=rr Novice izhajajo v Ljubljani] vsak teden dvakrat, nam-} reè v sredo saboto. t narodskih reci i Odgovorni vrednik »r. Janez Bleivtcis ——I I »i - ■■ ■■ j Veljajo začelo leto po posti 4 fl., scer 3 fl., za pol leta . po pošti, scer 1 fl. 30 kr. Tečaj XL sredo 15. junia 1853. List 48 Gospodarske (Mokro vreme nam iuga senó pokvariti Kako naj si umni kmetovavec po vsih potih 9 ako svojega gospodarstva gnoj množi ne bo moglo suho domu spraviti.) Čeravno ve , da nobeno sušilo se nemore primerjati s son mo , vendar opomnimo kmetovavce v „ pripomočkov, ako cem in sapo vicah" že večkrat omenjenih No so (Dalje.) Pretres zemeljni h gnojnih stvari. Da rastljine zamorejo živeti in dobro obroditi potrebujejo zraven svitíobe, gorkote, mokrotě in y v stanu, se jih posluzitijHHj^^H^^^^H da bi ne mogli sena popolnoma suhega domu spra viti, namreč: l)dana senícah ali podu poverstoma na eno lego sena devajo eno lego slame ; slama suší če bi se přiměřilo, zraka se mnozega druzega življeja 9 kteri v celo majhnih drobcih tičí v tišti stvari, ktero perst ali zemljo imenujemo. Čeravno vsak kmetovavec vé, da na vsaki enako dobro, se jih seno in dobi po njem tudi prijetin okus za živino, zemlji se ne sponasa vsak sad Se vé da tako zamore le tišti ravnati, kteri ima vendar le malo spustí v bolj natanjčno preisko slame in prostora zato. 2) Na Nizozemskem si na- vanje tega; zadovoljni so, da rečejo: ta zemlja je polnejo vec dolzih žakljev s senom ali z rezanco dobra ali slaba, gnojna ali pusta, pešena ali ilov in jih posta vijo po koncu na vec krajih poda ali se nata n/ce; okoli njih zložé seno na kup, »»« o ivu- — - — 7 — — ~ — — r-----— - ~---- pom pridejo do verh žakija, potegnejo žakelj viin, zadovoljni, pa menda tudi pride, da većina m m i « • i • t i • i v r ___ ^ X ______^J ___— ^ ^ __ ^ ___ ______^ f X __I_ ____ in kadar s ku , suha ali mokra itd. Od tod, ker so s tako le poveršno vednostjo da v kupu ostane luknja, skozi ktero soparica beži. kmetov druzega gnoja ne porajta, kakor 3) V l\ U ! t Vř O I U11 U IU (\ Il I U ♦ kJll VCil U 1/V 1 V WJ Vf M A 1 V t* M i -----Q Q----fcf ------,/ Tretji pomoček je sol; kiíp sena se potrese tistega izpod živine ali člověka. s soljo (na 2 centa sená 8 do 20 funtov soli, ka Ko bi vsi kmetje vedili, da kakor člověk in ži kor je seno manj ali bolj. mokro); med seno je do- vina tudi rastljine potrebujejo mnozih soli za živež 9 bro tudi tukaj slame pokladati. Sol vleče mokroto na-se, in varje, da se seno ne spari. ve ua auituiut m «.iiv-.n uiu^m i^t, »n>t<> v^.m^ tacega pomočka se zamorejo le v tacih krajih po- najdemo v pepélu sožganih rastljín : gotovo bi si da potrebujejo zvepla, fosfora, a pne ni ne.» 9 • • 1 I «1 vr t< v • » Se vé da kore ni ne in mnogih druzih reći ktere ocitno služiti, kjer je nam vseçra tena ne bilo treba ! sol dober kup. Bog daj da siti). ( Rast in odebelenje mladih prascev pospe pridnisi prizadevali tacih reći veliko skup spraviti, ktere imajo redivne soli in zemlje v sebi. Ker pa vsak lahko zapopade, da nevidljivo V • R J il « • • t t • Vzemi eno pest kvasu (krojavic) 5 raz tanjke v • so cevcice, po kterih koreninice serkajo svoj topi ga v gorki vodi, potresi to s černo moko (kake zivez iz zemlje bo tudi lahko spoznal, da lugaste pesti) in primešaj en lonec skuhanega in zmučkanega krom pirja. Vse skup dobro zmešaj in daj čez noc se kisati. Drugo jutro se pridenete i 1 • i • 1 1 Á. k if I 1 # • V • te skisani zmesi pesti navadni p i c i. soli in perští ne grejo naravnost kot take v rast ljine, ampak združene s kakošno k i slin o in raz topljene v vodi, ktero serkajo koreninice. - - Po tem uvodu zacnemo preiskovanje posamnih gnojnih V f Tako ravnaj naprej, da si te zmesi vsak dan eno pest za kvas druzega dneva obderžiš, s kterim na večer novo zmes narejaš. Na to vižo so se prasci v pervi četerti leta m očno špitali, brez d a b i se jim bilo navadne piče preobilo dajalo. reci 1. Pepél od dèrv *) (Holzasche). Gnojne stvari v tem pepélu so lugaste solí (Kalisalze) in fosforne perští (phosphorsaure Erden); zra ven teh je v njem tudi nekoliko ogeljnokislega a pna. Te solí in perští so živež rastljinam, iz njih {Zoper muhe) je mušnica, strupenamuhja goba, izvira gnojna moč pepéla. Ker si je palés zlo inak Pa mušnica je nevarna reč. Brez vse nevarnosti in ker tudi lés enega plemena se spreminja po let se vapotekidobí in kva- nem času, lahko iz tega vsak spozná, da se tudi I t * « i^a r « i m m m i y pa je nek grenk les si a imenuje. Ti les se na vodi (skoz pol ure) kuha omenjeni obstojní deli pepéla zlo spreminjajo in ta voda, pa močno oslajena s cukrom alivsirupom, se postavlja v plošnjatih posodah muham. Će pa ho ćemo kakošno reć muh obvarovati, ktera se nama- jega koštanja y v* * • • da tedaj tudi med pepélom in pepélom mora razloček biti. V dokaz tega povémo, da v pepélu lesa div bil spomladi sekan, smo uciuo hflhusuu rtru muii uu varu van, hitru sc nama— j ^g« »uoiouj», ki je mu o j/vuuhui ovn«u 5 oi« zati da, je nar bolje za to: la vor o v o (lorberjevo) našli potašelja 57 delov, v pepélu jeseni se 5 se v apoteki dobí. Mesari i v Gentu s tem kanega pa olje mesoprodajavnice muham oljem namažejo vrata in oknja. 17 5 branijo, da z 1 a v o r o v i m spomladi 10 delov, jeseni solnokislega potašelja le 3, fosforne k i s 1 í n e spomladi 19 delov, jeseni 21, apnenika spomladi 1 /i t • VA t Y 9 jeseni pa 51 delov. Lés za kurjavo imenujemo v slovenskem jeziku derva. — 190 — Pepél list na tega lésa (listo vjaj ima vedno vec potašelja in fosforne k is líne v sebi, kakor hovje. Zato je pepél listnatega lesa za gnoj več vreden kakor pepél hojovja. 2. Pepél od šote (Torfasche). Še manj sta- novitna je gnojničnost šotnega pepéla, kakor der-vinega, ker med šoto in šoto je velik razloček. Pa šotni pepél je vselej veliko manj vreden kot pepél lesa; zakaj? — zato, ker sôtni pepé! celô malo potašelja vin tudi malo fosforne k is líne v sebi ima. Če bi hotli šotni pepél primerjati z lesním, bi jo nar bolje zadeJi, ako bi rekli: šotni pepél je enak izsluženemu pepélu, ki je po iz-služenju svoje nar boljši gnojne stvari zgubii. Če pa šotni pepél ima gnojnega potašelja in rodovitne fosforne kisline tako malo v sebi, v čem pa vendar obstojí njegova gnojna moč? — v gipsu fmavcu), ogeljnokislem in fosforokisiem apnu obstojí in je tolikanj veči ta moč, kolikor več ima teh stvari v sebi. Kako različna zamore gnojničnost šotnega pepéla biti, se lahko razvidi iz tega, da nekteri pepél ima komaj polovico enega delà fosforokislega apna v sebi, nekteri pa 2 delà, — nekteri ima le 3 dele ogeljnokislega apna in ravno toliko gipsa, dru^i pa 10 delov v sebi. 3. Pepél od premoga (Steinkohlenasche), Ti pepél je v nekterih krajih zlo zanicevan, al to je škoda za kmeti jstvo; zakaj? — per vic zato: ker ima zraven trohice 1 u g a s t i h solí precej apna in žveplene kisline v sebi; apno in žveplena kislina pa ste dober živež rastljinam ; drugič pa pepél premoga zavolj ravno omenjenih delov in zavolj ilovnatih stvari, ktere v sebi ima, zamore gnjilim rečém smrad odvzeti in njih amonjak tako vkrotiti, da ne more izpuhteti. V tacih krajih tedaj, ker s premogom kurijo, ne morejo cenejšega pomočka imeti sekretom smradu odvzeti, kakor će veržejo včasih kak pehar tacega pepéla v sekret, kteri brani, da nar bolj gnojni puhi ne morejo zbežati. Ti pepél tedaj, ko od ene strani jemlje stranišem smrad, množi od druge rodovitnost gnoja. Kakor za straniša je tudi zagnojniša ti pepel prav dober; le skoz mrežo naj se poprej vselej premeće, da se očisti debelih in kamnitih ostanjkov. (Dalje sledi ) Starozgodovinski pomenki. Tudi po gornjem Štajeru je Slovenec ob času rimskega vladařstva prebivah Razloxil Davorin Ter stenjah. Iz rokopisa; »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« í (Konec.) j v Ce zdaj ostanke te avatare, kakor se najde pri severnih Slavenih, in kakor nam jo je nemški kro-nist zapisal, z indicko povestjo primerimo, dobi m o terdni dokaz jednakosti indićke in slavenske mitologie '). Ponudi se mi priložnost tukaj mimogredé o načinu ') Besede Dit marove se glasijo takole: »Est urbs quaedain in pago Rediorum Riedegost nomine tri corn is ac tres in se continens portas, quam unique silva ab incolis in-tacta et venerabilis circumdat magna. Duae ejusdem portae cunctis introeuntibus patent, tertia, quae orientem respi-cit et minima est, tramitem et mare juxta positum et visu nimis horribile, monstrat. Testatur idem antiqui(as erorro delusa vario, si quando his seu a longe re be Ili on is asperitas immineat, ut e mare prodicto aper magnus et can dido dente et spumis lucescente exeat sequae in volutabro delectatum terri bili quassatione multis ostendat«. (Ditmar edit R. R. Steinhardt VI. p. 65.) starih mest slovenskih nekaj govoriti. Ditmar pise, da je mesto Riedegost bilo tri corn i s, to je, da je obstálo iz treh mestnih delov. Takšna še so današnji dan mesta serbska in bosanska, ktera obstojijo iz grada, va-roša in palanke. Takšno mesto se je brez dvombe velelo celo, zato imena mest Celina pri jadranskih Ve-netih , Cele polatinčeno Celeja, Celovec, Klagen-furt. Kako je iz Cel ovca ;.KIagenfurta postalo, ne morem zapopasti; morebiti kaksin bavarsk markgraf ni prav slovenski znal in besedi Cvilouc (cviliti, kla-gen) iu C e l o u c spremešal. Nekteri izpelujejo nemško ime mesta Klagenfurt od „Glanfurt^, to je, brod čez re-čico Glan. Naj to koroški zgodovinoslovci razjasnijo. Ime mest Celina, Cele, Celovec se najde tudi kakor lastno ime in sicer v obliki CELAT 2), in polatinčeno v imenih Totius, Totulus, Tot e lia 3) itd. Druga imena slovenska na gornjo-štajerskih kamnih so ILARA 4). Ime Ilara je sanskritsko in slovensko. II se veli v sanskritu i ti in gibati (Eichho/f pag. 21 i.) — primeri slovensko: ilati. Ime Ilara se na ravno ti-stem kamnu najde polatinčeno: Ittuna, It tun. Dalje najdemo slovensko ime CESTVS in CAE-STVS 5), ktero se tudi polatinčeno najde v imenih Viator, Vi a tori nu s, Viator i na 6). Dalje sila dostikrat ime CANTIVS T), ktero polatinčeno najdemo v imenu Finitus 8), kane staroslov. finis. Imenitno je indicko ime BRIG AN TI A 9), to je, Briguslava. Brigu je bil eden iz deset sinov Bramatovih, kteri je več svetih bukev napisal. (Vollmer 279). Na koncu tega sostavka še navodimo samo jedno ime, in to je: TERTVLLINVS, TERTVLLA 10). Na pervi pogled zagleda hitro vsaki, kteri količkaj slovenski zna, v tem imenu slovensko koreniko: terta, ter-tula, terti ca, vitis, die Rebe. To ime priča, da enkrat sladka terta ni samo do Gradca, temoč še višegor rastla. V listinah runskega kloštra (Štift Rein) sim bral, da je klošter enkrat imel gorno in vinsko desetino v Pfanbergu , več ur gor od Gradca, kjer zdaj nika-koršne vinoreje več ni. Ime Tertulin in Tertula se najde polatinčeno v imenih VITE LI A , VITEIVLA in VITALVITLVS n). Toliko bo zadosti dokazati, da ob času Rimljanov ni bilo nobene keltiške duše v več v gornjem Stajeru. Mi smo nápise nabrali od me-stica Aussee dol do gradčke gore Sokola (Schokel), ktero Aquilin .Juli Caesar tudi imenuje Gessak, brez dvombe Gosnik ali Gosak (blizo Cela ie tuli gora Gosnik) in ni smo bili tako srečni le enega edinega celtiškega imena najti. Kamor je vendar toliko Ceito-gallov bes odnesel ? 2) Muhar 380. 3) Muhar 379. Rodovine Cel ar, Ce li nič se živijo na Sta- jerskem in Ilorvatskem. Totela v fari s v. Antona v slov. g o r i c a h. *) Muhar 347. 5) Muhar 402. Rodovina Cestar živí v varaždinskih toptícah . 6) Muhar 347. 397. 7) Muhar 396. Rodovina Kan ci an živí v Ptuja. s) Muhar 387. hnd||Ift^ŠÉib^ 9) Muhar 393. Hodovina B rigan t živí v Slivnici. í0) Muhar 423 in na drug. mest. řI) Muhar 415. 386. V srenji Trojah med Teufenbachom in Muravo v gornjem Stajeru je na rimskih kamnih bog Vinogradov izrisan, naga možka podoba, ktera v vsaki rokt grozd derží. Brez dvombe je to božanstvo Vitumnus, kterému v ćast se spomeniki v Noriku postavljeni najdejo, ako ni indoslavenski Živa pod Vitumnom skřit. Na rimskih kamnih berem sila dostikrat ime Vi talis, to so 1 V V V ' slovenski Zivki in Zivci, kterih je na Stajarskem in Kranskem dosti, kakor tudi jih ponemčene najdemo v šta-jarskih in kranskih rodovinah Leben. Pis- 191 Jezikoslovne drobtinice. Zastran v$kutnikau. Leta 1850 je gospod J. O. Lepstanski v „Novícah" na strani 3. javjl: „Beseda „skut nik" je zlo v navadi v Semču, po Cernomeljski in Metliski okolici. „Skut-nik" pravijo takému fantu, ki ga kaki zakonski starší, kteri svojih otrok nimajo, za svojega sina vzamejo, in ir>u svoje posestvo ali kmetijo v last dajo , in ga ože- naj bo že fant njih rodovine ali ne. — Takim pra- ÍT sanega, kakor smo ga v 1850Ietnem tečaji „Slovenije natisniti dali večidel po popisu Hamer-Purgstalovem. V izhodu Traci je stojí na sedem hribih, enako starému Rimu, Carigrad ali S ta m bu I, Zidala sta ? nijo vijo „skutnik" ali „skutnek". ga Bica ne in pozneje Konstantin, od kterih je tudi imeni Bicanc in Konsta ntinopel dobil. Greki so ga tudi Antuza (cveteče mesto), Arabci pa Farruk (ločivno mesto) imenovali , ker Europo od Azie loci. zapovedovavec dveh morjev in dveh de- Carigrad i To za gotovo vem. a lov sveta, naj većo tergovavsko mesto izhoda in zahoda. To poterdo je overgel gosp. J. Kapelle na 16. strani tistega tečaja z naslednimi besedami: „Gospod J. O. Lepstanski so po m en besede dobro zapopadli, besedo samo na sebi so pa napčno zapisali. pak je od dveh krajev od morja obdan in se le na t ret ji Ne „skutnik" am strani s suho zemljo Tracije derzi. Proti jugu gleda na Propont in Helespont, proti izhodu na sedmeroberdne bregove Bospora iu na viharno černo morje. Na juž- » skup nik" se takému fantu pravi, kterega tukajšni kmet za svojega sina k sebi vzame itd." Ker nabiravci slovenskih besed ne vejo zdej komu bi verjeli, povém jaz tu očitno: da ima gosp. Lepstanski nem iztoku Bospora lezi v vsaki vihri varna luka se je nekdaj po svoji podobi ? ki ro or C4 in naravnem bogastvu „zlati imenovala. Luka je pervo i breg Proponta drugo, j na prav 9 da se res tù pravi takému fantu „skutnik" in de-Metu „skutnica" od besede „skût". Oče je menda tako dezelna stena tretjo trivoglato stran mesta varovala bregu morja je stal le en sam zid brez rova, na deželo dete del i da mu je na stegni s podroke sedelo, kar se pa dva s širokim in voglov vterjen grad globokim prekopom; V 7 ^ ^ m m Ziiej Zumberčani vele: dete mu sed i u skûtu. Beseda „skupnik" pride od skupej in prevečzapopada. Da se tedaj vsaka zmesnjava o ti besedi odstrani, pričakujemo s polnim pravom od gosp. Kapelle-ta, da bo ko pošten mož svojo poterdo overgel in preklical. Sploh pa naberavci slovenskih besed bodite v vsem na- na vsakem treh v zrak moleč. Na enem koncu luke na drugem koncu se je vidil grad in cerkev sv. Demetria, berdo Kynegion imenovano, na tretjem koncu mesta je Kyklobiori ali Pentapyrgion, to je, petturnata terdnjava, v zrak molela, pozneje pod imenom „sedem turnov" po celem svetu znana. Na stranih mesta ste bile dve luki, krog kterih so stala krasna poslopja in Kobe. , a 9 o , grajski y a , o. tančni in pažljivi ! Grady gradjanski Grad pomeni v slovenskem jeziku :Burg, Schloss allenfalls eine feste Stadt, Festung, — ingrajski, a. o (gradski), kar je gradu lastnega, herrschaftlich ne dalječ od tod več cesarskih gradov. Na drugej strani proti morju je bilo dvakrat sedem vrat proti luki; na deželo so bila perva vrata imenovana HjHppPP Kaligaria, druga Myriandri ali Polyandri, to vrata tisuč mož j zato tako imenovana, ker so zi ? od » mesto Siádter, grada" pride gr a sina, grajšina. V i lir sk em jaziku imenujejo pa v obče vsako Stadt grad, gr a dj a n ski, a o 9 gradjanin, stadtisch Burirer, » 9 burgerlich. To je vse pravo in dobro, ali napačno je, da na Horvaškem itd. rabijo besedo „gradjanski, a 'Stádter pomeni ktera stricte le den Burner 5 O Ci 9 je darji, ko so od dveh straní mestno ozidjo zidali, tukaj skupaj prišli, kterih je na tisuće bilo. Ze ko so Avari to mesto oblegli, je pri tih vratih hud boj vstal; pri turški oblegi pa so se bojevali pri tretjih in srednih, pri vratih sv. Romana, ki imajo še dandanašnji ime Top kapusl od strašnega topa, ki je bil pred ta vrata postavljen. Til sta stala dva stolpa, sv. Romana in Bagdanski i za stolp. Potem so 9 druga vrata, skoz ktera derží pot k 7) Burger" v obširnem pomenu deržavljanskem. Velika virnemu poslopju, potem čez Regij v Selymbrio. velika pomota je tedaj, da prestavljajo biirgerliches Zadnja so imenovana zlata vrata, skoz ktera so Gesetzbuch itd. z „gradjanski zakonik.". Je li so zmagovavci slovesní vhod pričeli. Kmalo po zadnjem postave, ki jih zapopade „biirgerliches Gesetzbuch", edíno zmagnem vhodu Grekov so bila zazidana iz straha le za grad j ana 9 da mest nj ana veljavne , ne pa za vsa čega deržavljana, naj V . f Z l VI v gradu (mestu) ali v va si na kmetih?! Ako spisatelji, ki niso pravoslovci, se prerokba, da bode skoz ta vrata sovraznik mesto vzel, ne dopolnila. Ravno zavolj tega straha so bila na nasprotni strani podzemeljska zazidana, pa potem spet ti pomen mešajo, jim ni za zlo vzeti 9 da pa tako narejena 9 skoz ktera so Turki v mesto prihruli ; zlata tudi pravoslovci ravnajo , je čudno. Derzavljan-ski zakonik, deržavljansko pravo itd. je prava beseda za „burgerlich" v takem pomenu. Še mnogo vrata so bila zaperta, in prerokba se y se ni spolnila 9 na druzih besed bi imeli omeniti, kakor na priliko: ark za Bogen vom Papier", kar je le „Bogen (arcus) eines raji prosimo : naj bi se ktero sami Turki verjejo , da jim bodo skoz ta vrata enega dae spet kristjani mesto svojih očeíov vzeli. (Dalje sledí.) r> tega Gewôlbes itd.,— al namest ne samim nam Slovencom vzájemnost ne priporoče-vala,temuč vsim sorodcem. Tudi mi Slovenci imamo v svojem jeziku mnogo dobrega blaga, ki pa je, žalibože! Novičar iz slavenskih V » m t- 9 Iz Cernomeljske okolice 11. junta. „Kjer je » • i • « .»• ___i____Z i— i : ___: t^ « ni»»; naj veča sila, je božja roka naj bolj mila je stan ptujica celo našim bližnjim bratom. V. Ozír pregovor in res je taka. Huda, prehuda bi nam se go , ako bi naša, lani v vašem listu prerokovana ker dila stare čase V . vava revsina po 9 blagih S or deželnemu poglava grofu Chorinskem in okrajnem Jozefu Derbicu do mileg Franca Jožefa ne bila dospěla. Ljudjé so vidoma Pad Carigrada 29. majnika 1453. Ravno je 400 let preteklo, kar je Konstanti- hirati in na poti til in tam pešati začeli, kar pride od nop el, glavno mesto nekdanjega imenitnega gerško-bi zantinskega cesarstva, Tur kom v oblast prišlo. orej pomoč in mi delimo med glada mlohave ski dvemesični oblegi ga je pre m a irai o sultan Mahomed. Po Od osp Jožef Derbic , ki ima tega casa so Turki se vsedli v naš del sveta. dvopek. Okrajni poglavar i pač na pravem mestu um in serce, skerbi za to zapu ščeno okolico kot oče za svoje otroke, pa beznirn te Popis pada Carigradskega bi utegnil ravno sedaj, muč trajnim načinom, ker po napravi přiklad ce ko so očí celega sveta sopet na to mesto obernjene, brav t ti okolici pot pripra po kterem bo v napredek cem n Novic" mikaven biti: podamo ga nekoliko okraj- svoj pridél lagle med svet epecavala 192 Pred sv. Medardom tisto noč je bil grozen naliv po rečeno, več kot 400 mernikov posejane pšenice, vso rčž kočevskih hribih proti Toplicam: zemljo je s hribov od- in ječmen po polji uničila. Kar je sneznica polje zapu nasalo , stčrn, fažul in koruzo pokoncalo; tudi je zidan most iz pod Tabora proti Poljanici poderlo. stila raste vidno lepa pšenica in drugi mali ostanjki ster Po naših nine , posebno pa merva. hribih je stčrn pod snegom hudo pognila ; krompir gre s Ljubljane. Od Dunajské umetnijske družbe se le zdej iz zemlje; fažol in pšenica bledita; grojzdje spet v Ljubljano poslane podobě^ Çkipi) austrianskih in herlí, ker mu sončni sij neugaja snega šib drapah » je bilo po na- ptujih malarjev so v re du ti na Št. Jakobškem tergu na do 4. junia dovelj. Mi se nekako le preradi ogled postavljene. Vsak kdor 10 kraje, plača, zamore zgodej hvalimo; belih Krajncov pregovor pa pravi pohvaljene jagode velike canje ne nosi. n a Bog 64 razpostavljenih podob ogledovati, ktere večidel so izverstne; prav bi bilo da y da bi tako ne bilo! Kobe. Iz Št. Kociana na Dolenskem 6. junia Z. Letos se nam je bogata letina obetala, in nas je za zad nje tri slabe leta že tolažila, v kterih se je veliko na ših gospodarjev zlo zadolžilo, ki so kruh kupovati mogli y v Karlovec svoje denarce znesli in se skoraj vsega zne prav lične in nektere cs bi takošne razpostave nobeden naših malarjev tudi iz de žele ne zamudil. Veselilo nas je v ti razstavi tudi vi diti podobo Kristusa in Marie, ktero je naš domaći po dobar Zajc France iz tù na ogled in prodaj postavil, aktuar in vrednik nekdanjega gipsa hvalevredno izrezal in Bivši c. k. sodnijski Novomeškega cas bili. Pa pregosto in preobilno letošnje deževanje je za » Sloveniens Blatt" gosp. Polak je 6. majnika na čelo naše upanje kar zlo pomanjševati. Travniki so res zali in sterni velike; ali zerno kaže redko, ječmen snit zlo napada in se bojimo tudi za pšenico. Sadje se je zrazun češinj iu jabelk zlo osulo, in jarina je slaba, posebno koruza bleda in revna, ker jo preobilna mokrota nadlegva in ji nika Dunaji umerl. Novičar iz mnogih krajev gorkote manjka. Nar bolj pa nas straši po naših vinskih gorah na tertnih listih nova uima,p 1 es- 290.179 fl. zmanjšal. nj i vec namreč, ki se je začel pogostoma prikazovati, in od kterega so že vlani gorkejši laške in dru^e dežele vsaka terta ima čudno gram C. k. ministerstvo denarstva je naznanilo v navad nem mesečnem razglasu, da se je znesek cesarskega papirnoga denara mesca majnika v vsem za 3 mil. Ravno to miuisterstvo na-znanja, da nemške papirne šestice so le dokonča tega leta še veljavne; naj jih tedaj vsak, kdor jih kaj do tistega ćasa speed ali za plačilo pri ces. kasah ima y veliko škodo terpele. Skorej pasto, in kakor garjevo, bradovičasto lietje od zunej, od znotrej pa belo in plesnjevo. Nihce se kaj taceta ne šestice ostanejo še veljavne. — Nova postava za somnje ali naj jih zamenja za sreberne šestice; osrerske enake spomni. Bojimo se , da bo grojzdje y ki je obilo za roda, ravno tako bolehalo. Bomo v „Novicah" nasveto vano zdravilo, zveplo, poskusili, in menimo, ga enako ffipsuJ v prahu po tertji in po vino- mavcu gradu sej at i, da po vsih cesarskih deželah pride kmalo na dan; kakor se sliši, se ima tištim krajem pred vsim pravica za somnje podelovati, ki so blizo železnice. — 11. dan t. m. so k pogrebu spremili na Dunaju visoko zasluženega ministra ga potlej naj dez v zemljo vtepe; ffrofa Stadion-a, od kterega se A » « bo boljši, namest listje ali pa tudi grojzdje v žvepleno vodo namakati, ker mislimo, da bolezen ni le v listih in rojzdji, marveč v celi terti, tudi v zemlji in kore- tr sme reci, da je za bla-or deržave daroval življenje svoje. V posebno blagem v