Dopisi. Iz Maribora. (Slabi glasi o novi šoli.) Že rajni ravuatelj tukajšnje realke, pa tudi mnogo gimnazijalnih profesuijev toži, da ctroci piišedsi iz uialih šol skoro ničesar ne ved6. Takisto toži tudi neKdo v štev. 273. časnika ,,Vaterlaud". Piavi, da prihajajo v realke iu gimnazije nčenci, ki so ee učili: piirodoslovja, zcniljepisja, zvezdoslovja, zgodovine, telovadbe — toda brati, pisati in računiti pa nobeden prav ne ve. Iu še to, kar jira je v glavi ostalo, je vse nejasno, polovičarsko in zmedeuo. Tega pa niso niti učeuci niti ucitelji toliko krivi, kakor napačna novošolska osuova. Preveč nalaga otrokom in učiteljem. Otroci so pač otroci, katerim se ne more ualagati, česar še odrasčeni ne prebavijo. Tudi od učiteljev se preveč zabteva. Morajo se učiti, česar v maiih šolah nikoli ne potrebujejo. In ker se pieveč zahteva, zato se novi učitvilji ničesar ne naučijo do čistega ia temeljito. Vse je pri njib nekako polovičarsko. O/o učeno polovičarstvo pa rodi Dapub, ki rajši pri otfocih naduto zvezdari nego abecedaii in v otroke tlači, kar še za uje nikakor ne sodi. Med tem pa se zauemarja, kar je najbolj potrebno: branje, pisanje, pravopi1!, računstvo in skladuja ali siutaksa. Pisatelj obžaluje neverstvo novih učiteljev, njib več alj meuj očitno in pohujšljivo zaničevanje verskih ia ceikvenih resnic in dolžuosti, česar so se navzeli, ker so v veduostih polovičaiji oslali. Pomislimo potem, kako so učitelji vendar splob nezadovoljni, akoravno se njim plača vedno jjovišuje. Spom nirao se, kako pii vsem tem vendar učiteljev ponianjkuje. Celo liberalci že tožijo, da šolska mladež čiin dalje bolj prihaja razposajena in hudobna. Novo šolsko nadzormštvo se čim dalje tim bolje kaže neporabno in n«sposobno in predrago. Ako vse to pomislimo, sklepa pisatelj, potem moiamo vendar prepričani biti, da je zmešnjava (anarbija) pri novi šoli velika. Treba bo, da katoliški možje resno prevdarjajo, kako bi se temu postavno zamoglo v okom piiti, preden je kvar in neereča pii mladeži prevelika. ,,Sleparji in goljufivci Ijudstva so vgi, ki poročajo, da je v šolab vse v najlepsem redul Nikakor ne! v sedanjem šoletvu je prava zmesnjava!" — Iz Celja 5. oktobra (Šolski za5etek;šole brez križa inkriži banke nSloveuijeu.) 1. t. m. se je po stari navadi začela latinska šola se slovesno peto mešo, pri kterej so peli dijaki. Slni se, da se ni veliko učencev vnovič vpisati dalo, čemur se nihčer ne čudi, kdor razmere celjske gimnazije bolje pozna. Kder so profesorji pošteni korenjaki in nčenjaki, kakor n. pr. na prvi gironaziji v Giadcu, tam je vedno zadosti učencev. Z latinskimi solauii začele so se tudi mestne Ijudske šole s peto mešo, ktero je služil g. kateket, pelo se pa pri njej nič ni, temuč le orglal je neki g. učitelj. Že 3 leta sem ni pri nas več navada, da bi kteri gg. izobraževalcev učence ali učenke poprašal, kteri kaj peti znajo in bi jim rekcl, kaj l)i naj peli. Pri 2kratni oficijelni božji službi naše ljudske šole biije mrzel veter dolgočasnosti, io vsak nepristransk opazovalec zdajšnjega življenja mora priznati, da je bilo lepše, veselejše in za mladino spodbudljivše, dokler je cerkev 8 šolo v lepi slogi delala za izrejo niladiue. — Toda našim liberaluim voditeljem šol malomarnost solske mladeži pri božji službi tako malo k srcu gre, da jo še, kolikor le mogoče, pospešajejol Letos so po soglasneni sklejju mestaega šolskega sveta šolskemu siugi ukazali, da nima v uijeden razred več razpela ali križa obesiti, ker tega ni tie"ba! — Čudimo se, kako da so se ie letos naši mestni gospodje do tega preprieanja prišli in ne že pred 3 leti, in zvedeli smo, da so oni v tej reči ne d^lžni in da je vsega kriv — edino le g. kateket na dekliški soli, ki je tako fanatičen, da je meseca sušča posebno prošn.jo poslal mestn. šolsk. svfetu, naj v 4. razrcdu deklidke šole znamenje sv. kiiža kupiti in obesiti blagovoli. Ker uaši gospodje za blagor šole silno gorijo in naniesto vsak rnesec le vsakega pol leta kako sejo imajo, je ta prošnia še le konec junija gospodom v roke piišla. Bili so seveda po vsej pravici razkačeni, dase dubovuik deuešnje dni še za kaj prositi upa, in g. župan se je zarotil, da kakor gotovo je on poglavar mesta, tako gotovo v prihodnjem šolskera letu v nobeno šolo več križa obesiti ne da. G. nadzornik mestnih ljudskih šol, profesor Marek, zdaj začasni vodja gimnazije, je županov predlog krepko podpiial, ! eeš, da je sploh nespodobno, dasetake podobe I v šolo devajo, ker se otrokom okus s tem pogubI lja, ako gledajo podobo golega čloreka na kiižu razpeto. — Škoda res, da g. Marek ni za čas Augela, Rafaela, Tiziana in drugih velikan8kih umetuikov živel, da bi jih bil podučil, da so vsa njih mojsterska dela iz življenja in smrti Kristusove posneta oknsu nasprotna! Nekdaj je ta mož po imenu Čeb z molitvenimi bukvami v cerkev hodil in z dijaki, ki jih je mnogo na kvartiru imel, doma lepo molil, kakor se je vsaj po ruestu govorilo; kaj zlodjagaje pa zdaj naeukrat tako robatega liberalca napravilo, da celo svete križe po šoli preganja? Mar misli 8 tem mestnemu županu se prikupiti, po n.jem pa ministru nauka, da radobi mesto gimnazijskega ravnatelja, za ktero prosi?? Skoro bi to verjeli, ker nekdanji česki Vencel nekaj let sem tudi ves za Germauijo gori! — Sicer je, kakor ravno čujemo, g. Marek ravno zdaj zopet usazal nadučitelju g. Tribuiku, svete križe pa šolskem slugi zopet v sole djati. Brez dvoma na migljej od z g o r. Takega vetrnjaka nam je še ravno treba, da bi pačil ubogo našo mladino! — Temu kipoborstvu je ugovarjal, kakor se samo po sebi razumi, edini zastopnik ceikve, vsi drugisoza-nj glasovali, namreč: župan dr. Nekerman, advokat dr. Higersperger, notar Sajovic, J. M. Wokauu (!!), knjigotržec g. "VVarnecke, nadučitelj Bobisut, Marek in nadučitelj Tribnik. Gotovo več kakor vsi ti gospodje storil je za šole z dušnimi svojimi močmi in z denarno podporo nepozabljivi nam Slomšek, ki piše o križu v soli tako-le: nV keršanki šoli je podoba sv. križa prvi in najlepši kinč, ki očitno kaže in ne taji, da ee šolska mladina ne uči samo pisati in brati, marveč, kar veliko vee velja, prav po keršansko živeti, trpeti in umreti po izgledu Jezusovem. Sv. križ kaže, da je šola posvečena soseda svete božje cerkve, ktera je keršarjske šole 6krbna mati, kojo vlada in blagoslovi, da se šola v svojem nauku ne zajde in ne uslabi. Sv. cerkev je bila šoli vselej dobra mati; oh naj bi šola bila cerkvi tudi ravuo tako zvesta in hvaležna hči! V^akdo, ki v šolo stopi, bodi si kmet ali gospod, star ali mlad, učitelj ali učeuec, pomai naj, bridko razpelo zagledaje, važnih Jezusovih besed : nGlejte, da ne zaničujete kterega teh inalih; ker povem vam, da njih angeli v nebesih veduo gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." Mat. 18, 10. itd. Glej nDrobt." 1859. Kakor rakova bolezen človeka, kterega se loti, pokonča, ne hiponoa, temveč počasi, tako delajo naši liberalci s katoliško cerkvijo, posebno v šolah; vsega na enkrat si odstraniti ne upajo, ker bi to ljudi razkačilo; le počasi in dosledno postopajmo in bodemo tudi svoj uaiueu dosegli, in Ijudstvo se za to zmenilo ne bo. Po novih šolskih postavab vzelo se je nadzorništvo ljudskih šol duhovnikom, potem so odločili, da ni treba učencem 5krat na leto sv. zakramentov prejemati, ampak le 3 krat, odstranili so šolarsko vsakdanjo mešo, kršaaski nauk na nekterib viaih aolab; in tudi mo- litev pred Solo ia po Soli, pri nas*) pa »o hoteli tudi križ iz ljudske sole in polagoma bodo it kateketom vrata pokazali. Gorje pa svetn, kedar bo mladina brez Boga izrejena odrastla! — Celjski okolični zastop pa mora iz tega spozuati, da se je treba kolikor mogoče potruditi pri U6t»novljenji lastne šole, v kterej upamo, da bo kai cerkev in narodnost še svojih pravic najsla! Agenti zavarovalne družbe Giesham (beri GreSem) in drugih zavarovalnih bank hodijo zdaj okoli, ter nagovarjajo zavarovance banke rSlovenije", da bi od domačega zavoda odstopili in se pri njih zavarovati dali. Vsak domoljub naj torcj domači zavod podpiia, posebno ker se čuje, da doplačilo na delnice dobvo napreduje, in tadi ti nasi nasprotniki priznavajo, da za ta kratek čas je banka nSlovenija" res dosta zavarovanja sprejela ! *) Tudi v mariborskih mestnih šolah že od lani križa ni. Yre4n,