Skriti kotički sveta, 6/10 18.35 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ljubezen v kovčku, kanad. film 21.20 Melodije morja in sonca, prenos 23.10 Poročila, šport, vreme 23.40 Poletna scena 00.05 Sinovi anarhije (IV.), 1/14 01.10 Dvanajst: Jan Fabre 02.05 Ozare, ponov. 02.10 Dnevnik, vreme, šport 03.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.25 Infokanal TV SLO T 10.10 Skozi čas 10.30 Poletna scena 11.00 Opus: Poletne glasb. barve 11.30 Slovenci v Italiji 12.05 Kajak kanu, sp, slalom, prenos 13.55 Formula 1, velika nagrada Nemčije, kvalif., prenos 15.10 Zgodovina atletskih svet. prvenstev: Goeteborg 1995 16.05 Planet Šport 16.40 35 vrtnic za Melodije morja in sonca 17.30 Poletna noč: Pot do zvezd z Juretom Robežnikom 19.40 Odprtje 61. Ljubljana festivala 21.20 Berlin, nem. film 23.00 Na lepše 23.25 Zabavni infokanal 07.00 OTO čira čara 07.01 Radovedni Jaka, ris. 07.15 Balonar Oskar, ris. 07.30 Mojster Miha, ris. 07.40 Hobonavti, ris. 07.50 Žabec in prijatelji, ris. 08.00 Lupdidu, ris. 08.05 Angelina balerina, ris. 08.20 Bratzillas, ris. 08.25 Skrivnostni ranč, ris. 08.50 Bratz, ris. 09.15 Altair v Zvezdolandiji, ris. 09.30 Doktor Glavca, ris. 09.40 Hitri prstki, ris. 09.55 Monsuno, ris. 10.30 Padli angeli, am. film 12.15 Odrski spopad, am. film 14.15 Kamera teče, am. ser. 15.45 Očetje pod krinko, ang. ser. 16.55 Madagaskar, am. film 18.25 Trafika, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 King Kong, am. film 23.15 Mesto greha, am. film 01.45 24ur, ponov. 02.45 Zvoki noči © i. 09.00 Miš maš: stoječe veslanje 09.30 Napovedujemo 09.35 Ustvarjalne iskrice (6): pustna maska 09.55 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.15 Oglasi 10.20 Gostilna pr Francet, zabavno glasbena oddaja 11.20 Napovedujemo 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 18.00 Prodajno TV okno 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Mojca in medvedek Jaka: 22.00 Gostilna pr' Francet 23.00 Popotniške razglednice: Indija reka Pavarati 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 19.15 Oglasi 19.20 Žogarija, 8. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Oglasi 20.25 Videospot dneva 20.30 Jutranji pogovori, ponovitev 21.20 Napovedujemo 21.25 Koncert dalmatinskih klap, posnetek 1. dela 23.15 Skrbimo za zdravje: Kronična obstruktivna pljučna bolezen 00.15 Prodajno TV okno 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila 07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris 07.10 Musti, ris. 07.15 Eli in Fani, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.30 Ava, Riko, Teo, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Mladi znanstvenik Janko, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Dinko pod krinko, ris. 08.10 Timi gre, ris. 08.20 Nodi v deželi igrač, ris. 08.30 Vse o Rozi, ris 09.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.45 Ezopovo gledališče, ris. 08.55 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.15 Minuta v muzeju 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Minuta v muzeju 09.30 Dedek v mojem žepu, 41/66 09.40 Dedek v mojem žepu, 42/66 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Hotedršica 10.55 Na obisku, tv Koper 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Festival Vurberk 2013, 1. del 14.50 Prva damska detektivska agencija, 5/7 16.00 Komisar Rex, 4/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Mali širni svet (II.), 6/12 18.10 Gozdovi Slovenije, 5/5 18.40 Nodi v deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 6/8 21.30 Velika naravoslovca Linne in Scopoli, dok. portret 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.15 Skrivna država, 1/4 00.05 Dnevnik, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO T 07.55 Skozi čas 08.35 Poletna scena 09.00 Dvanajst: Jan Fabre 09.55 Globus, zunanjepol. odd. 10.25 Turbulenca 10.55 Glasbena matineja 11.50 Kajak kanu, sp, slalom, prenos 13.55 Fomrula 1, velika nagrada Nemčije, prenos 16.00 Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Atene 1997, športni 17.10 Slovenci po svetu 17.45 Eldorado, am. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 AFS France Marolt, slavnostni koncert ob 65-letnici 21.40 Zgodba od črnskem gibanju, dok. odd. 23.10 Prezgodaj dva metra spodaj, igrani film 23.30 Orgazmus, igrani film 23.50 Aritmija 00.45 Zabavni infokanal 06.55 Poletna scena 07.40 Zrcalo tedna 08.00 Rjavi medvedek,ris. 08.03 Karli, ris. 08.05 Musti, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo 08.15 Gregor in dinozavri, ris. 08.25 Kanopki, ris. 08.30 Pujsa Pepa, ris. 08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.40 Čebelica Maja, ris. 09.00 Minuta v muzeju 09.05 Radovedni Taček 09.15 Obisk v akvariju, 5. del 09.20 Obisk v akvariju, 6. del 09.25 Iz popotne torbe: Morje 09.45 Presrečni Anže, otr. ser. 09.55 Potepanja II.: Živalski vrt, 2. del 10.20 Mladi Leonardo, 6/26 10.55 Jelenk - sveta gora starovercev, dok. film 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Možgani na dopustu, pog. odd. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 16.10 Bine, lutk. nan. 16.30 Taborniki in skavti, nan. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.35 Strasti, 26/60 18.05 Zgodovina arhitekture, 3/8 18.35 Franček, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.25 Hitim zgubljenskoz mesto, ponov. 23.50 Knjiga mene briga: Marta Gregorčič 00.15 Slovenska jazz scena 01.05 Dnevnik, vreme, šport 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 13.30 Točka, glas. odd. 14.45 Na lepše 16.05 Velika naravoslovca Linne in Scopoli, dok. portret 16.50 Čudesa vesolja: Zvezdni prah, 2/4 18.00 Dober dan, Koroška 18.30 To bo moj poklic: Kemijski tehnik 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Rembrandt in jaz, 2/4 20.50 Wallander III., 3/3 22.20 Točka, glas. odd. 23.10 Zabavni infokanal 06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek,ris. 08.03 Karli, ris. 08.05 Musti, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Gregor in dinozavri, ris. 08.25 Kanopki, ris. 08.30 Pujsa Pepa, ris. 08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.40 Čebelica Maja, ris. 09.00 Minuta v muzeju 09.05 Bine: Pospravljanje 09.20 Zgodbe iz školjke, Ali me poznaš: Jaz sem jesensko jutro 09.30 Studio Kriškraš 10.00 Volk in kozlički, lutk. igrica 10.35 Moja soba: Lea - pevka 11.00 Mladi Leonardo, 7/26 11.35 Tomaž Habe, 1/2 12.20 Hitim zgubljen skoz mesto, ponov. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studi city 14.20 Obzorja duha: Quo vadis 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Neli in Cezar, ris. 15.55 Dinko pod krinko, ris. 16.00 Barni, ris. 16.05 Ribič Pepe 16.30 Taborniki in skavti, nan. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Poletna scena 17.40 Strasti, 27/60 18.10 Budizem na slovenskem: Praznina, 2/3 18.40 Pujsa Pepa, ris. 18.45 Simfonorije: Škarje, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Doktor Martin V., 1/8 Lege Odm 22.50 Poletna scena 23.25 Globus, zunanjepol. odd. 23.55 Velika naravoslovca Linne in Scopoli, dok. portret 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 15.20 Točka, glas. odd. 17.00 Mostovi Hidak 17.40 Ljudje in zemlja, tv Koper 18.30 Slovenski vodni krog: Vipava 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Slovenski etno, glas. odd. 20.30 Na utrip srca: Kurt Elling, dok. odd. 21.30 Ženska, ki poje, kanad. film 23.40 Točka, glas. odd. 00.25 Zabavni infokanal 20.50 Legendarni Tour de France, 1/2 22.00 Odmevi, vreme, šport 06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi 08.00 Rjavi medvedek, ris. 08.03 Karli, ris. 08.05 Musti, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Gregor in dinozavri, ris. 08.25 Kanopki, ris. 08.30 Pujsa Pepa, ris. 08.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.40 Čebelica Maja, ris. 09.00 Minuta v muzeju 09.05 Ribič Pepe 09.25 Zlatko Zakladko 09.50 Slovenski vodni krog: Pesnica 10.20 Mladi Leonardo, 8/26 11.00 Pogovor z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem 11.55 Legendarni Tour de France, 1/2 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Pujsa Pepa, ris. 15.55 Male sive celice, kviz 16.30 Taborniki in skavti 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Poletna scena 17.40 Strasti, 28/60 18.10 Zdravilna zelišča, dok. ser. 18.40 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na drugi strani postelje, franc. film 21.30 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Glasbeni večer: 30. Festival Radovljica 2012 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški infokanal 08.00 Zabavni infokanal 15.00 Točka, glasb. odd. 16.40 To bo moj poklic: Kemijski tehnik, 13/30 17.10 Evropski magazin, tv Maribor 17.35 Mostovi Hidak 18.05 Ramazan, muslim. mesec posta 18.15 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.40 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Slovensko olimpijsko stoletje, 3/11 20.50 Slovensko olimpijsko stoletje, 4/11 21.45 Sramota, avstral. film 23.35 Točka, glasb. odd. 00.25 Zabavni infokanal ¿auavniinioKanai pop pop pop pop ■ . ■ 06.00 Čarobni vrtlllak. ris. Ofi.OO Čarobni vrtlllak ris. OR 00 Carnhni vrtiliak ris 07.00 OTO čira čara 07.01 Radovedni Jaka, ris. 07.10 Mumu, ris. 07.15 Balonar Oskar, ris. 07.30 Mojster Miha, ris. 07.40 Hobonavti, ris. 07.55 Žabec in prijatelji, ris. 08.00 Lupdidu, ris' 08.05 Angelina balerina, ris. 08.20 Bratzillas, ris. 08.25 Skrivnostni ranč, ris. 08.50 Bratz, ris. 09.15 Altair v Zvezdolandiji, ris, 09.30 Doktor Glavca, ris. 09.40 Hitri prstki, ang. ser. 09.55 Charlie Brown in Snoopy, ris. 10.00 Monsuno, ris. 10.35 Nebo nad Montano, am. film 12.20 Dolga pot domov, am. film 14.05 Nova ameriška restavracija, am. ser. 15.00 Cari molekularne kuhinje, am. ser. 15.55 Kuharska žilica, am. ser. 16.20 Ljubezen skozi želodec 16.50 Madagaskar 2, am. film 18.25 Trafika, slovenska nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ugani, kdo pride na večerjo, am. film 22.00 Jesenska pripoved, am. film 00.30 Jutro nalsednjega dne, am. film 02.25 24ur, ponov. 03.25 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Kaj morate vedeti o miših? 09.45 Ustvarjalne iskrice (7): Igre in 10.05 igrače Pikin VTV studio: otvoritev 23. Pikinega festivala 10.55 Oglasi 1 1.00 2128. VTV magazin 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Napovedujemo 11.30 Jesen življenja,- Vinko Šmajs, Ljudske pevke Lipa 12.00 Naj viža, ans. Svetlin, Harmonikarski orkester Barbara 13.15 Kuhinjica, tedenski izbor 14.10 Prodajno TV okno 14.25 Videostrani, obvestila 18.00 Prodajno TV okno 18.30 Napovedujemo 18.35 Pozdrav pomladi 2011, 1. del 19.15 Žogarija (8) 19.40 Pop corn, glasbena oddaja, Dejan Vunjak, Sell out 20.40 Oglasi 20.45 Dnevi mladih in kulture v Velenju , pogovor 21.45 Jutranji pogovori 22.35 Gostilna pr Francet, zabavno glasbena oddaja 23.35 Napovedujemo 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videostrani, obvestila Čarobni vrtiljak, ris. 06.10 Radovedni Jaka, ris. 06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.35 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Ko listje pada, nan. 07.55 Generacija O, ris. 08.15 Pod košem, ris. 08.40 Pod eno streho, nan. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Kot ukaže srce, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Pod eno streho, nan. 14.45 Mladi zdravniki, nan. 15.15 Ljubljena moja, nan. 16.05 Rožnati diamant, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Lepo je biti sosed, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Jack in Sarah, am. film 22.00 24ur zvečer 22.20 Razočarane gospodinje, nan. 23.10 Nadarjeni mož, nan. 00.00 Na robu znanosti, nan. 00.50 Ženski srci, am. film 02.40 24ur, ponov. 03.40 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Miš maš: Ljudski običaji na OŠ Gustava Šiliha Velenje 11.45 Popotniške razglednice: Indija - reka Pavarati 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Napovedujemo 13.15 Videospot dneva 13.20 Prodajno TV okno 13.35 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Modri Jan - energetsko varčen dan 18.45 Oglasi 18.50 Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.15 Ustvarjalne iskrice: ptičja hišica 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 Dotiki gora: Menina planina 21.20 Regionalne novice 21.25 Oglasi 21.30 Na obisku ... pri Jožetu Staniču 22.30 Oglasi 22.35 Mediafest Plitvice, posnetek 2. dela 00.10 Prodajno TV okno 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila Čarobni vrtiljak, ris. 06.10 Radovedni Jaka, ris. 06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.35 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Ko listje pada, nan. 07.45 Generacija O, ris. 08.05 Pod košem, ris. 08.30 Pod eno streho, nan. 09.25 Tv prodaja 09.40 Ljubljena moja, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Rožnati diamant, nan. 11.40 Tv prodaja 11.55 Kot ukaže srce, nan. 12.50 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Pod eno streho, nan. 14.45 Mladi zdravniki, nan. 15.15 Ljubljena moja, nan. 16.05 Rožnati diamant, nan. 17.00 17.10 18.05 Lepo je biti sosed, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 21.55 24ur zvečer 22.05 Razočarane gospodinje, nan. "idarjeni mož, nan. a robu znanosti, nan. 00.35 Cena laži, am. film 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Zvoki noči 24ur popoldne Kot ukaze srce, nan. 22.55 23.45 06.00 Čarobni vrtiljak, ris. 06.10 Radovedni Jaka, ris. 06.20 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.35 Spuži Kvadratnik, ris. 07.00 Ko listje pada, nan. 07.45 Generacija O, ris. 08.05 Pod košem, ris. 08.30 Pod eno streho, nan. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Kot ukaže srce, nan. 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 TV Dober dan, nan. 14.45 Mladi zdravniki, nan. 15.15 Ljubljena moja, nan. 16.05 Rožnati diamant, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.05 Lepo je biti sosed, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hitrost 2, am. film 21.55 24ur zvečer 22.15 Hitrost 2, nad. filma 22.40 Razočarane gospodinje, nan. 23.30 Nadarjeni mož, nan. 00.20 Na robu znanosti, nan. 01.10 Tri za ljubezen, am. film 02.45 24ur, pon. .45 Zvoki noči ^fc 03.45 Zvoki noči © © odri Jan-Energetsko varčen 09.00 Modri Jan - Energetsko varčen dan 09.20 Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.40 Oglasi 09.45 Na obisku ... pri Jožetu Staniču 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Napovedujemo 11.20 Prodajno TV okno 11.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Videospot dneva 18.20 Nanovo: Pot do vozniškega izpita 19.05 Ustvarjalne iskrice:darilo za mamico 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke: Parni valjak, Slavko Ivančič, Divlje jagode 21.00 Oglasi 21.05 2129. VTV magazin 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Oglasi 21.35 Vurberg 2012, posnetek festivala 00.10 Prodajno TV okno 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Nanovo: Pot do vozniškega izpita 10.50 2129. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Napovedujemo 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Čas za nas tabornike: taborniške akcije 19.05 Ustvarjalne iskrice: pomlad se 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.00 Dotiki gora: Korošica 21.20 Regionalne novice 21.25 Oglasi 21.30 Pop corn: Rusko 22.30 Oglasi 22.35 Ekološka samooskrba 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 PRIREDITVE 4. julija 2013 »*H*JLS Knjižne novosti 21 Koledar imen Juiij/mali srpan 4. Četrtek - Urh 5* Petek -Anton 6* Sobota -Bogomila 7. Nedelja - Martin 8. Ponedeljek -Ciril, Metod 9. Torek - Špela 10. Sreda - Ljubica Ulrike Motschiunig: Kje je sreča? ml - mladina / C-Sz - Cicibani - slikanice zaboji Prisrčna pravljica, ki malim in malo večjim bralcem pripoveduje kje je sreča. Seveda je za malega lisjačka to velika naloga, saj bi srečo rad našel za svojo mamo, ki je bolna. Poda se na lov in po gozdu išče srečo. Pri tem mu pomagajo različne živali in tudi otroci, vendar njemu to ni v pomoč, saj sreča, ki jo imajo oni zanj ni dovolj. Na koncu pa mu mama lisica pomaga najti pravo rešitev, da tudi lisjaček najde svojo srečo. Srečo si moramo poiskati sami. Lauri Kubitsile: Šifra zaljubljena do ušes ml - mladina / P - Pionirska književnost Roman govori o srednješolki Amo, ki živi s svojo babico v Bocvani. Punca je zelo zanimiva, saj si nadvse želi postati resna novinarka, ki bi delala na CNN, sedaj pa piše pri šolskem časopisu in se zagrizeno ukvarja z raziskovanjem vseh mogočih resnih tem. Njena najboljša prijateljica pa je Nono, odlična atletinja, ki želi postati prva bocvanska astronavtka. Amo dobi pri časopisu dobi novo nalogo - kot 'tetka Lulu' mora odgovarjati na težave bralcev. Tako se zgodi, da mora dati nasvet fantu, v katerega je zelo zaljubljena, kar seveda povzroči mnogo zapletov. V knjigi se prepletajo zgodbe Amo, Nono, in drugih učencev ter učiteljev. Seveda pa v vse zadeve močno vtika svoj nos njena radovedna babica, ki bi rada vsem priskočila na pomoč. Nicholas Sparks: Pravi čudež od - odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Roman govori o prelepi ljubezenski zgodbi, mlade punce Ronnie. Življenje se ji v rosni mladosti zaplete in postavi na glavo, ko se njena starša ločita in se oče preseli daleč stran. Punca kar tri leta ni govorila z očetom, nenadoma pa se mama odloči, da bo njo in njenega bratca za celo poletje poslala k njemu na obalo. Seveda je bila jezna in v pričakovanju groznega poletja. Vendar pa temu ni tako, saj se ji življenje popolnoma obrne in se na vseh področjih poigra z njo. Pri očetu zaide v grozne težave, zaradi katerih mora na sodišče, vendar pa spozna tudi posebnega fanta, ki ji pokaže, kaj je ljubezen. Ponovno pa začne spoznavati svojega očeta s katerim vzpostavita poseben odnos, ampak nepričakovano spoznanje ji zopet obrne življenje na glavo. Tracey Corderoy: To je moje! ml - mladina / C-Sz - Cicibani - slikanice zaboji Prelepa in nežna knjiga s simpatičnimi ilustracijami je namenjena otrokom, ki svoje stvari s težavo delijo. Medvedek in njegova prijateljica Šap-ka se rada igrata skupaj in sta dobra prijatelja. Vendar pa nastopi težava, ko se želi Šapka igrati z Medvedkovo najljubšo igračo, on pa ji je ne posodi. Medvedkova mama spretno reši zadevo in ju zamoti z drugo igro, tam pa vključi še igračo, s katero sta se želela igrati oba. Janja Lucija Vidmar: V objemu rdečega princa od - odrasli / 821-312.4 -Kriminalni romani Zgodba, polna napetosti in nepredvidljivih dogodkov, ki bralca ne spusti tako zlahka. Inšpektor Grom se v njej sooča z na videz nedolžno smrtjo, ki pa se pokaže za naklepni zločin, za katerim stoji ruska mafija. Žena umrlega rekreativca inšpektorja prepriča, da se za smrtjo njenega moža skriva zločin, ki Groma pritegne, da začne poizvedovati in preiskovati zadevo. Celotna ekipa se nevede znajde v nevarnosti, saj jim na prste stopijo nevarni ljudje, ki so vpleteni v zaroto mednarodnih razsežnosti. Lucija pa medtem še vedno eksperimentira in raziskuje svojo osebnost, ki jo vedno bolj preseneča. Inšpektorju Gromu pa se pri preiskavi uspe dokopati, do osebe, ki bi mu lahko pomagala, vendar bi s tem ogrozila svoje življenje in življenje svoje družine. ■ Pripravila: AKOL VELENJE Četrtek, 4. julij 7.00 - 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 - 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 Galerija Velenje Počitniške slikarske delavnice 10.00 - 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 21.00 Pred Domom kulture Velenje Glasbeno plesni večer: Vesna Zornik in TangoApasionada (29. PKP) 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmske projekcije mladinskega, dokumentarnega in neodvisnega filma Petek, 5. julij 7.00 - 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 - 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 Galerija Velenje Počitniške slikarske delavnice 10.00 - 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 15.00 - 18.00 TRC Jezero - Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 20.00 Havana bar Poletje v Havana baru / Latino-salsa party 20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik jazz festival 2013 -Mathias Puppnig kvintet 21.00 Letni kino pri Škalskem jezeru Tribute to legends: Red Hot Chilli Peppers, Prodigy, Rage Against The Machine Sobota, 6. julij 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica s spremljevalnim programom Kruh in žito 9.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b Obnova in preobrazba - naša velika potreba 10.00 - 18.00 TRC Jezero - Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 10.30 travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku - Sobotne lutkarije: cirkuška predstava Takšnega cirkusa pa še ne! KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA : VELIKA POROKA (The Big Wedding) Romantična komedija, 90 minut. Režija Justin Zack-ham. Igrajo: Amanda Seyfried, Robin Williams, Robert De Niro, Katherine Heigl, Topher Grace, Ben Barnes, Susan Sarandon, Diane Keaton, idr. Petek, 5. 7., ob 19.00 Sobota, 6. 7., ob 21.15 Nedelja, 7. 7., ob 20.30 Don in Ellie Griffin že nakaj časa živita ločeno. Ko se najavi, da bo na poroko njune hčere prišla tudi zelo katoliško usmerjena mati ženina, se morata Don in Ellie pretvarjati, da sta še vedno srečno poročena. DVIGNI (Pain & Gain) Akcijska komedija, drama, 129 minut . Režija: Michael Bay. Igrajo: Mark Wahlberg, Rebel Wilson, Dwayne Johnson, Anthony Mackie, Ed Harris, Ken Jeong, Rob Corddry, idr. Kdaj - kje - kaj 15.00 Skakalnica pod Velenjskim gradom 3. veteransko tekmovanje v smučarskih skokih Stare kamikaze 2013 Nedelja, 7. julij 10.00 - 18.00 TRC Jezero - Vila Čira-Čara Vila Čira Čara vabi 15.00 - 20.00 Velenjsko jezero - pri čolnarni Hrčkanje - vodni zorbing Ponedeljek, 8. julij 7.00 - 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 - 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 - 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 13.15 Dom kulture Velenje - mala dvorana Plesni seminar s Fredom Lasserrjem 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 21.30 Pred Domom Kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami - akcijska komedija Vse za denar Torek, 9. julij 7.00 - 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 8.00 - 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku - Torkove igrarije: Pravljični poligon presenečenj LGV 10.00 - 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102: Kitarijada z Adijem Smolarjem Sreda, 10. julij 7.00 - 15.00 Plesna šola Spin Poletna plesna šola 7.00 - 14.00 Restavracija Pod Jakcem -Gorenje Krvodajalska akcija 8.00 - 14.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda 10.00 - 16.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca Petek, 5. 7., ob 21.00 Sobota, 6. 7., ob 19.00 Nedelja, 7. 7., ob 18.00 Film temelji na neverjetni resnični zgodbi o skupini osebnih trenerjev, ki so v devetdesetih letih v Los Angelesu hiteli svojimi ameriškimi sanjami naproti ter se pri tem vpletli v kriminalne aktivnosti, ki so krenile v nevarno smer. KLIC V SILI (The Call) Triler, 94 minut. Režija: Brad Anderson. Igrajo: Abigail Breslin, Halle Berry, Morris Chestnut, Michael Imperi-oli, Ella Rae Peck, Michael Eklund, idr. Petek, 5. 7., ob 21.15 - mala dvorana Sobota, 6. 7., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 7. 7., ob 19.00 - mala dvor, Jordan Turner (Halle Berry) je izkušena operaterka za klice v sili, a ko naredi napako v presoji in se klic slabo konča, postane nesigurna v svoje sposobnosti. Nekega dne prejme klic mlade Casey Welson (Abigail Breslin), ki jo nekdo ugrabi in strpa v avtomobilski prtljažnik. Zdaj je vse odvisno od Jordan in njenih izkušenj, da bo Casey rešena in njen ugrabitelj ulovljen. 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 3102 18.00 - 19.30 pred telovadnico CVIU, Kidričeva 19 Organizirani treningi karateistov 21.00 Park pred vilo Herberstein Koncert Perpetuum Jazzile (29. PKP) ŠOŠTANJ Sobota, 6. julij X Odhod iz AP Šoštanj (planinci) Zugspitze - Nemčija, Bavarska (zahtevna pot) Ponedeljek, 8. julij 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Sreda, 10. julij 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Razvijanje fotografij preko spleta ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 4. julij 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,...) Petek, 5. julij 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.) Ponedeljek, 8. julij 10.30 do 12.30 Poletni vrt ob Hiši mladih Zabavna počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.) Torek, 9. julij 10.30 do 12.30 Poletni vrt ob Hiši mladih Zabavna počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.) Sreda, 10. julij 10.30 do 12.30 Poletni vrt ob Hiši mladih Zabavna počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 20.00 Hiša mladih Počitniške aktivnosti (družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.) MALI VELIKI PANDA (Little Big Panda) - sinhroniziran v slovenščino, družinska animirana komedija, 87 minut. Režija: Genndy Tartakovsky. Slovenski glasovi: David Dolamic, Lea Likar, Kaja Jordan, Meta Černe, Tina Muc, idr. Petek, 5. 7., ob 19.15 - mala dvorana Nedelja, 7. 7., ob 16.00 - otr. mat. Zgodba se dogaja nekje sredi veličastnega kitajskega višavja. Ker je vedno manj bambusa, so pande vedno bolj ogrožene. Predvsem pa njihov obstoj leži v rokah človeka, ki širi svojo naravno okolje in krči gozdove, ki so nujno potrebni za normalno življenje teh čudovitih živali. Pande pa imajo še eno »slabo« lastnost - lenobo. Nekdo bo moral njihove strasti čim prej zbuditi. To je zgodba o mladi pandi po imenu Manču, ki želi rešiti svoj gozd in prijatelje ter se hkrati upre ljudem. VSE ZA DENAR (One for the Money) Akcijska komedija, 91 minut. Režija: Julie Anne Robinson. Igrajo: Katherine Heigl, Jason O'Mara, Daniel Sunjata, John Leguizamo, idr. Lunine mene 8* julija, ob 9.15, prazna luna (mlaj) CITY CENTER Celje • četrtek, 4. 7., od 14.0019.00, Biotržnica • petek, 5. 7., od 17.0019.00, borza-menjava sličic Eurobasket pri Eventimu • nedelja, 7. 7., 11.00, pravljične urice v Džungli Bi se gnetli na tej metli • vsak dan od 10.00-21.00, Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji. • Do 7. 7., Fotografska razstava Popotnik, Zvone Šeruga svetovni popotnik, novinar in fotograf vabi v svet daljnih krajev in zelo drugačnih življenj. Ponedeljek, 8. 7., ob 21.30 - ploščad ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v Kinu Velenje) 30-letni Stephanie se življenje postavi na glavo, ko doživi ločitev in izgubi službo. V obupu sprejme delo v bratrančevem podjetju dodeljevanja varščin. Čeprav nima nobenih izkušenj, zna z obilico odločnosti in kančkom sreče vedno najti kaznjence na begu, ki jim dolgujejo denar. Toda največja preizkušnja jo šele čaka, saj mora izslediti nekdanjega policista Joeja, ki ji je v srednji šoli strl srce. Oborožena z željo po maščevanju se Stephanie poda na neusmiljen lov za postavnim lepotcem. Naslednji vikend, od 12. 7. do 15. 7. napovedujemo: ZF akcijsko pustolovščino ZVEZDNE STEZE: V TEMO, komedijo FILM, DA TE KAP 5, dramo RAZGLASITEV VOJNE, animirano pustolovščino PET LEGEND ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek, 15.7. ob 21.30 komično dramo PODMORNICA. Oglaševanje se splača! ... wč kil 17.000 lospodhdstev 03 89817 58 / epp@nascas.sl KINO VELENJE • SPORED Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 22 OBVESCEVALEC 4. julija 2013 Nagradna križanka Turistična agencija Manager Podjetnikj,pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018 STAV6H& • \ fvat? JUrt, s.p. montažerstvoTKA Igor Gominšek s.p. Ložnica pri Žalcu 11 / b 3310 Žalec E-mail: igDr.skg@gmail.cam Šaleška 20, Velenje Telefon 03 898 15 50 www.agencija-manager.com info@agencija-manager.com AKCIJE AGENCIJE MANAGER-CENEJE RES NE GRE! Super ugodna last minute ponudba z letalskim prevozom! GRČIJA, 7. 7., Zakintos, hotel 3*, nočitev z zajtrkom 299 evr EGIPT, SHARM EL SHEIKH, 6.7., hotel 4*. Polpenzion 389 evr BOLGARIJA, 8. 7., hotel 4*, vse vključeno 399 evr CIPER, 12. 7., hotel 4*, 7x polpenzion 399 evr TURČIJA, 11. 7., hotel 4*, vse vključeno 499 evr In z lastnim ali organiziranim avtobusnim prevozom Poreč, hotel Delfin, polpenzion samo 40 evr/dan/os. Makarska, hotel Punta, vse vključeno, samo 49 evr/dan/os. HIT TEGA POLETJA -MOBILNE HIŠICE, še nekaj je prostih! ŠRI LANKA malo drugače, 14 dni, namestitev s polpenzionom in večdnevno krožno potovanje že od 1.290 evr/os. Za najzahtevnejše goste pa Francoska Polinezija, Sejšeli, Maldivi ... več na www.sanjske-pocitnice.si Zahtevajte ponudbo! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 15. julija na naslov: NAŠ ČAS, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »MANAGER«. Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo velikanko po izbiri in dvakrat po eno pizzo po izbiri. KLEPARSTVO KROVSTVO TESARSTVO Radio Velenje RADIO VELENJE ČETRTEK, 4. julija 6.0 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 5. julija 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 6. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezdet 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 8. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 10. julija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. fj> Ji m RADIO vaeNje C MEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si • prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje Želimo vamjrrijejne prvomajske praznike, 100% DOBRA NALOŽBA POSTANITE NAROČNIK In prejmite do 8 številk zastonjl Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cona, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahvali k)e se naročite? Po telefonu 03 89817 50 ali e-mailu pness@nascas.si ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 24. do 30. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. junija 2013 do 30. junija 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 11. 7. 2013, barve: CM K, stran 23 11. julija 2013 OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI K 1 po Z NA NS ►TVA" HÍVAÜ PLOŠČICE keramične, na zalogi ali po naročilu, italijanske ali španske in ostali gradbeni material ugodno prodam. Keramika; gsm: 051-617-220 Gradb. material: 041-617-220 Hojnik trgovina, Roman Pešec s.p., Leskovec 15, 3202 Ljubečna ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČEN podjetnik iz Velenja, 44-letni, mladosten, želi spoznati Slovenko ali Neslovenko do svojih let, za resno vezo. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 NUDIMIIIIIII SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. PRIDELKII DRVA, metrska, cepljena, trda, dve klaftri, prodam za 400 evrov. So 3 km iz Velenja. Gsm: 041 355 416 KOZJE mleko in sir prodam. Možna dostava v Velenju. Gsm: 041 378 685 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja pro dam. Gsm: 041 687 371 JAGENJČKE za nadaljnjo rejo ali zakol_prodam. Gsm: 031 619 115 TELIČKO, pasme angus, težko od 140 do 150 kg, prodam. Gsm: 041 837 093 PRAŠIČE težke od 25 do 35 kg prodam. Možnost dostave. Gsm: 051 357 770 Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50 epp@nascas.si habit nepremičnine HablL d.ao, Koroflu 48, Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Garsonjero v centru Velenja, s čudovitim razgledom na mesto, 19 m 2, nad. 11/13, leto izgradnje 1968. Cena 28.500 evr. 1,5 sobno stanovanje v Šaleku, 50 m2, duplex, preurejeno v trisobno, adaptirano 2006, 8/8 nad. Cena 58.000 evr. DEŽURSTVA ¡ZDRAVSTVEN! I DOM VVELENJEI OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. SKARNAVE!!Nji Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. IZOBOZDRAVNIK!? 6. in 7. 7. - Ivan Janežič, dr. dent. med. (zasebna zobna ordinacija, Efen-kova 61, Velenje od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Primož Gračner, Mislinja, Srednji Dolič 10 a, in Tea Pogorelčnik, Mislinja, Srednji Dolič 10 a; Tomaž Imperl, Šoštanj, Florjan 217, in Urška Krašek, Šoštanj, Florjan 217; Peter Pečečnik, Velenje, Škale 71 a, in Milena Jokičova, Velenje, Kardeljev trg 9; Andrej Mandelc, Šoštanj, Bele Vode 8 b, in Maja Noters-berg, Šoštanj, Bele Vode 8 b. LSMRTIJIBIIMI Ana Nada Godec, roj. 1925, Velenje, Cesta I/32; Leon Štrban, roj, 1936, Šoštanj, Aškerčeva c. 3 a; Vilma Bre-zovšek, roj. 1944, Celje, Šmiklavž pri Škofji vasi 3 d; Ivan Jelenko, roj. 1929, Šoštanj, Ravne 103 b; Marija Stepišnik, roj. 1929, Braslovče, Trnava 17; Kata Baranašic, roj. 1930, Ruše, Trpinova ulica 12; Viktor Domjanic, roj. 1924, Celje, Trubarjeva ul. 14; Janez Kavčič, roj. 1931, Kranj, Šempeterska ul. 53; Vida Fedran, roj. 1932, Celje, Jurčičeva ulica 6; Stjepan Halužan, roj. 1936, Rogaška Slatina, ul. Kozj. odr. 23; Frančiška Kovač, roj. 1934, Mozirje, Ljubija 110; Stanislava Vertačnik, roj. 1925, Podčetrtek, Oli-mje 50; Marija Žerdoner, roj. 1927, Šoštanj, Gaberke 142; Avguštin Žurej, roj. 1932, Celje, Šmiklavž pri Škofji vasi 5; Frančiška Zorec, roj. 1935, Radeče, Čimerno 11; Branko Čuk, roj. 1963, Velenje, Šalek 82; Ivan Laznik, roj. 1928, Šoštanj, Koroška cesta 3. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA SPOGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 20. junija, so: 1. nagrada: 2 pizzi po izbiri prejme MAJDA KOŽELJNIK, Špeglova 11, Velenje 2. nagrada: Picadilly krožnik prejme ROMANA ŽULA, Skorno pri Šoštanju 41 g, Šoštanj 3. nagrada: bikec na rukoli prejme: HERMAN MAJERIČ Gaberke 233, Šoštanj Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Pica-dilly, Stari trg 35 Velenje. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Ljubil si življenje, naravo in svoj dom. Sedaj odšel si v tihi večni dom. Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, spokojno zaprl si svoje utrujene oči. ZAHVALA 10. junija smo se na pokopališču Podkraj za vedno poslovili od našega dragega MIHAELA ZABUKOVNIKA 19. 9. 1934 - 10. 6. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prav posebna zahvala Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Gost, d. o. o., častni straži in Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, govorniku za besede slovesa, vsem njegovim bivšim sodelavcem, Pup-u Saubermacher Velenje ter pevskemu zboru Paški Veseljaki. Žalujoči: žena Pavla, sin Rado in hčerka Irena z družinama, vnuki, pravnuki ter brata Ivan in Bertl ZAHVALA Ob izgubi dragega soproga, očeta, deda in pradeda LADISLAVA CESTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, z nami pospremili pokojnika k zadnjemu počitku ter nam stali ob strani. Posebej hvala g. Tomažu Slaviču, dr. med., iz Zdravstvenega doma Velenje in osebju oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala gospodu župniku za obred in pevcem za zapete pesmi. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in pradedija LEONA ŠTRBANA se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju v Bolnišnici Topolšica, govorcem, pevcem, župniku in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naj nam ostane v lepem spominu! Žalujoči: Vsi njegovi Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12 Kar ni nujno, je plačljivo Če ni nujno, boste (tudi) na urgenci Zdravstvenega doma Velenje storitev morali plačati - Računi se gibljejo okoli 10 evrov, na mesec pa jih napišejo kakšnih sto Milena Krstič - Planine Velenje - Preden poiščete pomoč v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči, ocenite, koliko je to nujno. Če ni in bi lahko počakali na osebnega zdravnika, ki najbolje pozna vaše zdravstvene težave, boste morali storitev (do)plačati. To je napotek, ki ga lahko preberete na vhodu nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje. Je del pravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih v sosednjih zdravstvenih domovih že nekaj časa upoštevajo. Ker ga ni, ki bi pred dežurno ambulanto bral navodila, je uvedba plačila za nenujne primere med pacienti povzročila nekaj slabe volje. A naj vas »potolažimo«. Računi za nenujne storitve, treba jih je plačati v osmih dneh, se gibljejo okoli 10 evrov. V Velenju takih računov napišejo kakšnih sto na mesec. Vodja urgentne dežurne ambulante Pavel Grošelj, dr. med., spec., pojasnjuje, da sta čez dan, dopoldne in popoldne, za nujne primere na voljo dva zdravnika. To je čas, ko so običajno prisotni tudi zdravniki v splošnih ambulantah, tako da lahko, če je potrebno, pacienti obiščejo osebnega zdravnika. »Če pa je zadeva nujna, če gre recimo za hudo poškodbo oziroma nenadno bolezen, pa bodo pacientu čez dan ustrezno pomoč nudili v prostorih urgentne dežurne ambulante.« Ponoči od 20. ure naprej na urgenci prav tako delata dva, ki se dopolnjujeta z notranjim in zunanjim delom (na terenu). Takrat v zdravstvenem Doplačila za ne-nujno storitev se gibljejo okoli 10 evrov. 103. člen OZZ domu osebnih zdravnikov ni. V tem času nenujni primeri, ki ne ogrožajo življenja, ne sodijo na urgenco. Zdravnik je v tem času namenjen samo obravnavi nujnih primerov. Nujna medicinska pomoč vključuje storitve oživljanja, storitve potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Pavle Grošelj, dr. med.: »Plačilo participacije predlaga zdravnik, ko vidi, da zadeva ni nujna.« »Posamezniki včasih težko razumejo nujne od nenujnih zadev, zato so tudi nastale pritožbe, odkar smo uvedli plačilo participacije. Nenuj-ne so denimo vse lažje poškodbe, ki lahko počakajo, odrgnine, opra-skanine, navadne obtolčenine, piki žuželk, ki niso videti nevarni, taki so lahko za alergike. Če je nekoga sredi noči pičil komar, zaradi česar je na koži nastala rdečina, ali ga je pred dvema dnevoma pičil klop, ne gre za primere, ki bi bili nujni in bi sodili na urgenco. Tudi prehladna obolenja ne sodijo vanjo. Nekaj povsem drugega pa so na primer nenadne bolečine tako pri otrocih kot pri odraslih, pri katerih je potrebna takojšnja obravnava, ne glede na to, ali je to uho ali je to prsna ali trebušna bolečina.« Zanimalo nas je tudi, kdo v dežurni ambulanti določi, kaj je nujno in kaj lahko počaka. »V dežurni ambulanti je steklen sprejemni prostor, skozi katerega tehnik, ki opazuje, spremlja in sprejema ljudi, praviloma opravi prvo triažo. Za to je usposobljen. Vidi, kdo leze skupaj, koga zelo boli, koga so prinesli, vidi otroka, ki je prizadet ... To posreduje v ambulanto, zdravniku. Dežurni zdravnik nima vpogleda v čakalnico. Priporočilo starih izkušenih profesorjev na fakulteti je bilo - sprehodi se občasno po čakalnici in poglej ... Tisti, ki ždi v kotu, je najbolj potreben pomoči. Ne more sam sebi niti pomagati niti ne more biti agresiven. Tisti, ki bo razgrajal po čakalnici - na žalost damo takšnemu včasih prednost, da se ga znebimo - pa običajno ni.« Plačilo participacije predlaga zdravnik, ko vidi, da stvar ni tako nujna, da pacient ne bi mogel počakati na osebnega zdravnika. »Če te križ že štirinajst dni boli, pa prideš sredi noči, verjetno to ni tako nujno. Lahko pa je, če se je stanje zelo poslabšalo.« Plaža ob Velenjskem jezeru Uredili sanitarije in tuše, kakovost vode za kopanje pa spremljajo tedensko - Ob otvoritvi se 'je dogajalo' Milena Krstič - Planine Velenje, 29. junija - Ni jih malo, ki vroče poletne dni preživljajo ob Velenjskem jezeru. Voda je čista, okolica urejena, ob dobri družbi -ali pa tudi sam - se da tam preživeti lepe trenutke. Mestna občina Velenje je zdaj poskrbela še za tisto, kar so obiskovalci pogrešali, pri čolnarni so uredili nove sanitarije in tuše, Velenjsko plažo, kot so jo poimenovali, pa uredili s prodom in dodali nove lesene tribune za sončenje. To je del celovite obnove objekta čolnarna, ki bo potekala tri leta. »V naslednjem letu načrtujemo sanacijo strehe, zamenjavo stavbnega pohištva in ureditev fasade, leto za tem tribune in ureditve gostinskega lokala v zgornjem nadstropju,« je na otvoritvi našteval župan Bojan Kontič. Kakšnih sto metrov od plaže je pod Velenjsko jezero potopljena njegova domačija. Niso pa samo odpirali, tudi dogajalo se je. Taborniki so posojali kajake, na PV Investu so posodili Predsednik kluba vodnik športov Boris Potrč in župan Bojan Kontič: »Kako že tole primeš?« čoln na električni pogon, s katerim so obiskovalce popeljali po jezeru ... Bojan Prelovšek, ki živi s tem projektom in je z njim od samega začetka, pa je poudaril, da kakovost vode merijo tedensko. »Rečem lahko, da je to eno najbolj čistih jezer v Sloveniji. Kakovost vode bomo spremljali še naprej in obiskovalce seznanjali s primernostjo za kopanje. Rezultati bodo dostopni na spletni strani Mestne občine Velenje in izobešeni pri čolnarni in na recepciji kampa Jezero.« Zelo zadovoljen tako z vodo kot z urejeno plažo je Mladen Kusic, zaposlen v HTZ, ki se vsak dan, pravi, da se bo do konca septembra, odločno zapodi(l) vanjo. Tudi v soboto se je. Skoraj eno uro je »kravlal« brez počitka. »Včasih pridem že ob 7h zjutraj in prav vesel sem te pridobitve.« Po odprtju plaže se je pri čolnarni začela dvodnevna jadralna regata, državno prvenstvo v kategoriji FIREBALL in FJ, ki sta jo organizirala Jadralni klub Živaana in Klub vodnih športov Velenje. Predsednik slednjega Boris Potrč je povedal, da je sezona v teku. »To tekmovanje je za nas posebna čast in obveza. Na morju so kar ljubosumni, kadar imamo državno prvenstvo na Velenjskem jezeru.« Tako kot vedno so se izkazali z dobro organizacijo, kot dobri gostitelji pa so znani že od nekdaj. »Trideset let že praktično zasedamo ta prostor. Vsako leto je kaj novega, opazno pa se izboljšuje zadnja leta. Naredili smo rampo za spust čolnov v vodo, urejamo pomol, zdaj so urejene tudi sanitarije.« n Bojan Prelovšek: Kakovost vode spremljamo tedensko.« Mladen Kusič: »Vsak dan do konca septembra tukaj plavam.« Velenjsko jezero je gostilo državno prvenstvo v jadranju za kategoriji Fireball in FJ. Vreme je bilo jadralcem naklonjeno in organizatorji JK Živaana, KVŠ in JK Fireball smo lahko 21 posadkam pripravili 7 plo-vov. Medalje so si razdelili - v razredu Fireball: 1. Kavčič-Bertok, 2. Kocjančič-Kocjančič, 3. Hrvatin-Planinšič V razredu FJ: 1. Šašel-Kosi, 2.Štrancar-Kete, 3. Volk-Volk. Najboljša domača posadka sta bila Plevnik-Medved JK Živaana na 4. mestu. Prvi Pilihov memorial Šmartno ob Paki - V Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki bo v soboto, 6. julija, znova zelo zanimivo. Sekcija ljubiteljev starodobnih vozil tamkajšnjega društva Ljudska tehnika bo namreč organizirala srečanje ljubiteljev starodobnih vozil - 1. Pilihov memorial v spomin na preminulega predsednika društva Marjana Piliha. V Martinovi vasi bo pestro ves dan. Prihod prvih udeležencev napovedujejo že ob osmi uri zjutraj. Ob 10.30 se bodo vozniki in voznice odpravili na kratko enourno panoramsko vožnjo. Tej bo sledila preizkušnja v spretnostni vožnji za avtomobiliste in motoriste. Organizatorji pričakujejo blizu 100 starodobnih vozil, nekatera med njimi bodo edinstvena in prava paša za oči. Uradnemu delu bo sledilo prijateljsko druženje z izmenjavo izkušenj lastnikov starodob-nikov. ■ tp