PoSMaa (»taftom v getoefni, l«to VI.. it. 32. V UubOani, v soboto 28. januarja 1922. Posam. it. SO par. Glasilo SedalbtifiM stranke Jugoslavije. Beda med Ra2J»arjefR7sf med železničarji Je tako velika, da nd enega železničarja, ki M rcc zabavljal proti železničarskemu ministrstva, da ta gospod nima nobenega zanimanja za osobje m delavce. Dva meseca se železničarji poganjajo v Belgradu Jfi gospod minister še pravi in prosi, da naj finančni odbor nekoliko počaka, ker še tri zadosti poučen o železničarskih potrebah. Danes železničarski delavec tako slabo živi, da si velikokrat ne more kruha kupiti- Ima 3 Din. plače, 13.50 Din. pa doklade, na temelju česar lahko vsakdo izračuna, da ne more živeti. In to dobfv* samo za delovne dneve. Vprašamo vse merodajne gospode, nai pokažejo, kako uaj danes človek s 412 dinarji živi ves mesec. Pravimo, da je narodovo zdravje aajvecji zakon za vsako državo, in kdor ta zakon zanemarja, je izdajalec svojega naroda in bo moral odgovarjati. Železničarji ismaio v naši državi približno 200,000 otrok in ti otročiči danes stradajo z očetom in materjo, več tisoč otrok ne more obiskovati šote, ker $hn starši ne morejo kupiti potrebnega obujala in obleke. Laliko ugotovimo, da med vojno železničarji niso tako stradali kakor danes. Ni nobene države na svetu, k! hi šla tako hladno mimo železničarskih zahtev kot naša država. Gospod minister sp še ne zmeni, če mu delegati prrpove-da je nemogoče živeti, ker ne mo-'<:ni opravljati službe. > '••»sp.odje so napravili zakon, ki prepoveduje stavke. In so mislili, s tem je to Ni boSi od položaja delavca, nasprotno v principu je še slabši. Država je oster podjetnik, ki ima poleg vseh drugih poroočkov še najhuiše orožje: moralni pritisk: Upiraš se domovini? Kje je tvoj idealizem? Veleizdajalec! — In domovine noče izdati, ne tega ne; dela naprej, čeprav mu otroci jokajo od gladu, čeprav je niegova suknja že dvakrat obrnjena, čeprav vidi preti seboj. — tema Tudi njemu zvišujejo plačo. Veliko govorijo in pišejo o tem, načrtov mrgoli, sprejeti so že. Toda — industrija in trgovina že čutita nov plen, hitro cene kvišku, da ne bo zamujen noben trenotek — in cene so občutno višje, preden dobi uslužbence doklado za prejšnjo draginjo, na tistem je kakor prej, če ne še na slabšem in boj se začne iznova. Nenasitni uradniki! pravijo ljudje, ki nečejo ali ne morejo razumeti. Država se pa izgovarja, da ni denarja. Prepričani smo, da bi javni nameščenci uklonili Slave, trpeli molče dalje m čakali upravičeno na boljše čase, če bi videli, da se država resnp skuša izkopali fe svoje finančne mizenje, če bi videli, železničarji. vprašanje rešeno. Mi pa pravimo, da bodo dali gospodje na merodajnih mestih težak račun, ker oni so tisti, ki nameno-i ma ovirajo naš promet. Če pogledamo po drugih državah, vsaka nekoliko napreduje, pr,i nas pa giemo zmerom nazaj. Poglejmo: Imamo štiri velike delavnice, a samo ena (v Ma-oboru) je aktivna in zadovoljivo proiz^ vaja, vse druge so popolnoma pasivne in bodo še leta in leta ostale, ker gospod Jelič, načelnik prometnega ministrstva Dremalo misii naje ali pa oopolnonia nič. — Imamo vse polno strojev m vozov za nopravo, na gospodje se malo brigajo za tiašo industrijo. Baje se vozijo na Dimai in Budimpešto in,dado taim naše delo v napravila Za to morajo drago plačevati, domače delavce in naše strokovnjake pa zanemarjajo s tem, da jap nočejo priznati boljših plač. In zato pravi Jugoslovani, ki jih ootrebujemo boli kot kakega JeKča, zapuščajo našo zemljo m gredo na Dnnai ali na Češkoslovaško, ker so tani bolj pa * metni ljudje kot naši diktatorji, ki nrrpo-znajo, če človek kaj zna. Morebiti pride nekoč tako daleč, ck bomo gospodinorti pri železniškem mimi-i strstvu povedali, da sc tako ne dela v prjd našega naroda, iu jim bomo dokazali, da s« v škodo državi našo industrijo po-oolnoma uničili s svojo politiko. Že danes ca zahtevamo: Proč z ljudmi, o katerih msmo sigurni, da delajo v ppid celokirc-nega naroda! da Irccejo oravično razdeliti državna bremena, a tudi pravično razdeliti plačilo za delo pri državi- Tako pa vidi ja da skuša država dosledno pritegniti k plačevanju bremen le najširše, najrevnejše skuje prebivalstva, ker že itak nič nimajo, vidijo, da ni zmožna zatreti kupičenja bogastva, niti onega bogastva, ki ni produkt dela, temveč ki .te eiekt denarnih špekulacij, vidijo, da to nakupičeno bogastvo pridobiva z vsakjm dnem več moči in da grabi na kup z vedno večjimi silami, vidijo celo, da uživa to bogastvo po vrhu se zaščito! Na drngi Sftraui pa vidija da ima država denarja za izdatke, ki bi bili laliko manjši (za vojsko), da rma sredstva za primerno plačevanje enega dela uslužbencev, do-čim drugi del strada. Pred kratkim smo n. pr. čitali resolucijo društva državnih nameščencev za Slovenijo, kjer zahteva-io' iste plače s častniki, ter smo se čudom čudili (mi pa ne, ker vidimo v tem sistem! Op ur.), da ima podpomčnik, torej mlad fant, ki še m mogel dosti koristiti domovini, več plače jiego višji v službi osiveli uradnik z družino. Izba ja razen pondeljka in dneva pr niku vsak dan. Uredništvo m npravnistro: LJnbTt a, 1’’raneiškanska trlica e-r. SSfcane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. In vkfinb temu nameščenci šc vztrajalo, še upajo na rešitev. Čudež idealizma! Ne smejo pa precenjevati svojih moči. Blagor ideatomu, ki zida, a ta idealizem — ruši. Ne smemo pozabiti, da smo država mi, državljani -—_m vsakdo izmed nas ie delec držaje. Vsak delec je dolžan skrbeti, da ostane ves organfzem zdrav m krepak, posebno pa še trs«, ki s i Heposrodno za to nalogo ta — ravno državni nameščenci. Ni prav torej, če vršii lo molče samo svoie jim odkazano delo, ne, ampak kat državljani ki morajo spoznati ravno pri svojem skn^vafijn vse bolezni države, si morajo šteti v svoj > dolžnost, da z združenem močmi delaj > za^ ozdravljenje države, da brezobzirno odkrivajo vse koroptne rasanert? ter sr m nostoo mašiti ust z obiram na dotnornm. lista ^domovina« ni naša domovina,, tista je domovina samo gornjih tisoč. Kdo: dela za tisto, ubija vse ostale milijon e. ! i če so vam ti pri sren, če vam je pravu damovma sveta, potesm ne držite rok navzkriž, temveč skušajte rešit* pred por.! -bo sebe. Če bodo izčrpane vse meč? v tem strašnem boju za. obstanek, ki ga hi h vsakdo ramed vas doste nesnnožna branHi-se moralnemu propadu, pred katerim sc-danes upirate se v vebtasm heroj zmu. In če propadete vi aK veste, kaj bo ootein z domovino? V pre£nj&» smo govxMj --v vzrokiji gospodarskega propadanja nekaterih slano*-. Če j® niste čUafi, vam jih' toolo priporočamo, hi če jih odčitavate, čitajte tudi tiste, k« bodo še sledli. Kje je odpomoč? Za 4e&yce smo povedali, da jftn rešitev iz strašnih mp^l. nfc bojev prinese prartoen »ustaven Indeks — pšenica. TtkK državnim nameščencem bi prineslo to rešitev. Država seveda ne more pristati ua tako plačevanje, dokler tudi sama ne dobiva dohodko / po tem načinu. Ali te ne bi bilo izvedljivo? Naše šole v jezikovno mešanih občinah. (Dopis iz Dravske deikie.) Od slovenske kakor tudi od nemške strani prihajajo pritožbe, da naše šdstvo v dvojezičnih občinah ne dela s takimi uspehom, kakor bi bilo pričakovati. Učni cilj se večinoma ne doseže, otrok se d» dovršenega 10. leta ne nauči toliko, da bi mogel stopiti v srednjo šolo. Ko so se otroci v prejšnji dobi naučili n. pr. v prvem šolskem letu, torej 7! let stari, računati do 20 z vsemi operacijami, in znali brati kratka berila in so tudi razumeli, kar so brali, ko so taki otroci tudi že pisali brez napak kratke stavke po narekovanju, se taki uspehi danes tukaj lc malokje najdejo. Položaj javnega nameščenca. 7Mm? Je 1i učifelj lega Kriv? VobSe ne, dasi so nekateri vse kaj drugega, kot vzgeujtelji ljudstva. Povzročil ie to v prvi vrsti: nesrečni sistem takrat, ko so naši biro^ratje, ki niso poznali našega dvojezičnega razmerja, vrgli dolsko ločitev če-; kup ter porinili vso dvojezično deco v en razred, ne da bi se pobrigali /a to, ali so učenci jezika vešči ali ne, tako da imamo danes pred seboj Babel, v katerem učenec ne razume učitelja, učitelj pa učencev ne. Saj imamo tudi iz Primorskega došlo učitelje, ki niso obeh jezikov vešči. Kdo more tajiti, da imamo razrede, v katerih se nahaja 50% slovenskih ter 50% nemških otrok? Ce noče učitelj obsoditi vnaprej polovico učencev v repe-tentstvo, tedaj se bo moral potruditi z obema polovicama enako. S tem zamudi polovico časa in zaostaja z uspehom za polovico. Poučuje samo slovensko skupino, tedaj tvori oni del nekako pritežje, za katero bi bilo bolje, da ostane sploh doma. Tisti čas, ki ga rabi učitelj za nem* ško skupino, je za slovenske učence izgubljen. Nedavno je grajal nadzornik v M. učiteljico, da ima toliko repetentov. Učiteljica: »Polovica učencev ne razume po slovensko«. Nadzornik: »Pa tudi slovenski otroci niso dosegli učnega cilja«. Učiteljica: »Izgubila sem pol časa z nemškimi«. — Torej dvojna škoda: Mnogo repetentov in zaostalost med Slovenci. Ali ni čas premišljevati, kako bi to zlo odvrnili? Kako stoji stvar drugod? Francija je uredila v novo osvojenih krajih šole tako, da ima vseskoz po jeziku ločene razrede. Šele v srednji in zgornji stopnji se otrok polagoma uvede v francoski jezik. Ravnotako stoji šolstvo danes tudi na Poljskem, Češkoslovaškem, v Rumuniji. Srbija ima v Vojvodini jezikovno ločene razrede po razmerju otrok. Samo pri nas ni tako. Imamo neko posebno klobaso, ki nam je že mnogo škodovala in ki nas bo zavedia tje, da otrok naposled ne bo znal popolnoma ne enega ne drugega. Kadar je prihajal pred 25. leti rajni višji šolski nadzornik dr. Konrad Jarc na Spodnje Štajersko šole nadzorovat, imenoval je nemške razrede, če je v njih zapazil polovico slovenskih otrck, »zavod za poneumljenje«, (Verdummungsanstalt). Kakšno ime bi neki dal ta izvrstni pedagog, ki je poznal tudi ameriško šolstvo tz lastne prakse, danes slovenskemu razredu, v katerem se nahaja polovica nemških otrok? Če hočemo doseči v šob' kaj uspehov, moramo poučevati učence s prva v jeziku, katerega govori doma. Treba je torej, da se tudi pri nas v jezikovno mešanih občinah ločijo razredi po jeziku vsaj v spodnji stopnji. Srednja naj bo skupna dvojezična, zgornja šele slovenska. Ločimo šolarje tako, da se uvedejo vzporednice po jezikovnem razmerju, kakor otroci govore doma. Ustanovimo vzporednice, prodno bomo radi repetent-ske preobilice k temu prisiljeni. Izgovor, da nam manjka učnih moči, ne drži. Naj se vzamejo tisti učitelji na pomoč, ki so bili o prevratu odpuščeni, kolikor niso prestari in so ostali naši državljani. Saj jih bomo morali itak vzeti v oskrbo, če sc to sploh še ni zgodilo. Ljudstvo, ki šolo vzdržuje, je opravičeno zahtevati, da otroci napredujejo. Šolska bremena rasto od dne do dne, ljudstvo, občina jih mora plačevati. Zato ima pa tudi vsak župan, vsak občinski odbornik, vsak ud krajnega šolskega sveta dolžnost,, da izsledi vzrok, če otro- ci ne napredujejo. Če fo ofezkoči jezikovno razmerje, tedaj zadostuje sklep pri seji in predlog pri okrajnem šolskem svetu, da se ustanove vzporednice po razmerju otrok drugega jezika. Cs predlogu ne bodo ugodili — tedaj bo treba prizivati, dokler ne stopi pamet v veljavo. Osa. Banke med seboj? Današnji »Slovenski Narod« piše, da .sta pri sodišču vložili proti »Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu* tožbo »Slovenska banka« in »Slovenska es-komptna banka« za izplačilo 3 milijonov kron. — Zastopnik »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« nas je pa posetil z izvirnimi dopisi, kjer potrjujeta oba tožeča denarna zavoda, da nista vložila ni-kake tožbe, niti nimata povoda za to. Pr- vi izjavlja, da sploh nima računa tam, drugi pa, da ima »Jugoslovanski kreditni zavod« še celo 440.000 pri njem v korist. Ozadja ne poznamo. Vemo, da je med bančnimi zavodi hud boj za dobičke, ki jih smatramo za povečini prisleparjene, iz delavskih žuljev iztrgane. Ti dobički niso nikdar posledica proizvajajočega dela. temveč samih več ali manj grdih špekulacij. Ne vemo, kdo ima namen potom »Narodove« notice povzročiti, da b? vlagatelji pri »Jugoslovanskem kreditnem zavodu« iz strahu dvignili svoie vloge in jih nesli drugam. Vemo pa, da so take neresnične vesti še bolj hudobne In sleparske, nego tisti sleparski dobički sami. Zato se čudimo, da je objavil »-Narod« to vest prej, nego se je prepričal o resničnosti. Slab list! Ob tej priliki moramo zopet povedati vsem proletarskim vlagateljem, da »c dobro naložen samo tisti denar, na kate- ; rega gledajo oči vseh vlagateljev. To pa j je samo pri zadrugi, kakor ie naše »Kon-sumno društvo za Slovenijo«. Tam veš, kaj in kako se dela, veš tudi, da se dela vse iz potrebe, dati ljudstvu hrane in drugih potrebščin za življenje; pri backah pa nikdar ne veš, ali se bo špekulacija obnesla ali ne. Po vrhu pa te banka s tvojim lastnim denarjem tepe., če si tako nezaveden, da ji ga zročiš » v varstvo«. Dnevne vesti. Rep, ki se vleče za »dolarskim! nrht* el«. Za obravnavo proti poštnim uradnikom, ki se bo vršila 6. februarja t. I. ob 9. dopoldne pri tukajšnjem sodišču, vlada v ljubljanskih krogih nenavadno zanimanje. Značilno pa je, da vstopnic za te obravnavo še ne razdeljujejo, temveč jih bodo začeli razdeljevati šele predzadnj’ dan. Sodišče bo zaslišalo 52 prič, za katere je zaprosilo kr. poštno ravnatelistvo. naj bi jih klicalo sodišče posamezno. (?') Pred kratkim je priredil ravnatelj pošte in brzojava v Ljubljani čajni večer, na katerega je povabil tudi kraljevega namestnika Hribarja. Pa ne, da bi se pripravljalo ravnateljstvo na napovedano obravnavo? Zakaj prav dobro vemo, da .ie dobival sarajevski ravnatelj Dekanic, la je poneveril nič več kot sedem milijonov kron. tiste svoje usodepolne znamke v — Ljubljani. V to zadevo je zapleten tudi neki sedanji minister, kakor ie iavil dopisni urad, vendar mi, ki poznamo uradne preiskave, dvomimo, da bomo šo kaj slišali o tern ministru. Na vsak naČ’n spremlja razpravo Proti poštnim uradni-; kom. ki bi jo primerjali velikim mete-; orjeru, velik rgp. ki si ga bomo v bližnjih ‘ dneh prav temeljito ogledal]. Prav resen opdmfn Prizadeti«, Na ljubljanskem učiteljišču ni nesrečna smrt učiteljiščnjce IV. letnika čisto nič izmo-drila nekih gg. profesorjev, ki zahtevajo od gojenk, da preštudirajo v desetih dneh dvajset romanov. Tako na primer se niso pritožile samo učiteljišnice. temveč tud; učiteljišnlki, da postopajo z njimi profesorji vse njej kot pa vzgojevalno. Sicer pridigajo dan in dnem gojencem in gojenkam o vzgoji, toda množijo se slučaji, ki dokazujejo, da nimajo gospodje profesorji o vzgoji niti najmanjšega pojma. No verno* zakaj bi morali učitelji biti nad vse strogi s svojimi učenci in zakaj bi morati kazati na svoje dostojanstvo s številnimi slabimi redi. ki jih učenci vedno ne zaslužijo. Na učiteljišču vre in mi bi svetovali gospodom, naj prično podučevati po človeško, da nam jih ne bo treba vedno opominjati, kaj bi morali biti svojim učencem. Ljubljana, Pokojninski zaklad zz zdravniške vdove in sirote kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je izplačal za leto 1921. sedmero vdovam po 500 dinarjev. Naj tukaj ponovno jasno povemo, da se društvo ne more ozirati na vdove po zdravnikih, ki niso bili člani. Član društva more postati vsak zdravnik ali zdravnica, ki je naš državljan in ni prekoračil 50. leta. Akad. soc.-ped. krožek priredi v ponedeljek 30. t, m. ob 8. zvečer na moškem učiteljišču setanek, kjer bo razprava o temi: Kako storiti prvi korak k ljudski univerzi? Cilj ljudske univerze ni le plitko prosvetljevanje, temveč vzgoja srca in značaja najširših ljudskih plasti, kajti edinole v vzgojenih širših plasteh leži naša rešitev. Zato vabi krožek na sestanek vse, ki se zanimajo za to velevaz-no vprašanje. Ljubljanski tramvaj. Vožnja se je zopet podražila kar za 60 vinarjev, od 1.80 K na 2.40 K. Ker se vozi gospoda le s fijakarji in avtomobili, ali pa hodi peš, če ima blizu, bo zadelo to podraženje zo+ pet le delavno ljudstvo. Pa še nekoga: tramvajske uslužbence! Dozdaj so dobivali skoro od vsakega listka po 20 vinarjev, skoro vsak je dal 2 K in drobiža ni vzel nazaj. Zdaj mora dati pa razen 2 kroni še 40 vinarjev povrhu, za uslužbenca pa ne ostane nič. Kako bodo ti ljudje zdaj izhajali? (Zakaj so pa dozdaj dovc-. Ijevali, da jih plačuje podjetnik s tujo miloščino? Plače naj zahtevajo poštene, napitnino naj pa odklanjajo! Ali ni sramota, zbirati tiste krvave groše? Seveda, tieba bo organizacije, pa ne narodno-socialne! Op. uredn.) Cvetlična reduta. Udruzenje jugo-slov. akademske omladine iz Primorja in Športni klub »Primorje« priredita v soboto 4. februarja s sodelovanjem kluba Primork v Narodnem domu »Cvetlično re« duto«, pri kateri igra godba dravsbe dl* vizije. Vstop dovoljen tudi dostojnim maskam. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Začetek ob 20. I)avek na poslovni promet. Kakor nam javlja tukaišnja finančna delegacija, jc ministrstvo za finance v zadevi davka na poslovni promet z razpisom z dne 24. januarja 1922, št. 1542 brzojavno odred!-1 lo. naj se davek po uredbi z dne 27. junija 1921, kolikor se plačuje po knjigah opravljenega prometa (A in a), pobere za tromesečje oktober, november in december 1921 v smislu uredbe, pravilnika iti dosedanjih navodil. Pavšalni davek naj se izterja, kolikor je že odmerjen, samo za leto 1921.. ako oa pavšal še ni odmerjen naj se odmera odgodi. Z odmero davka za l. 1922. naj se počaka dokler ne d<}> isuelo navodila na podlagi tia novo izpre* menjenega zakona, po katerem se bodo dosedanji obrazci tiskovin zamenjali s prijavo, ki bo zadostovala za vse primere. O tej brzojavni odredbi so se obvestila vsa davčna oblastva z naročilom, nai z javnim razglasom pozovejo vse davčne zavezance, da tekom 8 dni odpre-mijo davek oo knjigi za IV. četrtletje 1921 in vlože prijavo B. Tiskovine za to prijavo se dobe pri davčnih uradih in trafikantih. Komad prijave B stane en dinar. Prostovoljno gasilno društvo Vič* (Skice priredi v nedeljo i9. l. m. v Sokolski dvorani na Glincah predpustno veselico s plesom, pri kateri svira tambura-ški zbor »Svobode«. Začetek ob pol 7. zvečer. Vstopnina 5 Din. za osebo. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča odbor. Maribor. ljudsko vseučellšče. Danes ob 20. zvečer bo otvoril predavanja na ljudskem vseučelišču, predsednik ljudskega vse-učelišča, s. župan Grčar, nakar bo predaval s. prof. Favaj o predmetu: Kaj je in kaj ni prava izobrazba. Narodno gledališče v Mariboru uprizori dn.e 31. ianuarja t. 1. prvič »Dediče velikega časa*. Stanka Majcna sanjsko igro v treh dejanjih. Ta literarno predelana in za oder orirejena igra je v prvotni obliki izhajala 1. 1920. v »Dom in Svetu«. Vestnik Svobode. Vič-Glince. V soboto, 29. januarja ob 20. bo nadaljeval univ. prof. g. dr. Veber svoje predavanie o kritiki razvojne teori-ie. Predavanje se bo vršilo v društveni sobi. V pondeljek, 31. januarja pa ima g. dr. Veber zaključno predavanje o kritiki razvoine teorije istotam in ob 20. Sodrugi, delavci, udeležite se predavanj in privedite tudi svoje Driiatelje in znance s seboi. Prevalje. Pokrajinski namestnik ie rosetil Mežiško dolino. K sprejemu na okrajno glavarstvo se je oglasila tudi de-nutacija »Svobode« v Prevaljah, da ovrže s tem vedno in vedno iste očitke naših neprijateliev tudi iz vrst, iz katerih tega nismo pričakovali; namreč, da je »Svoboda« shodišče prevratnih elementov. Upamo, da bo vplival naš pokrajinski namestnik na pristojne urade, da opustijo Že enkrat svoje neslanosti. Več res kulturnega dela pač nobeno društvo ori nas ne vrši kot naša »Svoboda«. Strankarstvo s strani uradov ni na mestu. Upamo, da bo sedaj vendar le bolje. PrevaUe. »Svoboda« v Prevaljah je priredila minulo nedeljo Gatiglovo dramo »Sin«. Težko dramo, pri kateri skazi najmanjša napaka celo igro, so igrali dovršeno. Igralci in igralke so igrali z občutkom, kar kaže. da so se naši igralci tekom enega leta dodobra oživeli v svoje vloge, če pomislimo, da igralci deloma niti slovensko čitati niso znali, ko so pričeli z vajami, moramo občudovati vztrajnost. na podlagi katere so dosegli tako lepe uspehe. — V nedeljo, dne 5. februarja misli naša »Svoboda« to dramo ponoviti na odru »Sokola« v Guštanju. FINANČNO MINISTRSTVO O PETDI« NARSKIH BANKOVCIH. UDU. Belgrad, 26. jan. Finančno ministrstvo je sporazumno z Narodno banko začelo z 20. januarjem t. 1. jemati iz prometa novčanice državnega izdania po pet dinarjev — 20 kron. Od tega dne dalje teče desetmesečni rok. in sicer šest mesecev za izmenjavo novčanic nri podružnicah iz centrale Narodne banke kralje- vine Srbov. Hrvatov j« Slovencev, ostale štiri mesece pa se novčanice izmeniajo Ie nri centrali Narodne banke v Belgradu. V korist občinstva je, da te novčanice čimprej zamenia pri podružnicah ali pri centrali Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Da se občinstvu, ki biva v krajih, oddaljenih od središč, v katerih se nahajajo centrale ali podružnice Narodne banke, olajša zamenjava novčanic oo 5 dinarjev — 20 kron, ie generalna direkcija državnega računovodstva izdala naredbe in potrebna navodila vsem državnim blagajnam in davčnim uradom, da posredujejo pri Izmenjavi teh novčanic. KAJ PA ŽE ZOPET TO POMENI? UDU. Belgrad, 26. jan. »Hrvatska Sloga« od 24. t. m. piše, da je Odeljenje za štampu kabineta predsednika ministar-skog saveta lansiralo v naši javnosti vest o nekaterih zlorabah poštnega ravnatelja v Sarajevem, g. Depaniča. Odelenie za štampu, ki se nikoli ne bavi z notranjo politiko, kategorično dementira to vest in izjavlja, da ie popolnoma izmišljena. ZANIMIVA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. UDU. Belgrad, 26. jan. Minstrski svet ie imel nocoj sejo, na kateri je pretresal več važnih vprašani. Sklenil je, da se naša vlada udeleži pri plačevanju vzdrže-valnine bivšemu cesarju Karlu, ker ie na to pristala večina drugih držav. Razpravljalo se je tudi o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi in o sprejemanju novih ruskih beguncev, kar smo obvezan! storiti vsled nekega prejšnjega dogovora z angleško vlado. Ti begunci prihajajo iz Cipra in Egipta. Minister za notranje posle je poročal o nekaterih zadevah svojega resorta. Pri tej priliki je ministrski svet razpravljal tudi o dogodkih v Mar-tinski vasi. Odobren je kredit treh mili-ionov dinarjev, da se konča poprava kra-lzjevega dvora. Govorilo se je tudi o izpopolnitvi sarajevske, šibeniške in vojvodinske škofiie. Odbora za trgovinsko pogodbo z Avstrijo in za znižanje uradni-štva sta se konstituirala že dopoldne. MEZDNO GIBANJE ŽELEZNIČARJEV V GRADCU. LDU. Gradec, 26. jan. Danes ob 9. dopoldne so delavci kurilnice in premo-eovni delavci na tukajšnjem glavnem kolodvoru pričeli stavkati. Kot vzrok se navaja. da so olače nezadostne. Stavkajoči železničarji južne železnice so imeli zvečer zborovanje, na katerem so sklenili, takoj zopet pričeti z delom ter odpraviti vse zaostale vlake. Delo se za sedaj do nedelje ne ukine. Ako bi dotlej pogaianja ne dovedla do oovoljnega rezultata, se bo ponovno sklepalo o stavki. POLITIČEN DOGOVOR MED AVSTRIJSKO REPUBLIKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. LDU. Dunaj, 26. jan. Narodni svet je po daljši debati sprejel v poimenskem glasovanju s 104 glasovi socialnih demokratov in krščanskih socialcev proti 23 glasovom Veienemcev politični dogovor s češkoslovaško. APANAŽA ZA BIVŠEGA CESARJA KARLA. LDU. Pariz, 26. ian. »Echo dc Pariš« poroča glede sklepa veleposlaniške konference. ki ie včeraj določila višino apa-naže za bivšega cesarja Karla, da se ie pokojnina določila z zneskom letnih 6 milijonov frankov, kateri se bodo razdelili na Avstrijo, Madžarsko, češkoslovaško, Jugoslavijo, Italijo in Rumunijo. VELIK GLEDAtTŠKT POŽAR V NEMČIJI. LDU. Dessau. 25. jan. Vzrok požara gledališča ie bila eksplozija kotla. Rešil na dela so bila vsled tega otežkočena, ker ej voda v ceveh zmrzula. CEREMONIJE PRI PAPEŽEVEM POGREBU. LDU. Rim. 26. ian. Danes popoldne so prenesli zemeljske ostanke papeža iz kapele sv. zakramenta v kapelo srca Jezusa, kjer so jih po blagoslovljenju položili v krsto. Nato so prenesli krsto v svečanem sprevodu v rakev, kjer bo pokapana. MALA ENTENTA NA GENOVSKI KONFERENCI. UDU. Pariz. 26. ian. Kakor poroča >’Matn«, bo mala ententa na genovski konferenci prvič nastopila kot sklenjena skupina držav. Zastopniki držav male e»-tente bodo v posebni konferenci sklepali o stališču, ki ga bodo skupno zastopale v vprašaniu gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope in ga uveljavljate na genovski konferenci. AMERIKA NE PRIDE NA GENOVSKO KONFERENCO. LDU. London. 26. jan. »Times« javljajo iz Washingtona: Amerika se ne bo odzvala vabilu na konferenco v Genovi. KAPITALISTIČNA ANGLIJA BO POSODILA REVNI AVSTRIJI. LDU. London. 26. jan. Kakor poroča »Westminster Gazette«, se bavi angleška vlada z mislijo, dati Avstriji čisto angleško posojilo, dva milijona petstotisoč funtov šterlingov. ki bi bilo zajamčeno z avstrijsko carino in ki bi bilo določeno za to, da se ustali menični kurz in podpre avstrijska trgovina. NEMIRI V EGIPTU SO NA DNEVNEM REDU. LDU. Rim, 25. jan. »11 Mondo« poroča o novih bojih v Kahiri, v katerih le menda padlo 190 oseb. Egipčani so imeli mesto zasedeno več ur. Ta vest od druge strani še ni potrjena. 1 vina velja 5 din., »Naprej* velja za ves mesee samo 7 dinarjev. Premišljuj, predno Izbereš!!! Po svetu. —• V letalih ie bodočnost. Neka ameriška firma je pravkar naročila nove vrste letalo, katero je nač.rtal slaven francoski letalec in letalski inženir I ouis BreugeL Novo letalo se bo rabilo za polet preko oceana. Mr. Breuget je nedavno prerokoval, da bodo njegova letala v teku treh let že redoma letala preko Atlau-tika med Evropo in Ameriko. Izdelana bodo tako, da bodo zamogla leteti ?4 ur brez prestanka s hitrostjo 180 milj na uro. Nosila bodo po trideset potnikov in prtljago. Ako se to res zgodi, se bo Evropa »prjbližala* Ameriki v toliko, da bo le en dan oddaljena. Aeroplani bodo olavali skozi zrak tako naglo kot znaša hitrost zemeljskega vrtenja. Ako bi torej letalo krenilo opoldne proti zapadu, bi bilo vedno pod opoldanskim solncem. Vedno bi plulo torej podneyi. V takem slučaju bi bil New York oddaljen od Evrope samo šest ur. V slučaju bodočil vojn bo roj takih letal uničil s tonami bomb še tako mo- gocno brodovje. ~ VeBIčansKe bojne ladje bi ne bile drugega kot staro železo. Breu-get, ki napoveduje vse to, dodaja še: »Ljudje se smejejo takim prerokovanjem, toda prav tako so se smejali leta 1848., ko so nekateri »blazneži« sanjali, da sc ho dalo paro porabiti za gonilno silo na ladjah.« Kulturni vestnik. lil. komorni večer godalnega kvarteta Zika (s sodelovanjem prof. Janka Ravnika). Praga in Dunaj sta Zikovce priznala in pri tretjem večeru jih je priznala tudi Ljubljana —- napolnila je dvorano Filharmonskega društva do zadnjega dijaškega stojišča in to je eno najboljših priznanj. Med drugim in tretjim nastopom je preteklo precej časa — med tem so Zikovci zapustili gledališče in prepustili vso svojo srečo usodi, lastnim talentom in volji po najvišjem, neglede na zunanje težkoče in velike zahteve, ki so jih postavili do sebe, da dosežejo začrtani cilj. Vsako poednotenjc štirih samosvojih umetniških narav zahteva razen vseh drugih pogojev tudi časa, da vse _ razlike izloči in vlije v ubrano celoto, j Napredek cd prvega do tretjega komornega večera je pokazal v skoro nepričakovani meri to spojitev v podajanju skladateljevega notranjega doživetja. Voljni so mladosti, svežosti, ognja, plemenitosti in ustvarjajoče moči, ki odlikuje le najboljše med najboljšimi. Nikjer potvarjanja, povsod aristokracija občutenja. Vsaka beseda, vsaka misel zase, z rafine-mentom velikega okusa, je oblikovana in vse trusii skupaj tvorijo harmonsko celoto kakor življenje v vesoljstvu. Tu ni bilo nič mrtvega ali samo odigranega, temveč vse podano z onim bogatim umetniškim čustvovanjem, ki vliva skladbi toliko življenja, da ga je zadosti za vse poslušalce. Kadar mlad kvartet igra Beethovna z onim razumevanjem, kakor ga je Zikov kvartet ua tem večeru, potem so mu dani uajvišji izgledi na poti do popolnosti. In kadar kvartet pokaže Smetanov življen-ski roman - Iz mojega življenja« z zvestobo, kaor so to napravili Zikovci, potem se nam odpro vrata v skrivnostne dvorane podajajoče umetnosti. Pri D vojakovem klavirskem kvintetu sc jim je pridružil še skladatelj prof. Janko Ravnik, ki je s tenkočutno igro v družbi z njimi oodal e’den najlepših’ urno- J tvorov te vrste, ki bi ga lahko imenovaii apoteozo na muziko. S tem delom so zaključili večer, ki nam ostane v spominu, kakor božični večer z otroških let. Bricov. fZdi se nam potreben majhen dostavek : Od raznih strani so najs vprašali, če kvartet ponovi ta večer, ker se ga mnogo občinstva ni moglo udeležiti, ko je bila dvorana razprodana. Na to vprašanje sicer še ne vemo natančnega odgovoru, vendar pa mislimo, da se Zikovci ne bodo upirali splošni želji našega občinstva, ki je po dolgem času v ljubljanskem umetniškem mrtvilu imelo priliko, da vidi kos umetniškega življenja. Uredn.) »Zdravje«. Kakor mnogo drugih časopisov, tako trpi tudi »Zdravje« radi neurejenih razmer. Ta mesečnik, ki zasluži vso pozornost našega ljudstva, ker je res urejevan z edinim namenom, ohraniti m dvigniti ljubo zdravje, največje bogastvo vsaKega posameznika ter celega naroda, je izšel po dolgem presledku zopet te dni, in sicer 5., 6. in 7. zvezek za leto 1921 skupaj na 96. straneh. — List je namenjen ljudstvu, zato se naša »narodna« inteligenca tako malo briga zanj, da mora uredništvo v uvodu prav milo prositi vse prijatelje narodnega zdravja, naj pišejo za list. Bojimo se, da tudi ta prošnja ne bo imela veliko uspeha, pisali bodo tudi dalje samo- tisti, ki so se že do zdaj trudili. Drugi bodo pa delali za narod raje na narodnih veselicah, to je pri pijančevanju, na narodnih plesih, t. j. — pa kaj bi govorili — inteligenca je izpolnila že svojo dolžnost s tem, da je uživala v dijaških letih razne podpore, 4a ie trpela za narod v šolskih klopeh, zdaj jo pa pustite pri miru, da uživa plodove svojega truda! ... — Tistim redkim našim izobražencem, ki res delajo in ki morajo vsled lenobo drugih delali takorekoč noč in dan, tistim pa izkažimo vsaj toliko hvaležnosti, da njih trud ne bo zastonj: čitaj-rao in razširjajmo »Zdravje« povsod. Velja samo 6 dinarjev za celo leto, 3 dinarje za pol leta. Naroča se pri Zdravstvenem odseku v Ljubljani v upravi »Zdravja«. Priporočamo kar najtopleje, nikomur ne bo žal, kdor se bo naročil. — »Zdravje« podpira tudi naša vlada. Štejemo si v posebno dolžnost, da se ji zahvalimo, tem bolj, ker gotovo ne bomo imeli nikdar več prilike pohvaliti jo. LDU. Zagreb'. 26. jan. Devize: Amsterdam 112.50—114.50, Dunaj 3.35—3.45, Berlin 15S—162. Budimpešta 44—44.25. Italija izplačilo 1340—1.350, London izplačilo 1308—1312, London ček 1.300—1305.. Nev York izplačilo 306—3—S, Nev York kabel 30S—309.50, Nev York ček 305 do 307, Pariz izplačilo 2515—2530, Praga izplačilo 575—580, Praga ček 0—575, Švica 5900—6050. Valute: Ameriški dolarji 303—304.50. carski rublji 23—24, uapo-leondori 1070—1090. nemške marke 155 do 162, rumunski leji 208—215, angleški funti 1120—0. italijanske lire 1320—0, turške lire v zlatu 1100—0. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. S&J). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. SUA’ | C.,»V - £ m v LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, tako kakor ittdi lepa rast las, sa morejo samo skozi razumno nego lepote desert. Tisočera pripozuauja so dospela od vseh dežel cveta za lekarnarja l ellerja: .JELŠA" L1HJIVO 3ILEČ10 ML« najbolje blago, naifiuejše „milo lepote*; 1 kosi z zamotom in poštnino SSK. ..ELSA" OBBm.t POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, i-1. d., naredi kožo mehko rožnato-bclo in čisto; ‘2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino •32 K. „ELSA« TANOtHINA POMADA ZA KAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpad* - nje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zametom in poštnino 52 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jeduega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 K; Brkomaz S K; naj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 30K; najfinejši Hega zobni prašek v patent SkaUjah 30K; puder za gospe v vrečicah 5K; zobni prašek v škatljab 7K: v vrečicah 3K; Sachet dišava za perilo 8 K; Sckampoon za lase 5K; rumenilo 12 listkov 24K; najf nejši parfum po 40 in SOK; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zainot iu poštnina posebej račtraa. EVGEN V. FELLER, itfM, STUBICA donja Elsatrg št. 334 Hrvaško. Za veliko tovarniško podjetje v bližini Ljubljane se sprejmejo I Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, po- v . , v . i bistvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko trije zinozui izprašam kurjači k takojšnem nastopu pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega lista pod ,F. B." TONE MALGAJ liiiia Mii ia paiMi alfe ia M Liolaa kolodvorska ulica SL 6 Pohištvo Metni Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, lolele, klubove garniture ter kuhinjske oprave po nizki ceni Mi Sever. Litin Mm, Gosposvetska cesta št. 13. KORANIT asbestni iskril je ve c, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo: F. Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte. ~-= Uw A budilke, ni« I @ haske, verliice, siatK Ino, srebruiso, očale lin p orožne prstane kupite najbolje pri H. Lečnik, urar m zlatar, C e 11 e, GUvni trg št. 4. Popravila dobra in točna, i Zlomljeno zlato in srebro pla. čujem po uajvisji ceni.