fe* P0L1TJCEH LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ^ Uredništvo je v Kopitarjevih 'icab štev. 3. (vhod čez dverliče uad tliknrno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—13. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 94. V Ljubljani, v petek, 28. oktobra 1904. Uhaja vsak dan, lxvxemši nedelje in praxnike, ob potu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema«: sa celo lato 3« K, xa polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv* prejeman: xa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, ia četrt leta 5 K, ia 1 mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje y Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. x. Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij*. — I ■ a e r a 11 sa računalo enostopna petltvrsta Molilna TI aillimelrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa trlkral 9 b, za več kot trikrat 9 b. V reklamnih noticah atane enoiltpna garmoadvrala M h. — Pri večkratnem «b|avl|en|a primeren papisl. Upramlikeia telefona štev. 188. Hinavstvo. Najzanikarnejši je tisti liberalizem na Slovenskem, ki ga zastopa tržaška »Edinost«. Poln fraz, nabasan z umetno sentimentalnostjo, a zraven skrajno nestrpen in zloben pod krinko objektivnosti, nam je do duše zoprn, mnogo zoprneji nego dr. Tavčarjeva politiška taktika. Manj je hinavstva in več jasnosti, več razboritosti in duha je v njegovih najhujših pam listih, nego v zmesi du-ševne omejenosti s sovraštvom do katoliškega gibanja na Slovenskem, kakor jo prodaja „Eiinost«. Tak nasprotnik, bi vzbuja usmiljenje in pomilovanje, ni vreden, da bi se peči li z njim. Od časa do časa pa moramo, četudi s studom, registrovati po svoji časnikarski dolžnosti, tudi žalostno dejstvo, da je »Edinost« še vedno tam, kjer je bila. Danes naB silijo k temu poročila »Edino&ti" o dogodkih v kranjskem deželnem zboru. Najprej pribijmo, da je »Narodovo" poročilo mnego bolje v tem oziru, nego tržaške zastopnico liberalnih Terzitov. Zdaj pa njeni nauki! Dr. Tavčar v »Narodu« vsaj zastopa nekaj, kar se da razumeti: slovensko nemško zvezo in vlado, ki jo drži, hoče rešiti v Bvoj prilog tudi po imenovanih dogodkih. A »Edinost«! Dne 24. t. mes. piše n. pr.: Ali živimo Slovenci v veliki dobi? Na to vprašanje sicer ne moremo odgovoriti z „da«, toda lahko trdimo: ako je naša doba »velika«, našla je ona le ^majhnih mož«. O tem nas je zopet prepričalo minolo brezuspešno zasedanje kr*niskega deželn. zbora, kjer se je zopet boj bojeval brez načrta, brez prestanka, brez dogovora, braz prejšnjega potrebnega premišljenja in razumljenja in vsled tega brez — uspeha! Bilo je sicer videti, kakor bi se hotelo v kranjskem deželnem zboru v resnici do veljavo pripomoči slovenskemu jeziku in eiovens?keiiiu narodu. Toda, ker so se prezirali osnovni nsuki in temeljna načela politike avstrijske, bila je vse prazna mlatva, vse bob v steno.« Politični samosrajčniki vedo, da ni mogoč drugačen skupen nastop svobodnih slovenskih poslancev z usužnjenci nemških gra-šiakov, kakor tak, kakršen se je po vestnem »premišljenju« izvršil. »Edinost« prežvekuje nato zmedeno nekaj misli iz dr. Krekovega govora v dežel nem zboru, seveda pa ne pove odkod. In nato pravi: Ako bi bili vsaj obe slovenski stranki v tej borporaciji edini, dosegli bi bili že kaj, tudi proti vladi, ako bi bili dostojno nastopili. Z nedostojnostjo bi se pa vlada ne bila udala tudi vsem strankam, ako bi imela zavest ali pa vsaj pretvezo, da je njen zastop nik varoval »dekorum«. »Dekorum«! Dcstojnoit! Pojte so solit — s takimi opazkami! Dvanajst let pritiska vlada v sedanjem zistemu slovensko ljudstvo na Kranjskem. To se trazno in resno kritikuje — in tu manjka dostojnosti. Dostojna je menda samo podlost »Edinosti« v boju proti škofom--- In konec: Dokler so politična konstelacija v Avstriji (in tudi v Evropi) ne spremeni, Slovenci ne dosežemo ničesar, ako ne postanemo edini zn vse slučaje, ko gro za narodni interes. Tako toroj! Čakali bomo, dokler se politična konstelacija v Etropi ne izpremeni, ter so bomo dotlej bratili z izdajavci ter po- | nižno poslušali neslano neumnost »Edinosti« ! Do take absurdnosti mora priti list, katerega edino vodilo «kiinavš3ina-f.Hjjplvska je »Edinost« proti n JU^^MjJ^Vfe^n^grize, pa se vendar ne upa kS5i nikdar, kaj misli; hinavska je proti liberalcam, ker se jim ne upa reči, da so izdajavci, da so 'graščinski lakaji in služabniki nam sovražnega vladnega z stema. Hinavska je proti sami sebi, ker se laže, da dela za slogo med blovenci, ko vendar le kompromitira vsako stvar s svojo neodkrito nemožato čenčavostjo. Zgoditi se more, da podamo roko sovražniku — hinavccm nikdar! Katoliško učiteljišče v Uncu. Liberalci ao si povsod enaki, naj bodo narodnoBti katerekoli. Kar je »katoliškega«, jim smrdi že od daleč; vsako napravo, bi je urejena na podlagi krščanskih načel, pobijajo z besedo in dejanjem. V L i 11 c u se je ustanovilo katoliško učiteljišče. Letos so ctvorili prvi letnik, v katerega se je vpisalo 40 gojencev. Nastanili so jih v prostorih starega deškega semenišča. Položili pa to že temelj novemu poslopju, katero upajo dovršiti v par letih. Vodstvo in vzdrževanje zaveda je prevzel avstrijski katoliški »Schulverein« na Dunaju; začasni vodja mu je eden izmed profesorjev škofove gimnazije » K o 1 1 e -giumPetrinum«. Da se učiteljišče otvori tem sloveBneje, je sklicalo »Katoliško šolsko društvo" svoj letošnji občni zbor koncem septembra in sicer v Lineu. To je razkačilo liberalce. V Lincu, tem zagrizenem nemško nacionalnem meatu, da bi zborovalo »Katol. šolsko društvo! Ker pa mogočni mestni očetje vendarle niso mogli preprečiti zborovanja, so hoteli vprizoriti vsaj veliko demonstracijo! S pomočjo soc. demokratov so sklicali pro testni shod, na katerem naj bi se obravnavala edina točka: »Nevarnost klerikalne šole«. Hoteli so zborovati na prostornem travniku pred državnim kolodvorom, in sicer ob uri, ko so dohajali slavnostni gostje z Dunaja in raznih krajev Gorenje Avstrije. Per dni pred shodom so nosili postreščeki po L'ncu in Urfabru velike plakate z napisi: »Svobodomiselni Linčani! Pridite v nedeljo v obilnem številu pred državni kolodvor!« Po deželi so ta poziv raznesli seveda časniki. Kaj je bila posledica te gonje? Liberalci so dosegli baš nasprotno, kakor so nameravali. Udeležba pri »Katol. šol. društvu« je bila velikanska, — zato so poskrbeli ka toliški časniki, — udeležba pri protestnem shodu pa je bila piškava. Vrhutega je vlada liberalcem prepovedala zborovati na prostem; policija, vojaštvo in žandarmerija pa so pieprečili izgrede. Zborovanje katol. »Schulvereina« je bilo zelo sijajno. Udeležil se ga je tudi 1'nški škof dr. Doppelbauer, ki je podaril v društvene namene znatno svoto 2400 K. Odlični govorniki z Dunaja in drugih krajev so ob velikanskem navdušenju govorili o šolskem vprašanju sploh in posebej še o linškem katoliškem učiteljišču. Kako potrebno je ondi katol. učiteljišče, kaže naslednji dogodek. Nedavno je v Lincu zborovala deželna učiteljska konferenoa pod predsedstvom dež. šol. nadzornika dr. Zenz-a. Na tem shodu so liberalni učitelji razvili jako žalostno podobo svojega versko-nralenega prepričanja. Gorostasina so načela, ki so jih posamezni učitelji izražali v svojih govorih. Eden delegatov je govoril proti § 1. ljudškošolskega zakona, oziroma proti nravno-verski vzgoji ter rekel med drugim, da je veronauk v ljudski šoli zločin proti mladini; pravljice sa popisujejo kot pridobitve vednoist', cerkev pači zgodovinske resnice. »'..- Neki drugi je. kvasil: Narava je rodila razne spake, dokler niSistvarila človeka. Tretji: Kar se tiče prostosti otrok, bilo bi najlepše, ko bi smeli otroci okoli tekati brez oblene. S tam bi se vzbujala potreba čistosti ter zmisel za lepoto narave. Tiste svinjske duše — je pripomnil. — ki so proti nagoti, spadajo v blaznico. Zsto je treba cerkev ločiti od države. Mnoge hudodelce pripelje na pravo pot strah pred peklom, ne pa upanje na zveličanje. (Smeh ) Četrti: Oiroku je treba dopovedeti, da niso utvari zaradi človeka, marveč da se mora človek žhalim za marsikaj zahvaliti, če se hoče razširiti šolski pouk, treba je od-praviti verske vaje, poldnevni pouk in šolske olajšave. Predlog, da se odpravijo varske vaje, so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Udeležba otrok pri procesijah je škodljiva v nravnem in zdravstvenem oziru: Šolske počitnic9 naj se določajo le z ozirom na pedagogiko in šolsko higijeno. Sa kregi, ki ne kažejo nobene potrebe za izobrazbo, ker jih odvračajo nazadnjaški voditelji, da morejo ¥ kalnem ribariti. — Ti krivi apostoli zemske in nebeške sreče vedo dobro, kaj je treba ljudstvu. Ako baklja pro svete razžene to temo, razprši se pri njih vse kakor pleve. Ako učitelji dobe višjo izobrazbo, potem v državi ne bode treba kaznilnic in izboljševalnic. To so moderni pedagogi, katerim je izročena mladina! Ko bi taka poročila čitali kaznjenci ali blazni, bi se ne čudili; a te otrobe so vezali učitelji na javni konfarenci. Ia dež, šol, nadzornik, kot zastopnik šolske oblasti je — molčal. Kara zabrede ljudstvo, ako učitelji v ljudski šoli otrokom kvasijo take giupe nauke ter mladini izprijajo srca s takimi psovkami na vero in cerkev. Res, daleč smo že pr;šli v Avstriji! Rusko -japonska vojska« Car Kuropatkinu Peterburg, 27. okt. Cir je izdal dva reskripta. Vsebina prvega je označena v dnevnem povelju Aleksejevem. Drugi res-kript generalu Kuropatkinu se pa končuje z besedami: Vaše vojna izkušnje, ki ate ei jih izpopolnili sedaj v Mandžuriji, mi dajo prepričanje, da bodete na čelu proslavljene armade zlomili trdovratnost sovražnih čet ter s tem zagotovili Rusiji mir na daljnem vzhodu. Boj za Port Artur. Tokio, 27. okt. V Port Arturju so bile 25. t. m. od ranega jutra do 5. popoldne v ognju cele vrsta hiš. London, 27. okt. »Times* poročajo iz Tokia, da pravi neko poročilo iz Port Arturja, da energija posadke v boju pojenjuje. Sodijo vsled tega, da trdnjava kmalu pade. London, 27. okt. Iz Č fua poroča „Daily Telegraph« : Po ruskih poročilih je v Port Arturju vse mirno. Japonski bombar deraent je nekoliko pojenjal. Rusi trdijo, da imajo za cele tri mesece dosti granat, ravno tako v obilici streliva za manjše topove. — Zanesljiva poročila poročajo iz Daljnega: Japonci utrjujejo mejo mestne okoiice. Povprečno prideta vsak dan dva transporta s stro livom in topovi. Nadalje poroča isti list iz Cifua : Koreancc, ki je došel iz najbližje okolice pGrtarturske trdi, da je opazoval skozi daljnogled, kako podirajo Rusi v Port Arturju leseno hiše, iz česar jo sklepal, da pri manjkuje kuriva. London, 27. okt. Neka brzojavka iz Sangaja trdi, da je položaj v Port Arturju jako kritičen. Japonci so vzeli predvčerajšnjim važno utrdbo v bližini Panlonšana ter upajo v kratkem vzeti še več takih utrdb. D n n a j , 27. okt. Z otirom na poro čila iz Citua, da Rusi podirajo lesene hiše,, ker jim manjka kuriva, pravi „N. F. Presne«, da je Bkoraj umljivo, da odstranjujejo Rusi gorljive tvarine s površja vsled japonskega obstreljevanja. Peterburg, 27. okt. Pred Port Arturjem so Japonci zasedli Volčjo goro, Zeleno goro, Takušan in druge zunanje postojanke, tako da stoje zdaj pred fronto glavnih utrdb. Samo južnozapadni del zunanjih utrdb Ljaotešana je ruski. Boj se bo bil torej zdaj za glavne utrdbe. V Port Artur se je posreSilo zopet pripeljati zalogo moke. Položaj v obleganem meBtu je primerno dober. General Steselj je brzojavil dne 20. okt.: Trdnjava se bo branila do zadnjega trenutka. Hrane imamo dovolj, simo črevljev nam manjka. Pred novo bitko. Peterburg, 26 oktobra. Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena : V zadnjem času Japonci zelo varčujejo s strelivom. Poizvedovanja so dognala, da se nahajajo utrjene pozicije sovražnikove na gori. 1 km južno od vasi Finajapu ter na gričih jugovzhodno od vasi Kudjosa. Japonske pozicije so utrjene z redutami, strelskimi jarki, žičnimi ovirami in volčjimi jamami v dolžini 8 km. Peterburg, 26. oktobra. Brzojavka gen. poročnika Sabarova gen. štabu poroča 26. t. m.: Nocoj nisem dobil poročil o »po-padih. Naši prostovoljni lovci nadlegujajo po noči sovražnika na celi fronti. Peterburg, 27. oktobra. Iz Mukdena poročajo danes: Včeraj ob deseti uri zvečer se je jugovzhodno od Mukdena pričel boj. Japonci so prodirali proti vasi Jer-dagav, ki so jo, kakor pravijo vesti, vzeli po hudem boju, kijetrajaldo danes zjutraj. London, 27. oktobra. Dopisnik Reuterjevega urada pri ruski zahodni armadi poroča 26. t. m.: Ruske in japonske prednje straže si stoje nasproti oddaljene 600—800 metrov. Pričakuje se novega napada Japoncev, ki se utrjujejo proti ruskemu artilerijskemu ognju. Sicer vlada mir. Rusi še niso dobili zimske obleke. Poročilo o imenovanju Kuropatkinovem za vrhovnega poveljnika je zadovoljilo vse. Korejci v japonski armadi. London, 27. okt. Potrjuje se, da se bojujejo Korejci v japonski armadi. Oddelek gen. Kosakovskega. Peterburg, 27. oktobra. Dopisnik »Birž. Vjed.« brzojavlja včaraj iz Mukdena: »Dobil sem dve avtentični poročili o oddelku generala Kosakovskega, ki je operiral na najskrajnejšem desnem krilu. Njegov oddelek je šel naprej 4. t. m. s splošnim prodiranjem. V okrožju občine Ahangora je zadel na odpor Hunhuzov. Ta občina ne priznava nobene vlade in bojevito prebivalstvo podpira številne japonsko agente in Hun-huze. Po nekaterih resnih spopadih je naš oddelek pregnal Hunhuze ter se koncentriral v vaši saobiga, kjer se nahajajo velike japonske zalege živil, ki naj so odpravijo po reki I lun v Mukden, ko bodo Japonci zavzeli to mesto. Gen. Kosakovski je izvedel, da je Saobiga zasedena od 4000 mož japonske pehote s topovi in 3000 Hunhuzov pod poveljstvom znanih poglavarjev Tulisa« in Falengo, ki sta v japonski službi. Saobiga leži ob reki Ljao, južno od Jantaja. Oddalek je torej začetkom boja prodrl d»leč proti jugu ter mu je bilo nemogoče nadalje ostatj na njegovi novarni postojanki. Sedaj ni znano kje bo nahaja oddelek generala Kosakov skegr. Baltiško brodovje Brest, 26. oktobra. Ruska premo govna ladja pr čakuje tu nadaljnib ukazov. Občevanje s suho zemljo je strogo zabra njeno. Ruski konzul je bil poklican na ladjo, da jo morejo zalotiti z živili. V i g o , 26. oktobra. Ruske oklopnioe »Car Aleksander«, »Borodino«, »Orel«, »Knjas Suvaruv« ter transportna ladja »Amadul« so se usidrale v tukajšnjem pristanišču. Ostale ladje baltiškega brodovja slede. Pariz, 26. oktobra. »Agence Havas" poroča ii Vigo: Poveljnik luke je del na krov admiralske ladje, da isjavi, da vlada prepoveduje ruskim ladjam jemati v luki živila. Admiral je odgovoril: »Ker so moje ladje poškodovane, sem se ločil od ostalega dela eskadre«. Poveljnik luke odgovori: »Jaz bom o tem odgovoru obvestil vlado ter Vam takoj tudi potem dal odgovor«. Vkljub temu so pristale nemške premogovne ladje ob oklop-nice. Poveljnik luke je odposlal svojega po-bočnika k admiralu ga proBit, naj ne krši nevtralnosti ter dal španski križacici »Eitra-mandura« povelje, naj odpošlje šalupo, ki naj ša posebej opozori kapitana premogovnih ladij na povelje pomorskih oblasti Popoldne je obiskal admiral Roždestvenski v spremstvu ladjinih poveljnikov tojaškega guvernerja, ruskega konzula ter poveljnike luke. Na nove opomine poveljnika luke je dal admiral Roždestvenski častno besedo, da v španskih vodah ne bo vzel več premoga, zahteval pa je, da vzame vsaka ladja 400 ton premoga, da pride v Tanger. Dre nem ški premogovni ladji sta obstali pri ruskih oklopnicah, druge tri bo cd plule proti Tan gerju. Ruski konzul je prišel na krov ad miralne ladje. — Moštvo ruskih bojnih ladij je vznemirjeno. Straže opazujejo gibanje ladij Kakor Be govori, je dala ruska vlada povelje, naj brodovje kolikor mogoče malo časa ostane v Vigo, da odide napadu japonskih agentov, ki se, kakor sluti vlada, nahajajo ondi. Gefle, 27. oktobra. »Gčfbf Tagblatt« poroča: Kapitan parnika iz Helsingfora«, »Aldebarana«, ki je došel včeraj zvečer Bem, poroča: V petek, ob 10. uri zvečer, je bil »Aldebaran« v Skageratu preganjan od tuje bojne ladje, najbrže od ruske oklopnice, ter razsvetljevan od metalcev svetlobe. Potem je pomnožila bojna ladia svojo hitrost, pustila parnik zadaj ter ustrelil?. Strel ni napravil škode. Parnik je razobesil zastavo, a ustavil B9 ni, nakar je vrgla križarica zopet Bvetlobo nanj ter ga obsula s celo točo kro-gelj, ki pa niso napravile nikake škode. Kapitan je dal ustaviti parnik ter zbežal z moštvom pod krov. Tuja bojna ladja je potem izginila v temini. »Aldebaran« jn ostal ne poškodovan. Vigo, 27. oktobra. Parnik »Pallas«, o katerem Be je mislilo, da vozi premog, je naložen z eksplozivnimi snovmi. Madrid, 27. oktobra. Brzojavka iz Muros poroča, da ae je ondi usidral ruski transportni parnik »Ajma«, da se preskrbi z živili. Od rta Tinistere poročajo, da so plule mimo štiri oklopnice in dve torpedovki brez zaatave. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je prikazala pri vhodu zaliva Nillagarcia ena ruaka križarica in en transportni parnik. Medtem ko je zadnji kmalu odjadral na široko morje, je križarica zavozila opoldne v zaliv. Njeni častniki pravijo, da ničesar ne vedo o dogodkih v IIulIu. Popoldne je ladja vzela premog Parnik »Miloš« in trije premogovni parniki so dvignili sidra ob 5. uri popoldne, da preskrbe z živežem one ladje od eskadre. ki so ostale zunaj na morju. Ob tem času je prišla v zaliv druga ruska kri žarica in se usidrala. Madrid, 27. oktobra. Mornariški in zunanji mini-ter bodeta preiskala poškodovane ruske oklopnice, ki se nahajajo v luki Vigo. Ako se bo dognalo, da ladji ne moreta odjadrati v predpisanem času 24 ur, bo mornariški minister cdredil pctrebno. Minister zatrjuje, da ni dal dovoljenja za spre* jemanje premoga. Bero lin, 27. oktobra. Vkljub prepovedi so ruske ladje v Vigo vendarle nala gale premog. Ko je poveljnik luke odločno prepovedal nadaljne nalaganje, je odgovoril admiral RoždeBtvenskij, da bo sam prišel k poveljniku. Ko je šel admiral k poveljniku, je prebivalstvo prirejalo Rusom velike ovacije. Pariz, 27. oktobra. Admiral RoždeBtvenskij je izjavil v Vigo, da obžaluje, da sa ne more dovoljno preskrbeti s premo gom. Potrebovali bi za VBako ladjo le 400 ton, da bi prišel skozi ožino gibraltarBko, kjer je mirnejše morje in bi lahko na od prtem morju nalagal premog. Dardanele. London, 27. okt. »Morning Post« poroča, da ima dovolj vzroka za trditev, da je Rusija praiala velevlasti, kaj bi rekle, ko bi Rusija zahtevala prehod skozi Dardanele. Izgredi ruskih rezervistov. Peterburg, 27. okt. Ruski brzo javni urad poroča, da se v Molsilebu niso vršili izgredi proti Židom od strani rezerv-nikov v pravem pomenu besede. Množica kmetov je ob priliki, ko so prihajali pod orožje reiervniki, nasilno postopala ter vdrla v več prodajalnic, razbila okna ne samo pri Židih, ampak tudi pri kristijanih. Nemiri bo bili pa tudi drugod. Sadaj je zopet mir. Kuropatkin poroča. Peterburg, 27. oktobra. (Uradno). Kuropatkin poroča « dne 25. t. m.: Danes ni bilo boja, dasi bo se čuli ves dan streli topov na našem desnem krilu. Ponoii je oddelek lovoav potisnil sovražnika proti jugu. Drugi oddelek je pred našim centrom pregnal sovražni tren. Dre naši stotniji sta ša to noč razgnali japonske prednje straže pri Kutkoju, a ko je priSel yečji sovražni oddelek, Bta se umaknila k Šihopu, a sta imela časa, da sta pokopali mnogo ruskih vojakov, padlih v prejšnjih bcjib, in odnesli najdeno orožje. V bitki pri Pensiku 13. t. m. je bila zastava 1. pehotnega polka predrta od 12 krogelj in ji ie bil odlomljen križ. Menelik sa Ruse. Peterburg, 27. okt. Negul Menelik je poBlal 100.000 frankov Za ranjene na „Noviku«. Velika ruska ladjedelnioa. Iz Peterburga poročajo, da Be je tam ustanovilo pod tvrdko »Ladjedelnica Aleksander", veliko društvo za gradnjo ladij, ki ima 10 milijonov temeljne glavnice. Ruska in japonska morska lila. O tem smo dobili še obširnejše poro ročilo. Kako bo razmerje ruske in japonske vojne mornarice, ko pride baltiško brodovje na bojišče? Japonsko brodovje ima 38 oklop-nh lartii, proti katerimi bodo Rusi imeli samo 27 oklopnih ladij. Torej bodo imeli Japonci še vedno 11 ladij več. A ta premoč izvira najbrž iz tega, ker imajo Japonoi mnogo polcklopnih ladij, ki nimajo tolikega pomena. Sioer je japonska okiopnica »Mi kado« na glasu kot najpopolnejša bojna ladja na svetu, vendar proti 13 japonskim ladjam prve vrste tudi Skrydlov lahko postavi 13 ladij orve vrste. Razmerje topov ie sledeče: Rusi 653 topov, Japonci 682. Tažkih topov za prebijanje oklopov imaio Japonci 66, Rusi 61, srednjih Japonci 243, Rusi 234, majhnih Japonci 373 Rusi 328 Dvanajstpalčnih topov pa imajo Rusi 36, Japonci 24. Opomniti je pa to, da je vsled dolge vojske japonsko brodovje in topništvo mnogo bolj izrabljeno, kakor pa rusko. Vse je odvisno cd tega, ali sa bodo mogle združiti ruske ladje, ko pride Roždestvecskij na bojišče. Nova ruska mobilizacija pomnoži ruske vojne moči v vzhodni Aziji za 20 polkov in 30 baterij z 240 topovi — 52.860 vojakov z 52.160 puškami. Japonski reiervniki. Viktorija, 27. oktobra. Japonski rezervniki, ki se nahajajo v Kolumbiji, so dobili zapoved, naj se takoj zbero pod zastavami svojih polkor. Pogreb Jaworskega se je vršil včeraj nad vse slovesno v Lvovu. Iz vse Galicije so bili zastopniki pri pogrebu. Pogreb je vodil nadškof Wil-czewski. Cesarja je zastopal grof Cholo-, niewski. Poleg cesarskega namestnika, de-' želnega maršala, kornega poveljnika, predsednika državnega zbora in poslancev Ebenhocha, Pacaka, Stranskega in dr. Susteršiča sta bila tudi navzoča ministra Hartel in Pietak, skoraj vsi poljski državni in deželni poslanci. Nagrobnico je govoril deželni maršal grof Badeni. V svojem govoru je naglašal, da je znal pokojni državnik združiti koristi Galicije s koristmi države. Vse svoje moči je posvetil v to, da se je v poljskem klubu ohranila sloga. Končno je izrazil željo, naj bi v prihodnje ostali člani poljskega kluba složni, da tako pečaste spomin na poljska voditelja Grocholskega in Jaworskega. Zasedanje deželnih zborov. V koroškem d e ž e I n. zboru so včeraj dovolili občini Spodnji Ljubelj povrniti 4odstotne obresti, katere mora občina plačevati od posojila, najetega za zgradbo novega šolskega poslopja. Na predlog posl. Kirchmaierja bo tudi sklenili, občini Galiciji povrniti 4odstotne cbrcsli od svote 8100 kron, katero svoto si je občina izposodila za zgradbo šolskega poslopja v Apa čah. Prošnjo vinogradnikov v Klobssnici so odstopili deželnemu odboru z naročilom, da preskrbi vinogradnikom praktičen pouk v vinogradništvu in naj mod revnejše vino-gradniko porazdeli brezplačno trte. — Koroški deželni zbor bo najbrže zakljuJen koncem prihodnjega tedna. Moravski deželni zbor je včeraj skoraj brez debate odobril proračun za leto 1905 Nato se je pričel* razprava o izpremcmbi občinskega reda in o izpre-membi občinskega volilnega reda za g'avno mesto Brno. Soja istrskega deželnega zbora. Zakonski načrt glede ustanove deželnega zavoda za za varovanje živine je bil v prvem čitanju isročen posebnemu, zato izvoljenemu odaeku, da ga prouči in o njem poroča. Na predlog poročevalca finančnega odseka dr. B e 11 i se je po daljši razpravi, katere sta Be razun poročevalci udeležila tudi dr. Laginja in dr. Cleva, z večino glasov sklenilo povečati deželno bolnišnico v P u -1 j u in v to svrho pooblastiti deželni odbor, da najme posojilo v znesku 600.000 K. Posl. dr. V e n i e r je poročal v imenu 8grargnega odseka o predlogu posl. D a -v a n z o , d a se pride v okom ponarejanju vina in zboraica je Bkle-nila soglasno, povabiti tozadevna ministrstva, naj bi se izdal zakon, po katerem bi bilo napravljanje umetnih vin popolnoma prepovedano in prodaja pol-vin dovoljena le pod gotovimi pogoji. Poskrbelo naj bi se, da se do izdaje tega zakona drže sedaj veljavne tozadevne določbe in odredbe točno in strogo. Član dež. odbora dr. Cleva je na interpelacijo posl. Kompareta glede ceste Rakitovič-Črnikal odgovoril, da poskrbi dež. odbor, da se napravijo čim prej tozadevni načrti ter da sa potem takoj prične z gradnjo ceste. Posl. dr. Constantini je stavil predlog, s katerim se poživlja vlado, d a zgradi v Dragi priMoščenicah primerni pomol. O predlogu sa bo razpravljalo v prihodnji seji. Poslanec Kompare in tovariši so interpelirali vlado o izterjevanju in porabi zaostankov kongrue župnika Kosca, ki je iste pred 18. leti do ločil za ustanovo šole v Truškah. Prošnja pripravljalnega odseka z a zavarovanje proti toči za podporo se je na predlog poročevalca agrarnega odseka poslanoa dr. barona Polesi -n i j a odstopila deželnemu odboru v avrho natančneje poizvedb« in poročevanja. Posl. dr. Constantini je obširno poročal o zakonskem načrtu glede uravnave učiteljskega pokojninskega zaklada ter njega dohodkov, ki je bil v drugem čitanju soglasno sprejet. Neka izprememba, ki jo je tozadevno predlagal posl. K o z u 1 i č , je bila odklonjena. Sklepni račun deželnega zaklada zal. 1 9 0 3. je bil na predlog poročevalci dr. B u b b e sprejet; manjšina je glasovala proti. Poročilo dež. odbora, da se tajniku deželnega kulturnega sveta podeli pravica na pokojnino iz pokojninskega zaklada deželnih uradnikov, je bila v prvem Čitanju izročena fiaančnemu odsaku, da ga prouči in poroča o njem. Ko so bile še rešene nekatere prošnje glede podpor in povijanja pokojnine v zmialu predloga poročevalca šol. odseka, so zaklju čili ssjo. Državno sodišče in § 14. Državno sodišče je včeraj odklonilo pritožbo zaradi davkcv, fcntere ae ja mnralo plačati vaied zakonov, ki so bili izdani s § 14 Državno sodišče je izjavilo, da ono ni upravičeno presojati veljavnosti s § 14. izdanih zakonov. Le dria?ni zbor je v to opravičen. Državno sodišče ima le dolžnost razsoditi, če so bili zakoni pravilno razglašeni, kar so je pa v tem slučaju zgodilo. Izpremembe v Korberjevem ministrstvu. Vsa časniške vesti soglašajo, da ošabne izpremembe v Korberjevem ministrstvu ne bodo izpremenile Korberjevega viadnega zi stema. Dr. Korber je imel v Budimpešti s sotrudnikom lista »Asazujsag« daljši razgovor. Izjavil je da se vlada ni vezala ns no-b.no stran. Čehom se je dalo razumeti, da hoče vlada na gospodarskem in političnem polju storiti vse, kar ne naaprotuje državnim koristim, a da ne bo izvršila ničesar, kar bi škodovalo drugim. Več aa ne moro storiti, če nočemo pri nasprotni stranki vzbuditi suma, da hočemo odlikovati poBamne narodnosti. Politike s postulati mora biti konec, ker sicer vlada nima ve3 prostih rok. Kar se tiče delavnosti zbornice, Jo ostal Korber odgovor dolžan ia le rekel, da pričakuje isboljšanja položaja. Tudi o programu državnega zbora ni hotel dati Korber pojasnil. Rakel je le, da hoče rešiti nagodbo v parlamentu; če so to ne posreči, bodo nagodbeni zakoni uveljavljeni s § 14. O odstopu poljedelski5 ga ministra Gio-vanellija piše »Vaterland«, da se ni nikdar silil na svoje mesto, katero mu je bilo težko bremo. Žito pa rad zapusti svoje mesto. To, kar smo včeraj navedli hot vzrok odstopa finančnega ministra Bohm Bavvark, j« skorsj dobesedno potrdil minister nekemu sotrud niku »N. Fr. Pr.« OJlatopivSi minister io rekel, da ostane kutz neizpremenjen. B8hm-Bawork ae bo sedaj popolnoma posvetil vedi. »Narodni Listy« pravijo, da so z imo-novanjem dvornoga svetnika dr. R^ndo za češkega ministra Čahi dobili to, kar jim gre. Imenovanje češkega ministra ni nobena koncesija, ker bo Čahi že imeli svojega ministra. Imenovanje češkega ministra pomeni morebiti, da se bodo pričeli dogovori, ali naj Cahi opuste obstrukcijo. Vsa vesti o dogovorih med češkimi politiki in vlado so zgolj do-maevanja. Cehi bodo čakali, kaj prinese pri-hodnjost in sa previdno ravnali po okol-nostih. Ogrski državni zbor je v včerajšnji seji pričel podrobno razpravo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo. Po-slaneo P o 1 o n y i je naglašal, da je sklenjena zač. trg. pogodba z Italijo nazakonita, ker jo je dr. Korbar uveljavil s § 14. Ča bo večina odobrila pogodbo, bo potrebno na Ogrskem organizovati odpor. Trgovinski minister H i e r o n y m i je izjavil, da bo Po-lonyi težko izvršil svoje pratenje, ker je prizadeto prebivalstvo zadovoljno a sklenjeno trgovinsko pogodbo. Končno so odobrili predlogo tudi v podrobni razpravi. Danes se vrši tretje branje. Tstaja na Balkanu. Novi nemiri so biii na meji med Črnogoro ia Turčijo. D ie 14. t. m. jo bil na Mokri Planini boj msd Rugovezi in Čraogorc', ki je trajal nek*j ur. Izgube niso znane. Turki v Vranešu bo hoteli ravno na ta dan napasti pravoslavno prebivalstvo v Baricah. A prebivalstvo je izvedelo, kaj nameravajo Turki in brzojavno naznanili sultanu. Sultan je takoj odredil varnostne odredba in tako je bil preprečen napad. Dne 15 t m. so Rugovezi in kot baši-bozuki preoblečeni turški vojaki pri stražnici Kshora zavratno napadli Črnogorce. Nastal je večurni boj, o katerega izidu pa ni poročil. Bolgarski knez za inir> Sofija. Po končanih vojaških vajah je knez Ferdinand hvalil razvoj bolgarske armade in se v napitnici na zastopnike tujih vlasti izjavil, da bo vedno pripravljen pridružiti se prizadevanjem po vzdržanju miru. Katoličani in volitve v Italiji. Prvič, kar je izdan »Non extiedit", so postavili katoličani v milanski provinciji svoje kandidata za državni zbor. V Saregnu kandidira odvetnik M a u r a , a tudi v drugih krajih in v Milanu samem namerava kandidirati več katoliških kandidatov. Štajerske novice. š Ii Oradca se nam poroča: Pri zelo važnem cerkveno-glasbenem, oziroma tradicionalno koralnem predavanju znanega p. Horn a bo zastopani slušatelji iz sekovške, solnograšie, krške, goriške in lavantinske vladikovine, a eden duhovnik iz Amerike, ki je priSel v spremstvu dr. Htberla. Zadnji se je udeležil v dokaz, da sa popolnoma strinja z idejo tradicionalnega korala, kojemu je velik prijatelj sedanji papež Pij X, Cjrkveni koncert z dobro zastopanim mešanim zborom je popeval s spremljavo krasnih orgelj skladbe PtarejSih in modernih klasikov, n. pr. od Orlanda Lasso. Motet imenovanega skladatelj« je bil nad vse veličasten. Spodbudno k napredku corkvene glasbe je tudi to, da je pri predavanju petih učiteljev navzočih tudi več duhovnikov. š Sv. Jarnej pri Ločah. Tu so razširili pokopališče m ga je slovesno blagoslovil velečastiti gospod svetovelec Hrastelj, dekan v Konjicah. š Stobrdce pri Rogatcu. Nekemu tukajšnjemu gospodarju ao hudobne roke po-škodov^e sedemnajst lepih dreves in brajde. š Čudno! Učiteljstvo za brežiški okraj je izbacmlo iz šolskih knjižnic knjige družbe sv. Mohorja. Škandal. š Duhovske vesti s Štajerskega Župnija Rszbor je podeljena tamošnjemu provizorju č. g. Josipu Krohne. — Č. g. kaplan Alojzij Kramaršič je prestavljen v Mukole in čast. g. Martin Agrež je prestavljen k Sv. Marku pri Ptuju. .. š [Čitalnica v Brežicah priredi v svojih prostorih dne 6. novembra 1.1. ob 6 uri zvečer gledališko predstavo s prijaznim sodelovanjem pevskega in tamburažkega društva »Kura« iz Radeč. Predstavijala s*< bode igra »Revček A n-d r e j 6 e k«. S prireditvijo tako lepih in težkih narodnih iger sa trudi čitalniški odbor narodnemu občinstiu nuditi poseben užitek in na ta način buditi občinstvo k narodni zavesti in zložnoati. Glavne vloga te igre razdaljene so spretnim močem in upati je, da bo obisek tako povoljen, kakor pri predstavi »Desetega brati«. Posebno se nadejamo nb !nejšega obiska iz okolica. š Vlomilec z revolverjem Hišna po-seatnica Elizm Blumauer v Gradca je opazila, da ii nekdo ponoči vkljub tamu, da bo zaprta vsa vrata, krade denar. Sum je bil opravičen, d« izsršuje tatvino oseba, kateri bo vso okoliščine dobro znuna. Naznanil« je svoj sum poloiji i« en stražnik v družbi z zetom Bluaiauerjeve sta so v Četrtek ponori skril* v prodajalnico. Vaa je bilo tiho. Šolo ob */jt. uri so je nekdo iz kleti pri- plazil v prod ijalnico. Scraiiik ja hitri skočil proti vlonilcu, a t» je urno zbažal proti stopnicam. Ko sa je stražnik približal, je vlomilec proti njemu ustrelil, a stražnik* ni zadal. Tudi stražnik je ustrelil, a ga v temi tudi ni aadel. Stražnik je v temni kleti zasledoval vlomilca, a ta mu je ulei, ko sta s stražnikom še enkrat menjala strele. Saveda ja bilo v h 8i vse takoj pokonci. Stražnik je prijel neko sumljivo osebo. Vloma sumljiv 4'e bil tudi pomofioi poitni sluga Pucklar. )va detektive, ki sta bila podana k njemu, sta našla stanovanje, dasi je bil Pucklar doma, zaprto. S ailo sta detektiva vlomila v kuhinjo. Pucklar pa je pobagnil v sobo. Posrečilo se je detektivoma vlomiti tudi v sobo, a ko sta vrata vlomila, so padli štirji streli. Pucklar je dvakrat ustrelil proti vratom, dva strela pa je nameril v svojo glavo. Puoklarja eo odpeljali v bolnico; osabo, ki je bila ponoči prijeta, so izpustili. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. oktobra. * " Visoko cerkveno odlikovanje. Njegova Svetost papet Pij X. je imanoval preč. .gosp. častnega kanovika Josipa Smreka r j a , profesorja bogoslovja, ob priliki njegovega vpokojeaja za svojega hišnega p r e 1 a t a. Vlada v službi prusaških Nemcev. Koroški „Mir" piše. Ni dolgo temu, kar so „polomane štimce" in drugi taki listi pru-saškega kalibra začeli godrnjati, da hoče vlada posloveniti celo velikovško okrajno glavarstvo, češ, da namešča v Velikovcu samo Slovence, ki že s svojimi slovenskimi imeni kar na cente hrustajo velikovško ve-lenemštvo. In zaradi teh gorostastnih stvari, zato, ker se je par vsenemških lističev enkrat povspelo do par grajalnih besedi, je obšel slavno c. kr. vlado grozen strah in trepet. In res, saj ni čudno, ako se šibe vladnim možem kolena in hrbtišča, ako zalaja nad njimi kako ščend v „polomanih štimcah" in drugih podobnih časnikarskih capah, posebno še za to, ker po navadi ti lističi nimajo korajže, povedati vladi resnice v eči. In zgodilo se je tako, kakor so zahtevali vsenemški hajlovci: slavna c. kr. vlada, ona vedno »nepristranska" vlada, ki skrbi za vse avstrijske narode enako „lju-beznivo", kakor mati za svoje otroke, ta pravična, ta dobra, ta naša iskreno ljubljena mamica je ugodila ponižni želji svojih haj-lovskih srčkov in dala jim je cukrček, da se jim vsaj za nekaj časa potolažijo vedno kruleči želodčki in gobčki. Premestila je iz Veliko vea Slovenca, deželnovladnega kon-cipista g. dr. Blaža Lahovnika, v Celovec in okrajnega nadkomisarja barona Lazzarinija, ki zna tudi precej dobro slovenski kot rojen Kranjec, v Šmohor. Ravno tako je premeščen Slovenec, deželnovladni koncipist dr. Josip F e r j a n č i č , iz st. Vida v Špital. Tako se je torej vsenemškim kričačem s pomočjo c. kr. vlade ohladilo razburjeno srce. Pa da ta slavna c. kr. vlada še bolj ugodi svojim ljubčkom, sta premeščena v Velikovec, v popolnoma slovenski okraj, dva politična uradnika, katera nimata niti pojma o jeziku ondotnega prebivalstva, kajti niti dr. pl. J o s c h , niti B a u e r , ki prideta v Velikovec, neznata niti besedice slovenski. Ne vemo, kako naj bi primerno imenovali tako postopanje c. kr. vlade, kajti niti najostrejša beseda bi ne bila dovolj ostra za tako vnebokričečo krivico. Na željo prusaških hajlovcev se slovenski uradniki tirajo v popolnoma nemške kraje, a Nemci, ki ne znajo niti besedice slovenski, se nameščajo tam, kjer je znanje slovenščine neobhodno potrebno. Seveda, takrat, ko se zahteva od nas Slovencev vsa sila davkov v krvi in denarju, ko gre zadnji vinar iz slovenskega žepa v c. kr. blagajno, ko se naši najboljši sinovi odvzemajo za dolga leta prepotrebnemu domačemu delu, takrat nas pozna slavna c. kr. vlada, takrat se ne prezre niti eden Slovenec, kadar bi nam pa bilo treba dati za naše silne dolžnosti tudi kakih že davno nam zagotovljenih pravic, takrat pa za slavno c. kr. vlado ni več Slovencev na svetu, posebno če jo je že prej kak vsenemški kričaški list pokadil s par smrdečimi zabavljicami. — Slovenske državne poslance opozarjamo na to dejstvo, da v prihodnjem državnozborskem zasedanju tudi v tem oziru storijo svojo dolžnost. To je naše edino upanje, kajti za naše besede bi imela slavna c. kr. vlada pripravljeno samo — zaplembo. Duhovniike vesti s Goriškega Za pomožnega učitelja verstva na goriškem gimnaziju je imenovan čast. g. Miklavž S e d e j , prefekt v malem semenišču. — Imenovan je za župnega upravitelja v Pod melcu č. g. Andrej s t r o k e 1 j, kaplan istotam. Velikodušen oesarskl namestnik. Včeraj smo poročali, da ]e vlada nakazala sa bedne Galičane 2 milijona kron. To ne odgovarja istini. Gališki cesarski namestnik gref Potooki je iz lastnih sredstev dal milijon kron! — Obstrukcija v graikem obč svetu. Pred grafiki obč. s.ot je prijel dne 26 t. predlog, naj se nemškemu padskemu druitvu in nemškemu »Turnverninu" da za zgradbo društvene hiša za 40 000 K stav binski prostor, ki i« vredan 100 000 K 'n da odplačata družbi 40 000 K v obrjkih. Ža enkrat so vsprejem tak*ga predloga preprečili S)c. dem. "bč. svetniki s svojo »bati nenco. V seji 26 t. m. pa so s? oglašali vsi soc. dem. obč. svetniki k besedi, d* z dol Kimi govori preprečijo sprejem predloga. Ko je govoril prvi sco. dem. govornik, je stavil član večine predlog za konoo debate. Spreieto. Zupan je naznanil, d» jergašenih Sa 14 govornikov Od tfh sta govorila v tej seji še dva soc. demokrata Pongratz in B i c h 1. Ko je mad B ch?lnovim govorom prišlo neka| obč. svetniKov v dvorano, kino se nekaj časi mudili izven dvoranr, te B (hal dejal: »Sedaj bom pa zop s ti svetujejo valed tega, raj 8e potovanje odgedi. Belgrad, 28. oktoara. Od murodajne Btrs ni izjavljajo, d« so tss vpr&šanjs, ki se tičejo potovanja kralja Petra v S fijo, rešena sporazumno z bolgarsko vlado. Kralj bo od potoval tjs 29 t. m. zvečer. Budimpešta 28. okt. Neka zktarsVa tvrdka je poslala nekemu budi&peštanskemu juvelirju več dragih ksinenov v vrednosti 50.000 K. Pismonoša pa je pcSiljatev vzel in zbežal. Peliciia ga iš^e. Tržna poročila. 26. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober 9.88 do 9.90; za april 10.29 do 10.30. Rž za oktober 7.76 do 7.78; za april 7.V7 do 7.98. Oves za okt. K 6.84 do 6.85; za april 7.21 do 7.22. Koruza za oktober 7.35 do —.—, za maj 7.41 do 7.42. Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje slabotno, mrtvo. Prodaja nekoliko tisoč met. stotov., nekoliko stotink znižanja. Druga žita mrtvo. Vreme : lepo. Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za to-lažilno sočutje povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, gospe 1796 jezike Braun prodajalke obutal. Nadalje se zahvaljujemo za častno spremstvo na zadnjem potu drage po-kojniee ter za krasne darovane vence. Vsem, ki so nas kakorkoli tolažili ob ne-nadomestni izgubi, najtoplejša zahvala. Ljubljana, dne 27. oktobra 1901. Žalujoča rodbina Mednarodna panorama IJubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastiška umetniška razstava. Optiška potovanja po celem svetu == v polni istini. = V soboto, 29. oktobra 1904: SUMIT Zadnji rastavni dan ""^Htf Sv. Petra cerkev v Rimu V nedeljo, 30. oktobra do 5 novembra Velezanimivo potovanje po Spitzbergih, Gronlandiji in s poto= valcem po severnem tečaju Nansenom v ledeno ozemlje. 1799 Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure ij. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer po ugodni ceni SuKneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špltalske ulice štev. 5. Od I N IO m mm. mm Hiša s staro gostilno, skladiščem in hlevi za konje v Florijanskili ulicah |f^proda se^g pod ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje: 1728 3-3 ^ Koncesionirana pisarna ^ 3 Jos. Perhauc-a lf -Ljubljana, Dunajska cesta št. 6. m- Pijte -m Klauerjev »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. 644 160-90 o 36 52--30 Samo 6 dni I Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. 1796 3-2 Sprejmem 2 krojaška pomočnika 2 y stalno službo z dobro plačo Filip Merkelj, Trgovci pozor! Podpisano šolsko vodstvo priporoča 16 let starega, pridnega in ubogljivega dečka v trgovino Ljubljano ali kako mesto, kjer je obrno nadaljevalna žola Natančneje povč: Vodstvo štirlrazredne ljudske šole v Starem trgu pri Ložu. 1793 3-2 Žrebanje nepriklicno — 12. novembra 1904. = Glavni dobitek : kron 25.000 kron : ., PBr\ jfS ' - M 102 52-46 Prepri= čajte se! Najboljši in najnovejših vrst slamoreznicc in klinje, gepeljni in motori, trombe in cevi za vodovode dobite v skladiščih Fran ieman- Ljubljana, Poljanska cesta št. 24, Srečke vojaškega spomenika priporoča a 1 krono J. C. Mayer, Ljubljana. 1753 6 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju. t „Hotel Balkan" - Trst Piazza della Caserma (Narodni Dom) 1725 10-8 3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. Dvigalo. ~ Električna razsvetljava. n Kopališča. Kjl^+^^ijr*0^} Shajališče tujcev. ? „ j Nagrobne križe ® slamoreznice, bakrene kotle za žganje, vlite kotle, mesoreznice, sploh vso želez-nino, kakor tudi kompletne ku-T^P^s- hinjske oprave se dobivajo nos 6-6 najcenejše pri 0 Karola Kavšeka nasl. 0 Fjt SCHNEIDER & VEROVŠEK Q ^ Ljubljana, Dunajska cesta 16. 0 W Iftkif la pro4a]a vaakovntnih Ariaralk paplrjav, irrik, dsnujev itd. EaTaravanJa h **ube pri »rabanjlh, pri ix2r«b&»ja n&j«»nj-|lgl dobitka. — PrtBH« n mk» Krabanj«. K.liitn iirtllt«? a ara <11 aa bor« i. a»p.uu»p m "M «u WMWW J.I»WWIWW—I lili HHII "" 99 I, Menjarična delniška družba E It C V Bw Vollnili 10 in 13, Dunaj, I., Strsbelgim 2. inujaul; ia_*4(avo>ai «ur*«lnlk; »r, i|il»l| Žitnik. Pojasnila * vseh gospodarskih in finančnih stvareh, poten o korroih vrednostih vseh ipokulaoljukth vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego tolikor j* Megote t jo«esa nhrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnio. 134 391 '|-~nn..... Iliri IHHHIllllllllllHllimilMl Tisk .Katoliške Tinkaro«* v Ljubljani.