PoilniiM plačan* t jotonnL
Izhaja »sak dan zjutraj razven r ponedeljkih in dnevih po praznikih Posamezna Številk* Din 1"—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20‘—,za tujino 30'—. UrertniStvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-60 in 30-7)
I. izdaja.
Ui:
Cena Din 1*—
Rokopisov n« rra£am«.
Oglasi po tarifi Id dogovoru.
Opriva * Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica » Maribora, Aleksandrova cesta St 24, tel 29-GO.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raS.t Ljubljana IR.821.
St. 77
Ljubljana, petek, dne 3, aprila 1931
Leto II.
Obisk angleškega ministra za rude Shinwella v Berlinu
Angleški minister za rudo Shimvell (na levi) je te dni obiskal nemškega mini stavi m delo dr. Stegemvakla v Berlinu, da uredita skupaj delovni čas v premogovnikih.
Nov govor ministra Demetroviča v Pragi
Pragu, 2. aprila, o. Na povabilo slovanskega zavoda je imel včeraj popoldne v prostorih Avtomobilskega kluba jugoslovanski trgovinski minister Demetrovlč lepo predavanje o gospodarskih prolemih Jugoslavije. Predavanje je poslušalo mnogo odličnih zastopnikov Prage, in sicer kot odposlanik zunanjega ministra poslanec Krotta, jugoslovanski poslanik dr. Kramer z vsem poslanišklm osobjem ter zastopniki češkoslovaških gospodarskih krogov.
Ko je minister govoril o avstrijsko-nemškem carinskem sporazumu, je izrazil bojazen glede trditve, da pogodba za hip ne bo škodovala stremljenju agrarnih držav in niti načrtom evropske unije. Avstrijsko-nemški sporazum je zaradi svoje politične tendence povzročil potres v Evropi. Njegov nenadni pojav bi utegnil škodovati stvari evropske unije. Toda evropski preferenclal je Evropi ln njeni konsolidaciji nujno potreben.
Minister je izrazil svoje zadovoljstvo, da češkoslovaška republika čeprav sama ni izključno agrarna država,, sodeluje z drugimi državami v vprašanju preferencialnih carin. To sodelovanje in skupni napori se bodo v bodoče še bolj pokazali. Nadaljevalo se bo tudi delo za izgradnjo čim tesnejših gospodarskih vezi med češkoslovaško in Jugoslavijo, ki ju kakor v preteklosti tako tudi sedaj in za bodočnost veže skupna usoda. Prav tako pa je treba razvijati vezi z Rumunijo. Mala antanta bo postala še večjega pomena kot faktor, ki deluje za evropsko solidarnost, ki je človeštvu toliko potrebna.
Min. Uziinovič zastopnik finančnega ministra
Beograd, 2. aprila. A A. Ker bo finančni minister bival nekoliko časa v inozemstvu, je z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za zastopnika * i-Oančnega ministra Nikola Uzunovič, minister brez portfelia.
Zaključek žitne konference
v It im, 2. aprila. A A. Danes popoldne je končata s kratkim nagovorom predsednika De Mii-chelisa mednarodna žitna konferenca. Sprejela je resolucijo, ki priporoča pravilno razdelitev žita. Glavni rezultati konference je oklep, da se bodo udeležile glavne prekomorske in evropske države proizvajateljice žita pod predsedstvom kanadskega visokega komisarja konference v Londonu 18. maja, ki bo sklepala o razdelitvi letošnjih presežkov žila med državami konsu-ineuliiujunii. Londonski konferenci bo prisostvovala najbrž tudi Rusija z Združenimi državami, Italija bo poslala saniio uradnega opazovalca.
Rim, 2. aprila. AA. Agencija Stefani poroča: Na današnji plenarni seji mednarodne žitne konference je bil ©prejet protokol, ki obsega tele predloge:
1. predlog, naj -se skice 28. maja v Londonu ®eja evropskih in prekomorskih držav,
2. predlog o izboljšanju mednarodnega poljedelskega položaja,
3. predlog o kratkoročnih kreditih, dočim se srednje in dolgoročni krediti prepuščajo Dru-
*'u narodov.
( 4. predlog o tem, naj mednarodni zavod za Mjedelsivo v Uiimu prouči vprašanje kreditov, j,!0- Predlog, da naj se diplomatskim potom po-■cuSa rešiti vprašanje preferenc.
belgijska kraljica v Italiji
gj. jjriii, 2. aprila. AA. Semkaj je prispela bel-Jioč, kraljica Elizabeta, ki ostane za veliko-jaT1Se Praznike pri svoji hčerki, soprogi itali-' keg« prestolonaslednika.
Nemško-avstrijska pogodba in Italija
Italija ne bo nastopila proti izvedbi načrta - Francoske kritike Mussolinijevega zadržanja - Nemški poslanik v Londonu o predzgodovini pogodbe
Pari«, 2. aprila. AA. Poročila iz Rima pravijo, da Italiji« ne ho nastopila proti av-strijskonemški carinski pogodbi, dasi je ne odobrava. Ta vest j« vzbudila v francoskih političnih krogih veliko nezadovoljstvo. >Oeuvre<; očita Mussoliniju, da je tiral Avstrijo v gospodarsko naročje Nemči-, je, ker je sabotiral pogajanja med Avstrijo, Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško za sklenitev carinskega sporazuma. Končno list poudarja, da je Anglija le za pravno akcijo proti nemškoavstrijskemu sporazumu, dočim Francija smatra, da je to postranskega pomena.
Rim, 2. aprila, n. Nemški poslanik v Londonu von Neurath, ki je bil pred leti nemški poslanik v Rimu, je dal poročevalcu rimskega lista »Lavoro Fascista« interesantno izjavo o nemško-avstrijski carinski uniji. V tej svoji izjavi je nemški ambasador naglasil, da je »Auschlussc danes ne-ostvarljiv in da nemško-avstrijski carinski sporazum nima nikakršnega političnega ozadja.
Pogajanja za nemško-avstrijski sporazum, ki so jih sedaj zaključili, so se pričela že pred dvema letoma, ko je prišel Scliober na vlado v Avstriji. Kot izhodna točka teli razgovorov se mora smatrati splošno znana činjenica, da avstrijsko gospodarstvo v današnjih razmerah nima ne sedanjosti ne bodočnosti. Razgovori pri katerih so imeli najvažnejšo besedo izvedenci, so bili zelo težavni vse dotlej, ko je Rriand začrtal načrt Evropske llniej. D-r iaudov predlog v Ev ropsld uniji se je sicer izkazal kot ne-ostvarljiv, toda Bržand je 'končno priporočal zastopnikom posameznih držav, naj ustvarijo regionalne sporazume, ki bi na ta način postali prva etapa za poznejšo gospodarsko unijo vseh evropskih držav. Ta novi moment je pripravil avstrijsko-nemške razgovore na novo pot. Zamislili so si stvar na bazi edinstvenega carinskega tarifa.
Von Neurath je v svoji izjavi skušal dokazati, da nemško-avstrijska unija ni v nasprotju z mirovnimi pogodbami in ženevskim protokolom iz leta 1922. Sistem te carinske unije Avstriji ne brani sklepati posebne trgovinske pogodbe z drugimi državami. Carinska uprava v Nemčiji in Avstriji je razdeljena, pa tudi posojila, ki jih je najela Avstrija, bo mogoče še nadalje nadzirati in amortizirati z dohodki avstrijskih carin. S tem važnim vprašanjem so vedno računali, ko so pripravljali sporazum. Carinske dohodke si bosta Avstrija in Nemčija med sabo sorazmerno delili Končno pa omogoča načrt avstrijsko-nemške carinske unije tudi sodelovanje drugih držav.
Za tem je von Neurath govoril o položaju, v katerem se je znašla Češkoslovaška spričo nemško-avstrijskega sporazuma. Naravno je, je dejal von Neurath, da se ne da utajiti, da carinska unija med obema nemškima državama ne bo škodovala Češkoslovaški. Toda baš zaradi tega so pred dvema letoma pozvali češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, naj sodeluje pri pogajanjih, ki so se tedaj začela med Avstrijo in Nemčijo. Na ta način so hoteli nemški in avstrijski politiki doječi trojno carinsko unijo, in sicer med Nemčijo, češkoslovaško in Avstrijo. Dr. Beneš pa, ki je vedel, da so pričeli omenjeni razgovori, ni hotel sodelovati. Končno je von Neurath izjavil poročevalcu rimskega lista, da je trdno prepričan, da bo nemško-avstrijska unija ita-
Hjantjki izvoaui trgovini lo mnogo UoriaiUa,
Tudi »Giornale d Jtalia« se še vedno ba-
vi	z avstrijsko-nemško carinsko unijo. Trdi, da zaradi te unije na Jadranu zainteresirane države ne bodo mogle odpovedati jadranskega tarifa. Avstrija in Nemčija nimata interesa, da bi izzvali Italijo. Nasprotno, bilo bi jima koristno, da bi Italija ostala dobrohotno nevtralna naprant njuni trgovinski politiki. Spričo tega sporazuma
med Berlinom in Dunajem se ne bo moglo spremeniti dosedanje nemško in avstrijsko zadržanje napram Italiji. Pravijo, da bo avstrijsko-nemški sporazum izzval ustvaritev drugih sličnih grupacij in nekateri so celo že mislili, da bo Italija z nekaterimi drugimi državami sklenila slično carinsko unijo. Ko so sklenili nettunske konvencije, je vse kazalo, da je Jugoslavija prijateljica Italije, in marsikdo ni takrat izključeval možnosti ital ijansko-jugosl o vanske carinske unije. Med tem pa sedaj takšna kombinacija ni mogoča.
V Parizu bodo skušali preprečiti sklenitev nemško-avstrijske carinske unije in za-braniti nemško ekspanzijo v Podonavje iti na Balkan. Morda bodo nagovarjali svoje prijatelje, naj med sabo sklenejo carinsko unijo. Toda takšne francoske akcije ne bi imele uspeha.
Trst pa naj med tem mirno in z zaupanjem čaka sklenitve nemško-avstrijske unije, italijanska vlada pazi, da ne bi kdo škodil njenim interesom. V vsakem slučaju pa ima Rim pri celi stvari mnogo več interesa nego Pariz ali London na tem, da nemško-avstrijska unija ne bi škodovala avstrijskim in nemškim sosedom.
Budimpešta, 2. aprila, n. Vodja prebujenih Madjarov Tibor Eckhard je imel včeraj govor, v katerem je zahteval, da zavzame madjarska vlada jasno stališče napram nemško-avstrijski carinski uniji in da se čim prej priključi k nemško-avstrijski zvezi.
Za češkoslovaško - poljsko carinsko zvezo.
Varšava, 2. aprila. AA. Tukajšnji politični krogi so zelo ugodno sprejeli predlog češkoslovaške agrarne strnake, naj se ustanovi poljsko-češkoslovaška carinska zveza. Časopisje naglaša, da je to želeti, ker bo nemško-avstrijska carinska zveza napravila Poljski velike težkoče, če bo ostala osamljena.
Razkol med nemškimi nar. socijalisti
Berlinski narodni socijalisti odpovedali pokorščino Hitlerju - Stennes, s katerim simpatizirajo tudi brandenburški narodni socijalisti, namerava ustanoviti novo stranko
Berlin, 2. aprila, d. Med narodnimi1 socijalisti je prišlo do nevarnega razkola, ki bo imel najbrže katastrofalne posledice za to gibanje. Kritični dan narodno socialističnega poraza v tuvinškem deželnem zboru je liarodno-socijalistično okrožje v Berlinu odreklo pokorščino in podreditev Hitlerjevi komandi v Miinchcnu. Vsi poskusi, ki so bili napravljeni zlepa in zgrda, da bi berlinski uporniki narodno-socijalističnega tabora odnehali, so bili zastonj. Narodni socijalisti v Berlinu so menda odločeni, da ustanove samostojno stranko. Oni imajo večino civilnih in vojaških organizacij v Berlinu za seboj, imajo hišo stranke v Berlinu v svojih rokah kakor tudi časopisje narodno socijalistične stranke. Berlinskim upornikom, ki stoje pod vodstvom bivšega stotnika Stenessa, so se priključile tudi brandenburške organizacije.
Miinchen, 2. aprila, d. »Der volkische Beobachter«, Hitlerjev organ, je danes objavil članek, v katerem napoveduje Adolf Hitler berlinskim upornikom najostrejši boj. Dalje objavlja list pismo Hitlerjevo na Gobbelsa, Hitlerjevega podvoditelja v Berlinu, v katerem Hitler Gobbelsu vnovič nalaga, da mora očistiti narodno-socijali stično gibanje, v Berlinu. Zato dobi od Hitlerja generalno pooblastilo. Gobbels naj brezobzirno nastopa in naj se ne da motiti po nobenih pomislekih, češ da je vedno še boljše, da ni sploh nobenega narodno-socijalističnega gibanja, kakor pa da bi imeli stranko nediscipline, razsula in nepokorščine. Pismo se konča: »Karkoli boste v izpolnjevanju te nove naloge storili, jaz vas bom kril.« 4
Wcimar, 2. aprila, d. Po včerajšnji seji turinškega deželnega zbora je imel Hitler
v	Weimaru na nekem narod .o-socijali-štičnem zborovanju govor, v katerem sicer ni govoril o porazu narod no-socijalisti&ie vlade v Turingiji in tudi ne o konfliktu z Berlinom, pač pa se je na naslov nemške
ljudske stranke, ki je, kakor znano, zakrivila poraz narodnih socijalistov, preteče izrazil, da se bo v najkrajšem času pričela gigantska propaganda proti nemški ljudski stranki. Prvi april 1931, t. j. ko je ta stranka glasovalaa s socijalnimi demokrati proti naroc lo-socijalističnim ministrom, bo smrtni dan nemške ljudske stranke. Hitler je izjavil dalje, da bo odstop ministra dr. Fricka narodno-socijalistični stranki privedel milijone novih pristašev. .>eki govornik, nekdanji stotnik Goring, je izjavil, da je Hitler tako nezmotljiv kakor papež. Po še nekaterih takih govorih Hitlerjevih pod-voditeljev je vnovič izjavil Hitler, da se
njegova stranka. pripravlja na veliko napadalno vojno. Vsi elementi, ki se ne bodo slepo pokorili voditelju, bodo po najkrajši poti odstranjeni iz stranke.
Berlin, 2. aorila. n. Tukajšnja organizacija narodno-socijalistične stranke javlja, da stoji uredništvo njenega organa > Der Angriff« pod terorjem pripadnikov izključenega vodje Stinnesa. Zato se ta list ne more ve* :	.trati	za	organ	stranke	in tudi
njegove izjave ne kot izjave stranke. Sicer pa bo narodno-socijalistična stranka napravila pravne korake, da pride zopet do svojega lista.
Fond za podpiranje brezposelnih rudarjev
Ministrska naredba, ki ga ustanavlja, je stopila v sredo v veljavo
Beograd, 2. aprila. 1. Na podlagi člena 3., 5. in 12. zakona o ustroju vrhovne drž. uprave je minister za gozdove in rudnike i/.dal naredbo o ustanovitvi fonda za podpiranje brezposelnih rudarjev v okviru bratovskih skladnič in o pobiranju prispevkov za ta fond. Naredba se glasi:
1. Z dnem 1. aprila se ustanovi pri vsaki bratovski skladnici za zavarovanje delavcev in osobja rudarskih podjetij v kraljevini Jugoslaviji poseben fond za podpiranje brezposelnih rudarjev. Organizacija tega fonda in redni upravni stroški padejo v breme dosedanjih treh oddelkov zavarovanja pri bratovskih skladuicah.
2. Od 1. apr. 1931 bodo pri izplačevanju delavskih mezd vsi podjetniki, katerih delovno osobje je že zavarovano ali mora biti zavarovano pri bratovskih skladuicah, plačevali poseben prispevek za ta fond, in sicer a) od delavske bruto-mezde pri podjetju po 0-15%, b) prav toliko, kolikor znaša prispevek vseh delojemalcev podjetja za navedeni fond. — Prej navedeni delavski prispevek in prispevek podjetja se bosta
plačevala istočasno in na isti način kakor ostali prispevki bratovskih skladnic, — 3. uprava in poslovanje fonda za podpiranje brezposelnih delavcev, vrsta in višina podpore brezposelnim rudarjem bo določala posebna uredba, ki jo izda minister. Ta naredba je stopila včeraj v veljavo.
Za ustanovitev ministrstev za mir
Žeenva, 2. aprila. AA. Po poročilu listov je tajništvo Društva narodov prejelo diplomatsko noto južno-ameriških držav, ki predlagajo, naj bi vse države, ki so članice Društva, narodov, ustanovile posebno ministrstvo za mir. To ministrstvo naj bi pripravljalo in ustvarjalo vso potrebne ukrepe za razorožitev.
Prepovedane protiverske demonstracije
Berlin, 2. aprila. AA. Redarstvo je prepovedalo prireditve, ki so jih hotele prirediti zveze komunistične omladine in organizacije svobodo-miselcev za Veliko noč. Na teti prireditvah naj bi mladina manifestirala proti cerkvenim institucijam in verskim obredom
Turisti na severno mejo!
Ni turistiika važna samo v narodno gospodarskem o/.iru, lenvveč prav tako tudi v nacijo naln&m iti političnem. Drugod se te dvojne važnosti turistike tudi zavedajo in južna Štajerska je vedno dobro obiskana od nemških turistov. Zlasti so pa ti redni gosti v nacijonalno eksponi ranih krajih in dostikrat edini steber nemške zavesti prebivalstva.
Pri nas pa so silno redki izletniki in turisti, ki bi se zavedali tudi nacijonalno politične važnosti turistike. Od nekdaj so nagi izletniki vajeni, da obiskujejo le en del Slovenije, dočitn vse druge kraje čisto zanemarjajo. Saj radi priznavamo, da je Gorenjska zlasti privlačna tako vsled svoje naravne lepote ko tudi vsled udobnosti, ki jih nudi turistu. Ampak tudi drugi deli Slovenije imajo polno naravnih krasot in tudi drugod se ljudje trudijo, da bi dobro postregli svojim gostom. Ce pa teh ni in ni, potem je le naravno, da ne zmorejo stroškov, ki jih zahteva dobra oprema prenočišč in gostiln. Je pač treba, da turisti tudi sami pripomorejo, da bo polagoma vsa Slovenija odprta tujskemu prometu in da zato obiskujejo vse slovenske kraje, ne pa vedno le ene in iste.
Tudi v naši turistiki se mora pričeti racionalizacija. Prijetno treba združiti s koristnim in zato naj ne bo slovenski izletnik le izletnik, temveč tudi narodni delavec, ki svoj izlet uporabi tudi v to, da skrbi za utrditev narodne zavesti in to zlasti v ogroženih krajih. Ravno ob severni meji je nacijonalna misel od nekdaj največ trpela na tem, da so prihajali v te kraje samo nemški turisti. Vsled tega se je v našem priprostem narodu udomačila misel, da je gospod sploh samo Nemec. Daljna posledica te zmote je bila, da so naši ljudje mislili, da postane človek nekaj le, če govori nemško, ker da je slovenski jezik le za kmeta in hlapce. Ni čuda, če je tako mišljenje nastalo, ko pa niso videli naši ljudje ob meji leta in leta gosposkega turista, ki bi govoril in bil Slovenec. Tudi v tem je eden osnovnih vzro-
'Ku v, ua buiu	liui	uS!h.i
Meja je močna, kolikor prejema svežega soka iz sredine, zlasti te prestolnice. Ne zadostuje samo kontakt, ki ga ima sredina z mejo potem časopisov in knjig, temveč potreben je tudi kontakt z živo besedo in za ta kontakt ima skrbeti slovenski izletnik in turist. Duhovniki, učitelji ter uradniki, ki žive ob meji, morajo slišati, kako napreduje naše nacijonalno življenje, morajo vsaj enkrat na teden imeti priliko, da govore z naobraženim človekom in da niso vedno navezani le na eno in isto družbo ali da so sploh brez družbe, kar se tudi ne dogaja redko. Naš človek ob meji mora pri obisku slovenskega turista čutiti, da je del naroda, da ni osamljen, da ves narod pozna njegovo prizadevanje narodni napredek in da mu je za njegovo delo hvaležen. Z osebnim kontaktom treba navezati ljudi ob meji na narodno življenje, ker šele osebno občevanje odpre »rce in ustvari zaupanje.
Izletnik pa se mora te svoje velike na-cijonalne naloge tudi zavedati in zato mora biti vse njegovo ponašanje v obmejnih krajih takšno, da bodo domačini nanj lahko ponosni. Izletnik, ki misli, da si sme zunaj na kmetih vse dovoliti, naj raje ostane doma, ker bo s svojim slabim ponašanjem samo škodil uacijonalni misli. Domačini morajo videti v slovenskem izletniku kulturnega človeka, reprezentanta elovenske kulture ne pa reprezentanta neomike in podivjanosti.
Stremeti pa moramo tudi za tem, da bodo tudi bratje Srbi in Hrvati posečali našo mejo in da bo tudi turistika počasi dokaz naše enotnosti in sloge. Ne samo Slovenci, ves jugoslovanski narod se mora zanimati za severno mejo, kajti čim trdnejša je v nacijonalnem pogledu meja, tem varnejši *»mo mi vsi. Pri lej priliki je treba tudi ožigosati one naše bogataše, ki obiskujejo le draga tuja kopališča. Dvakratno škodo delajo ti ljudje, ker nosijo denar v tujino, ki ga v času krize dvakrat bolj nujno potrebujemo In ker zapravljajo denar, ko zahteva naše narodno gospodarstvo čim večjo varčnost.
Jugoslovanski izletniki in turisti na severno mejo! Okrepite naš živelj v ekspo-niranih krajih, skrbite, da bo dobivala naša meja vedno svež sok. Izletnik bodi tudi narodni delavec in nova turistična sezona naj bo že v tem znamenju!
Pri prebollu zvaničnika na zvanje uradnika sorodne stroke, za katero se zahteva izobrazba nepopolne srednje šole ali nje enako vredne strohovne Sole, je zvaničniška služba enaka pripravniški službi te stroke, če pa ima zvaničnik popolno zahtevano Šolsko izobrazbo, in najmanj tri leta zvaničniške službe, lahko potem, ko napravi državni izpit, dobi zvanje X. skupine v tej stroki, te pa je njegova plača bila večja od plače X. skupine, mu gre tisti perijodAi povišek te skupine, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Če zvaničnik doseže potrebno šolsko izobrazbo in preide v stroko, za katero se zahteva popolna srednješolska ali fakultetna izobrazba, more vstopiti samo v pripravniško službo te stroke.
Ce služitelj prestopi v službo zvaničnika in izpolni vse pogoje, ki so predpisani za dotično zvaničniško stroko, se lahko sprejme v najnižjo skupino zvaničnikov. Če pa je bila njegova dotedanja plača večja od plače te skupine, mu gre tisti perijodični povišek te skupine, ki je njegovi dotedanji plači najbližji. Če služilelj po doseženi ustrezni šolski izobrazbi prestopi v zvanje uradnika, more stopiti samo v pripravniško službo dotične stroke.
VII. Splošna določila
Državni uslužbenec ne sme imeti poleg svoje redne službe še kake postranske, če mu tega ne dovoli pristojno službeno oblastvo. Držav.ii uslužbenec ne more zavzemati nobenega položaja, ki bi bil v nasprotstvu z dostojanstvom in častjo njegovega zvanja, ali ki bi ga oviralo v izvrševanju stalnih službenih dolžnosti.
VIII. Splošne odredbe
Uslužbenec ne more imeti poleg redne službe kake druge vzporedne, razen če mu to dovolijo višje oblasti. Uslužbenec ne more zavzeti ni-kakega položaja, ki bi bil nasproten dostojanstvu in časti njegove službe in ki bi ga zadrževal pri izvrševanju njegovih stalnih službenih dolžnosti.
Ministri, bani in drugi državni uslužbenci ne morejo nastopiti kot pogodbene stranke pri pogodbah o državnih nabavah in gradnjah. Uslužbenci onih oblastev ali državnih ustanov, za katere se sklepajo pogodbe o nabavah in gradnjah, ne smejo biti pri teh dobavah in gradnjah neposredno prizadeti.
Sodniki, predsedniki, podpredsedniki in člani državnega sveta, predsedniki in člani glavne Kontrole ne smejo biti člani upravnih in nadzorstvenih odborov delniških družb, niti drugega takšnega podjetja, razen uradniških in za-druznih ustanov. Izvzeti so oni slučaji, ko pristojno ministrstvo v soglasju 8 predsedstvom ministrskega sveta delegira uradnika v ta -ia-men i’ strokovnih in kontrolnih ozirov.
Dopusti
Državni uslužbenec ima pravico na vsakoletni dopust. Trajanje dopusta znaša pri uradnikih od 1. do 3. skupine II. stopnja vključno (i tednov, za uradnike drugih skupin, če imajo preko
25	let službe, 40 dni, če imajo od 15—25 let službe 30 dni, če imajo od 5—15 let službe 20 dni, do 5 let službe pa 10 dni. Za uradniške pripravnike znaša dopust 10 dni. Zvaničniki in služitelji, ki imajo nad 25 let službe, imajo 30 dni dopusta, od 15—25 let službe 20 dni, ed 5—15 let službe 12 dni in do 5 let službe 5 dni. Odsotnost radi zdravljenja in radi okrevanja se računa v letni dopust.
Pogrebnina
Po smrti državnega uslužbenca, tako aktivnega, kot upokojenega, se za pogrebne stroške izplačuje enomesečna plača (z vsemi dodatki) umrlega uslužbenca. Ženi in otrokom pokojnega pa se izplačajo poleg tega še dvomesečni prejemki umrlega, ako preostali nimajo dngib dohodkov. Po smrti pogodbenega uradr:ik» S8 za pogrebne stroške izplača enomesečna nagrada.
IX.	Pokojnine
§ 113. Uradniki, zvaničniki in služitelji, ki izpolnijo predpisane pogoje, dosežejo pravice do osebne pokojnine, kadar dovrše 10 let, ki so jih stvarno prebili v aktivni državni službi pri državnih uradih ali pri drugih državnih ustanovah. V ta rok se ne računa čas, ki ga je uslužbenec prebil na delu v službi države kot, pogodbeni uslužbenec ali dnevničar.
V	rok, določen v prvem odstavku § 113., se računi tudi čas, ki ga je državni uslužbenec prebil v aktivni službi kot uradnik, zvaničnik ali služitelj v državnih prometnih ustanovah po odredbah zukona, ki velja za to osobje.
Podlaga za določitev višine osebne penzije uslužbencev je plača z mesečnimi dodatki vred, ki jo je dobival uradnik v času ko je bil upokojen, za zvaničnika in služitelja pa plača, ki jo je dobival v času ko je bil upokojen. Če je državni uslužbenec stopil v pokoj z dovršenimi 50. leti starosti ali 30. leti službe, dobi za vsako polovico leta še: če je odslužil 15 let službe ali doživel 35. leto starosti po —'50% 20 let službe ali 40 let starosti —-00%, 25 let službe ali 45 let starosti —‘70%, 30 let službe ali 50 let starosti —-80%. Upokojeni državni uslužbenec ima poleg pravice do draginjskih doklad, ki se določajo na isti način kakor pokojnina po plači, ki služi za pokojninsko osnovo, in sicer uradnik v 1. draginjskem razredu 550 Din,
2.	razredu 500 Din, v 3. razredu 450 Din, zvaničnik in služitelj pa v 1. draginjskem razredu 400 Din, v 2. razredu 350 Din, v 3. razredu pa 300 Din.
Od svojih položajnih dodalkov dobijo vpoko-
25. letu, 70% po 30. letu, 95% po 35. letu.
Za družinske pokojnine uradnikov in ostalih državnih uslužbencev civilnega reda se ustanovi uradniški pokojninski fond kot samostojna pravna oseba, ki se ne sme vporabiti v nobene druge svrhe, kakor v one, ki jih določa zakon. Fond upravlja državna Hipotekarna banka.
Oni, ki plačujejo pristojbine za uradniški pokojninski fond, imajo pravico do rodbinske pokojnine iz uradniškega pokojninskega fonda, če so najmanj 5 let plačevali te pristojbine in če so kot taki umrli.
X.	Kontraktualni uradniki in dnevničarji
V službo države se smejo sprejemati tudi kontraktualni uradniki in dnevničarji. V delo se kontraktualno sprejmejo oni, ki vršijo službo uradnikov, kot dnevničarji pa oni, ki vršijo službo zvaničnika. Nagrade za dnevničarje določa resorno ministrstvo s posebno uredbo. Plače kontraktualnih uradnikov pa se določajo po posebni pogodbi. Dnevničarjev se ime služba ob vsakem času odpovedati v roku 15 dni od dne, ko se mu odpoved sporoči. Enako pravico ima tudi dnevničar. Odpoved službe kontraktualnih uradnikov pa je določena v pogodbah. Odpustiti pa se smejo iz službe tudi zaradi nevredno li in iz disciplinarnih ozirov.
XI. Disciplinski predpisi
V tem poglavju govori zakon o disciplinskem postopku, predpisih in o kaznih za prestopek v službi.
XII. Prehodne in završne določbe
Odredbe tega zakona veljajo za one državne uslužbence, ki so onega dne, ko stopi v veljavo ta zakon v službi ali ki so vstopili v službo po tem dnevu. Dosedanje grupe in kategorije odgovarjajo novim grupam kakor sledi:
Dosedanja 1. grupa I. kategorije I./l. odgovarja novi I. grupi, I./2.a odgovarja 1. stopnji
II. grupe, I./2. odgovarja II./2., I./3.a = III./l., 1./3. = III./2., I./4.n = IV./l,, I./4. = IV./2., I./5. in Il./l.a = V., I./6. in II./l. = VI.,
I./7. in 11.12. = VII., I./8. = II./3 ter III./l. = VIII., II./4. in III./2. = IX., III./3. = X. — Dosedanji uradniki in pripravniki I./9., II/5. in
III./4. dobivajo plače uraduiških pripravnikov. Če zateče zakon z dnem, ko stopi v veljavo,
uradnika v aktivni službi, tedaj ostane prizadeti uradnik v isti grupi, kakor dosedaj in se uvrsti v odgovarjajočo grupo po novi tabeli, odnosno v ono grupo, katero določi državni svet in upravno sodišče. Če je državni uslužbenec sedaj v višji grupi, kakor bi pripadal po novi razporedbi, ima pravico do najnižje stopnje višje grupe. Za nadaljnje napredovanje se mu računa efektivni službeni čas v grupi, v kateri je bil, ko je stopil zakon v veljavo.
Položaj ministrov in banov po novem zakonu
Novi zakon o državnih uradnikih vsebuje številne odredbe tudi glede ministrov in banov.
V	zakonu je med drugim tudi določba o mesečnih plačah najvišjih državnih uslužbencev. Plača predsednika vlade znaša po tej določbi
10.000	Din mesečno in osebne draginjske doklade 7500 Din; ostali ministri in bani imajo 8000 Din plafce in i>o 6000 Din osebne draginjske doklade na mesec.
Paragraf 113. novega zakona pa govori o pravicah ministrov in banov glede pokojnine. Ministri dobijo pravico do osebne ministrske pokojnine, če so aktivno vršili službo na ministrskem položaju dve leti; bani pa, če so aktivno služili tri leta. V te roke se računajo ministrom, ki so bili prej bani, dve tretjini časa njihove banske službe, a banom, ki so bili prej ministri, se vračuna za polovico. V dveletni rok pri ministrih in v troletni rok pri banih se računa tudi čas, ki so ga prebili na razpoloženju, toda največ eno leto.
Podlaga za odmerjanje osebne pokojnine ministrom in banom je njihova plača. Od vsakega pol leta, ki se jim računa za dosego pravice .1) pokojnine, pripada ministrom po 5 odstotkov, a banom po 3 odstotke plače kot njihova osebna pokojnina, izhajajoča iz te njihove službe. Če pa ne odgovarjajo pogojem glede pravice do ministrske, oziroma banske pokojnine (\. j., če niso bili dve, oziroma tri leta bani), a imajo na drugi strani vsaj deset let prt. nje državne službe, se jim odmeri pokojnina kakor uradnikom III. skupine 2.), ako niso bili prej v višji skupini, pri čemer veljajo tudi zanje z novim zakonom predpisani odstotki glede zneska pokojnin.
Če bi bila pokojnina ministrov in banov manjša nego pokojnina, do katere bi imeli pravico kot navadni uradniki, tedaj jim pripada ona pokojnina, ki je večja po znesku. Ministrom in banom, ki imajo pravico do ministrske, oziroma banske pokojnine, pripadajo tudi osebne draginjske doklade in sicer v istem r 'zmerju, v katerem jim je odmerjena pokoj-mua. če pa dobivajo pokojnino na podlagi prejšnje službe, jim pripada draginjska do-ldada po splošnih tozadevnih določilih novega zakona.
Čas, ki so ga ministri in bani prebili kot pokrajinski namestniki ali predsedniki pokrajin-skh uprav, se jim bo računal, če bodo upokojeni po novem zakonu, kakor če bi bili oni čas bani.
Proračun banovinskih podjetij, zavodov in ustanov
Izdatki Dohodki Dotacije v tisočih
Vinarska in sadjarska
šola v Mariboru	975	238	737
Kmetijska šola v Grmu	1.329	169	1.163
Kmet. šola v Št. Jur ju	647	87	560
Kmet.-gospodinjska šo-			
la v Št. Jurju	350	26	323
Kmet. šola v Rakičanu	497	100	397
Mlek. šola v Škofji Loki	1.479	1.033	445
Umet.-gospodinjska šo-			
la v Mali Loki	466	122	341
Trunka in drevesnica			
v Pekrah	400	120	280
Trsnica in drevesnica			
v Kapeli	277	150	126
Trsnica v Kostanjevici			
in Leskovcu	202	61	111
Trsnica v Dramljah	53	60	
Trsnica v Vinjeni vrhu	25	25	
Drevesnica v Ptuju	14	5	9
Žrebčarna v Selu	885	45	840
Semenogojska postaja			
v Beltincih	76	3	73
Veleposestvo v Pono-			
vičali	849	200	640
Ribje vališče v Bohinj-			
ski Bistrici	191	202	
Kmetijska kontrolna in			
preizkusna postaja v			
Mariboru	192	70	122
Podkovska šola v Ljub-			
ljani	230	138	92
Prosvetni oddelek.			
Gluhonemnica v Ljub-			
ljani	441	21	420
Deško vzgajališče v Po-			
novičah	534	125	409
Zavod za slepo deco v			
Kočevju	351	13	338
Dečji dom v Ljubljani	844	144	700
Dečji dom v Mariboru	615	157	457
Vajeniški dom v Ljub-			
ljani	234	15	219
Kotnice:			
v Mariboru	7.200	2.842	4.357
v Celju .	4.054	1.728	2.320
v Murski Soboti	1.865	569	1.290
v Slovenjgradcu	1.528	590	938
v Brežicah	1.339	413	926
v Ptuju	854	352	502
hiralnica v Vojniku	1.327	906	421
hiralnica v Ptuju	1.084	803	281
v Novem mestu	1.013	392	620
Zdravilišče na Golniku	4.499	4.499	
Banovinska podjetja:
v Rogaški Slatini	15.912	15.912
v Dobrni	1.546	1546
Banovinska zaloga šolskih knjig	1.673	1.706
Preiskava o požaru v Čezsoči na Goriškem
Trst, 2. aprila, v. Preiskava zaradi požiga čez-soške Sole v Trenti se še vedno nadaljuje z veliko vnemo. Napravili so rekonstrukcijo dogodka in med drugim dognali:
Tiste noči se je vračal 21 letni Josip Klavora okrog 1'30 ponoči domov. Ko je prišel v vas, je opazil, da v šoli gori. Alarmiral je ljudi, ki so šli takoj gasit. Medtem so prišli tudi gasilci iz Bovca. Neznanci, ki so zanetili ogenj v šoli, so morali vdreti vanjo skozi okno. Vlomili so okno kuhinje praznega učiteljskega stanovanja, polili pod v sosedni šolski sobi s petrolejem, ki so ga odnesli gostilničarju Andreju Kausu, in ga zažgali. Nato so stekli še pod streho, kjer je bila drvarnica. Tudi tam so skladovnico drv polili s petrolejem in zanetili ogenj. Potem so zbežali v noč. Ogenj so s težavo omejili in proti jutru pogasili. Škodo na pogorelem delu poslopja cenijo na 5000 Din.
Policija, fašistovska milica In finančni stražniki, ki so že ponoči priredili veliko racijo po vsej okolici do Bovca na severu in Zage ob Soči, so pozaprli celo vrsto ljudi, ki so jih potem podnevi deloma spet izpustili. Mnogo pa jih je ostalo v .zaporih, predvsem oni, ki so zahajali v gostilno h Kausu. Ta se je pritožil, da so mu odnesli skoraj pol soda petroleja in nazadnje še pipo pri sodu pustili odprto.
Avstrijski industrijci proti carinski zvezi
Dunaj, 2. aprila, d. Predvčerajšnjim se je vršil informativni razgovor glavne zveze avstrijskih industrijcev o projektirani nemško-av-strijski carinski zvezi. O posvetovanjih so objavili listi poročilo, po katerem je cela vrsta zastopnikov industrije izrekla soglasje z načrtom, le posamezne industrijske panoge pa so izrazile svojo skrb zaradi prehude nemške konkurence. DanaSnji desničarski listi pa ugotavljajo, da se je v resnici pretežni del navzočih zastopnikov industrije odločno izrekel proti carinski zvezi, tisti pa, ki so se zavzemali az načrt, so zahtevali razne pogoje, tako na pr. dolgoročne vmesne carine, kartele, kontigentf in druge varnostne ukrepe.
Odhod dr. Korošca v Ljubljano
Beograd, 2. aprila, k. Z večernim vlakom odpotuje v Ljubljano honorarni profesor za za-drugarstvo dr. Anton Korošec, ki ostane čez velikonočne praznike v Dravski banovini.
Trčenje ladij — 50 mrtvih
London. 2. aprila. A A. Poročajo, da sta bli/.u Gibraltarja trčila angleška letalska ladja »Glo-rius« in parnik »Florida«, ki je plul v Buenos Aires. Ubitih je bilo 30 oseb.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 2. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V petek bo še topleje pa tudi bolj oblačno.
Novi zakon o državnih uradnikih
(Nadaljevanje in konec.)
jeni uradniki 50% po 20. letu službe, 60% po
Pravice in ugodnosti za odlikovance s Karadjor-d e»o zvezdo
N j. Vel. kralj je na predlog zastopnika vojnega ministra in predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pravicah in ugodnostih, ki jih imajo oficirji, kaplarji in redovi, odlikovani z zlatim vojaškim redom Kn-radjordjeve zvezde z meči za hrabrost v vojni od leta 1914 do 1920.
Že leta 1915 je bilo predano prvo odlikovanje tega reda. Odlikovani so bili podoficirji, kaplarji in redovi, ki so se posebno odlikovali z junaštvom. Pri predaji prvih odlikovanj je vrhovni poveljnik, tedanji prestolonaslednik Aleksander, s svojo naredbo A. D. 39.985 z dne 29. junija 1915 sporočil vsej armadi, da si odlikovanci in tisti, ki bodo pozneje odlikovani s tem redom, pridobe pravico do dosmrtne denarne nagrade in do drugih ugodnosti, ki se bodo 7. zakonom uredile. Predsednik ministrskega sveta, armijski general Peter Živkovič je kot zastopnik vojnega ministra predlagal Nj. Vel. kralju in Nj. Vel. kralj je z današnjim dnem 1. aprila podpisal in proglasil gornji zakon.
la zakon uveljavlja gori omenjeno naredbo Vrhovnega poveljnika iz leta 1915.
Zakon predvideva te-le ugodnosti za odlikovance: 1. denarno nagrado, 2. prednost pri sprejemanju otrok v vojaške šole v državi in pošiljanje otrok na vojaške študije v inozemstvo, 3. vsekan je imena v spominsko ploščo v kraljevi zadužbini na Oplenim.
Pravico do teh ugodnosti imajo oficirji in podoficirji, če so bili v vojni tako odlikovani. Prav tako imajo pravico do denarne podpore rodbine podoficirjev, kaplarjev in redovov, ki so bili v vojni tako odlikovani in so v vojni padli ali umrli po vojni za ranami, ki so jih v vojni dobili, in rodbine tako odlikovanih do leta 1920 ter padlih ali za ranami umrlih.
Denarna nagrada znaša 1200 Din na leto, za rodbine pa v odstotkih sorazmerno nasproti številu rodbinskih članov. Denarne nagrade odnosno podpore rodbinam se štejejo od dne prijave in se bodo izdajale ne glede na imo-vinsko stanje odlikovanca ali njegove rodbine in ne glede na druge podpore in nagrade, izdane po drugih posebnih zakonih. Prav tako se ne izterjajo na te nagrade odnosno podpore nikakršne in nikogar terjatve in Uidi se od njih ne plača ne davek ne doklada ter se ne vštejejo v imovino odlikovanca ali njegove rodbine.
Prijave je treba predložiti preko poveljstva pristojnega vojaškega okrožja do vštetega 31. marca 1933. Prošnje in dokazila o' tem niso podvržene ni kaki taksi.
$4av§>ii«s zadruga »Dk»su«
>Dom«, stavbna zadruga državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je praznovala letos svoj prvi jubilej, petletnico svoje ustauo-•vatv«. p, ) priliki je podal tajnik zadruge na °bčnein zboru, bi se je vršil 7. marca, zanimivo Poročilo o delovanju zadruge. Zadruga šteje da-nes 121 članov, od katerih je že 84 hišnih posestnikov, torej dobri 2 tretjini. Ti številki pričata najjasnejše o uspešnem delu zadruge. Da je mogla zadruga doseči ta velik uspeli, je zasluga kraljevske banske uprave, ki je prevzela Po svojem »Zakladu za gradnjo malih stanovanj« jamstvo za 75% njihovih gradnih stroškov. Poleg tega pa podeljuje članom zadrugo če podpore in je tako prejelo 32 članov do konca leta 1930 52.720 Din podpor. Ta Zaklad« Je tudii vnešen v novi proračun Dravske banovine. Poleg tega je podpirala zadrugo tudi ljubljanska mestna občina in viška občina z jamstvom za gradbena posojila pri ljubljanski mestni hrnniilnii-L To pa je bila tudi ediua podpora od strani oblasti in kljub temu da so člani zadruge samo državni nameščenci, vendar ni bito mog;T:e doseči kljub številnim intorvenci-ium nobene druge podpore od oblasti.
Zadruga Dom namerava v letošnji gradbeni sezoni zgraditi večjo zadružno stanovanjsko hišo, če bo ugodno rešena prošnja na bansko upravo za brezobrestno posojilo.
'če prištejemo k znesku 10,413.000 Din izplačanih gradbenih posojil še znesek 3,471.000 Din, ki so jih morali graditelji dahi iz lastnega, potem vidimo, da je 84 elanov zadruge investiralo že skoraj 14 milijonov Din in da je danes vrednost nepremičnin naših članov dosegla gotovo vsoto 15 milijonov Din, ker raste rapidno. vrednost stavbenih parcel.
K uspešnemu delu je zadrugi s Doni le čestitati. Upamo, da bo v novem poslovnem letu deležna še večje podpore oblasti.
Kamnik za povzdigo tujskega prometa
V	nedeljo se je vršila v Kamniku anketa za povzdigo tujskega prometa, katero je sklicalo tujsko-promelno društvo. Na anketo so bili povabljeni zastopniki vseh okoliških občin, zastopniki društev, denarnih zavodov in zadrug, šol in uradov, dalje zastopniki pošle in železnice v Kamniku itd. (klavni namen ankete pa je bil zainteresirati domače in okoliške obrtnike, trgovce in zlasli stanodajalce za povzdigo tujskega prometa. In prav ki poslednji so se ankete udeležili v tako neznatnem številu, da je bilo na zborovanju sko.ro več tujcev kot pa Kamničanov.
Zborovanje je otvoril predsednik tujsko-prometnega društva sreski načelnik dr. Ogrin in pozdravni zastopnika Zveze za tujski promet dvornega svetnika dr. Marna, ravnatelja tujsko prometnega sveta banske uprave Narte Velikonjo, ravnatelja Pintarja, mestnega župana Kratnarja, načelnika korporacije dr. Vidica, dekana g. Riharja ter zastopnike društev, zadrug, smodnišnice itd. Povdarjat je vzgojni in propagandni namen današnje ankete želeč ji obilo uspeha.
Vimenu banske uprave je pozdravit udeležence g. dr. Marn v imenu mestne občine pa župan g. Kratnnr, nakar, je ravnatelj g. Pintar v široko zasnova,nem in za Kamnica,ne izredno .poučnem govoru podal glavne točke o pomenu in organizaciji tujskega prometa pri nas in po drugih državah. V drugih državah je tujski promet zelo dobičkonosna gospodarska panoga, ki v veliki meri vpliva na aktivnost državnega proračuna. Jugoslaviji pa prinese le 700 milijonov. Tujskemu prometu bomo morati posvetiti več pažnje, da nas drugi narodi ne prebite. Sedaj je zadnji čas, da pričnemo. Pri nas je razširjeno napačno mnenje zlasti med preprostim ljudstvom, da imajo od tujskega prometa dobiček samo gostilničarji in hotelirji. Ni res, prav vsem denaša tujski promet dohodke: gostilničarji morajo kupovati od kmetov, vrtnarjev; zaslužijo obrtniki, trgovci (nakupovanje spominkov, razglednic, osvežil itd.), pa tild* najrevnejši sloji z nabiranjem malin, jagod itd., katere prav lahko spravijo v denar, ker .jih tujci radi kupujejo. Dobičke imajo nadalje tudi avtobusi, železnice, izvoščki, pa tudi občinam denaša tujski promet lepe dohodke.
Velkega pomena je tujski promet v političnem pogledu: združuje narode in ublažuje ua-sprolstva svetovne vojne ter skuša zravnati prepade, ki so jih zasekala stoletja med posameznimi državami. Zlasli je to važno za našo državo, o kateri nam neprijazni sesedi radi konkurence šini jo neugodne vesti, da bi nam s tem škodovati na tujskem premetu. Tujec, kii pride k nam, bo videt, da mi nismo taki, kakršne nas stikajo drugi, prišel bo zopet in pripeljal tudi svoje prijatelje in znance. Najboljša reklama je dobra postrežba in solidne cene. Nad 56% tujcev privabijo privatna priporočila, ostalo pa odpade na prospekte, časopisne reklame itd. S propagando se morajo pečati strokovnjaki, ki morajo delati v duhu časa. Organizacija mora biti smotre«a in temeljita, najboljša je ona, ki izvira od privatnih inicijator-jev, ki se morajo zavedati v potni meni, da je njihovo delo velikanskega pomena za narodno gospodarstvo. Naloga tujsko-premetnih društev je: voditi evidenco . sob in cen s prehrano in brez uje, voditi propagando in reklamo, skrbeti za zabave, igrišča, šport, organizirati izlete ild.
O splošnih krajevnih pogojih za razvoj tujskega prometa je govorit g. r-reski načelnik dr. Ogrin. Kamnik je na poli, da poslane uvaževa-no letovišče, kakor je slovelo že pred vojno. Želeti hi bito le, da bi Kamničani pokazali več volje in veselja. V preteklem letu je obiskalo Kamnik 459 tujcev in pričakovati je, da bo to število letos naraslo, k čemur bo zlasti pripo-tffflgln n o v h avtomobilska cesta v Kamniško Bistrico.
G. Anton Cerer je nato poročal o aktualnih prometnih vprašanjih kamniškega sreza. Ceste se bodo zboljšale. Cediti odbor ima v programu nabavo cestnega valjarja,.banovinske ceste, se bodo razširile na 7, oziroma (> metrov, mesilo se bo tlakovalo, zgradita se bo cesta na Luče in v Bistrico. Poskrbelo se bo za hodnike ob cestah. Lokalna železnica ne odgovarja več današnjemu prometu, ki se z vsailcim letom veča. Kljub številnim prošnjam in obljubam se do danes ni storilo še ničesar. I ri razdeljevanju motornih voazil . Kamnik nikakor ne sine bili prezrl. Postajno poslopje bo treba povečati, Čakalnice lil. razreda sploh nimamo. Žalosten je poštni lokal: ozek, stisnjen, žadu bel. Poštni promet v Kamniku narašča z vsakim letom za 10.009 enot. Pomnožili bo treba oso-
lijo, izboljšati telefonski promet. Telefonska govorilnica je premajhna, zveze nezadostne. Avtobusni promet se je pričel v preteklem letu razveseljivo razvijati.
Tajnik tujsko prometnega društva Skala jo poročal o poslovanju druživa in ožigosal, netočnost, in malomarnost pri prijavah tujcev. Društvo bo tudi letos pregledalo vsa stanova* ja in skrbelo za čini večjo udobnost tujcev.
Po predavanjih se je vršila debata, v katero so posegali vsi govorniki. Predlagalo se je tudi, naj hi se skušalo obnoviti zdravljenje po Kneippovem sistemu, o čemur naj bi se zainteresirali zlasti denarni zavodi.
Beseifa
nasisn res argem
Noben poklic ni :. ko ostal tradicijam zvest, kakor rudarski. Trajno, stoletno delo na enem in i. tem .estu je vzgon' i posebne vrste ljudi, svojevrstne značaje z starimi običaji in navadami. Rudarski kroj, praznični nastopi (parad.), krajevne prireditve, n. pr. procesije lokalnega pomena, spomini na preteklost uplivajo š dandanes, da se. naši rudniki trčijo d svoje o-lice po delovanju, običajih, stremljenju v javnem življenju in raznih nastopih. Tako so si obdržali rudarji tudi svoj rudarski pozdrav. Ta pa je bil že stoletja nemški Gliick aufl, ker je bil prvotn • Nemec rudar v naših krajih, domačini so se le polagoma oprijemali udarskega dela z stotimi nevarnostmi in noprilikami. Ko so pozneje tudi Slovenci glbbokeje posegli v jamsko življenje, so tudi rudarski pozdrav po svoje prikrojili z raznimi nazivi: dobro srečo, na srečo, sreča go~' itd. Vsi ti izrazi so nerodno poslovenjevanje nemškega Gliick aufl, ali pa izvira iz prvotnega »gliieklich bet ..at«. Sr- ”<»-veške jame so bile tako nizke, kakor kak globok vodnjak: hodili so po priprostih lestvah, ali so jih spuščali po vrvi v ,sodih v 30 do 40 metrov globoke jarke. Zato je rudar, prišedši iz jame, zaklical: srečno sem prišel (gllicklirh herauf!) iz česar je nastalo zaokroženo gliick aufl v nemščini primeren pozdrav, slovenski prevod pa znači nutlo posrečeno besedo.
Zato je že pred 25. leti upeljal Dom in Svet« pristen in pravilen slovenski izraz »uspešna bilo«,	in Danilo Fajgelj	je že	1007. uglasbil Jamske	odmeve	z mašo	za rudarje, koračnico in
žalostinko, kjer je i rudarski pozdrav »uspešno bilo k
Od tedaj je ta pozdrav udomačen v slovstvu, v družabnem življenju je pa že vedno slišati nemško Gliick aufl V lastni državi, z lastnim državnim gospodarstvom so taki ostanki preteklosti malo primerni in tud', malo v čast. Dokler je bil	rudar odvisen	od tujih gospodarjev,	je bilo	umevno;	toda	dandanes imamo v
lastni državi sicer tuj kapital, a nismo mi radi njega, pač pa je on radi nas! Zadostuje naj mu lep zaslužek, ki ga ima iz naših rudnikov, ni pa treba hlapčevati našim ljudem iz tujine došlemu tujcu. To veljaj za vse prilike: gospodarske, politične in družabne; bodi-si volitve, ljudsko štetje ali kar hoče: tuj kapital naj ve, da je pri nas samo gost, nikakor pa gospodar.
Najbolj hlapčevsko se pa kaže tako poniževanje z besedo Gliick aufl, temu pritrdi vsak, kdor pozna razmere.
Zato, rudarji: Gliick auf v muzej; v ruše rove in jačke pa slovenski »Uspešno bilo!«, ’ ' or ga ima slovenska knjiga že desetletja!
Uspešno bilo!
Vtmštfev narod, rsrdarslie
delegacije iz SJeogrsda
Trbovlje, 2. aprila.
Danes se je vrnila iz Beograda delegacija
II.	skupine, odnosno Narodne strokovne zveze (gg. Štruc in Skrinar), ki se je udeležila konference radi brezposelnosti rudarjev, ki se je vršila dne 27. marca I. I. v ministrstvu za šume in rude v Beogradu. l‘o končani konferenci, ki je, kakor znano, imela uspeh, ker se je ustanovil brezposelni podporni fond za rudarje, sta se oba delegatk' podnla k raznim resornim ministrom, med drugim tudi k prvemu ministru v predsedništvu vlade g. dr. Milanu Srskiču, ki je oba delegata zelo prijazno sprejel ter se živo zanimal za pokret narodnih rudarjev v rudarskih revirjih. Oba delegata sta ministra Srskiča prosila zn pojasnilo, kaj je bilo ukrenjeno glede zadnje intervencije narodne rudarske delegacije, nakar jima je minister pojasnil, da je že dal nalog prometnemu ministru in ministru za šume in rude, da se vsi predlogi, ki jih je iznesla zadnja narodna rudarska delegacija, upo-
števajo. — Delegata sta prejela na merodajnih mestih zagotovila, da potekajo pogajanja za sklep nove pogodbe med državno železnico in privatnimi rudniki dokaj povoljno in da se bodo nabave premoga iz trboveljskih rudnikov znatno zvišale, tako da se bo v kratkem, najkasneje pa v maju, pričelo v trboveljskih revirjih zopet v večjem obsegu obratovati. — Če se bodo ta zagotovila uresničila, potem moremo naši narodni rudarski delegaciji le čestitati k sijajnemu uspehu v korist trpečemu rudarskemu delavstvu, kajti s tem bo tudi dolgotrajna težka rudarska kriza vendar enkrat omiljena in s časom tudi odpravljena.
©Lošinja!* nezssanca v goz«Ju p»‘š Slišali
Drvar našel okostje človeka, ki je umrl naj manj pred letom dni
Maribor, 2. aprila.
Včeraj so v nekem gozdu v Smolniku pri Rušah delavci podirali drevesa. Pri tem je eden izmed njih zašel dalje v šumo in nenadoma opazil na večji skali človeško okostje. O groznem odkritju je na mestu obvestil svoje tovariše, ki so se potem približali iu ugotovili, da je truplo neznanca že popolnoma zgnilo in je ostalo pod razpadajočo obleko samo še okostja odraslega moškega. Neznanec je moral tam ležati že najmanj leto dni. Po zunanjih znakih sodeč je bil turist, ker je imel na sebi nahrbtnik in karirane hlače: V neposredni bližini njegovih zeniskih ostankov je ležal slamnik in vojaški samokres.
O razkritju so obvestili orožnike, ki pa seveda doslej niso mogli odkriti nobene podrobnosti kakor tudi ne istovetnosti; prav tako ni jasno, ali se je turist ponesrečil, ali se je samega sebe ustrelil, ali ga je kdo drug ubil. Vest o človeškem okostnjaku v šumi nad Rušami se je kmalu razširila po vsej vasi in oslali Dravski dolini. Preiskava se še nadaljuje in je pričakovati, da se bo dala čitu prej ugotoviti vsaj identiteta mrtveca.
Pissno iz Poljčan
Na cvetno nedeljo, ko je bilo ponekod pravcato pomladansko vreme, je pri nas snežilo in ntelo kot v najhujši zimi. Najhujše je bilo proti pol 12., ko so se ljudje, vračali od cerkvenega opravila. Butare so se zvijale v burji in mraz je rezal v kosti.
Na sejmski dan v ponedeljek pa je bilo zopet najlepše vreme, tako da je z vseh strani privrelo številno kramarjev in je bilo prignane obilo živine. Vendar se kupčija radi pomanjkanja denarja Ojud-je si zaradi slabega vremena 'niso mogli dosti prislužiti) ni begsigavedi kako obnesla. Razen na cvetno nedeljo je naletaval sneg še v torek zvečer, potem se je vreme ustalilo in je postalo prav lepo.
Ne mine dan brez nesreče.
Dva posestnika O. in K. sta se iz Studenic na večer pod Bočem ob Dravinji vračala te dni iz vinograda z dela domov. Na'ozki stezi se jima nenadoma pod ognmi vdere zemlja in je najprej O. za njim pa še K. zdrknil v Dravinjo, ki .je na tem mestu silno deroča in vr‘in-časfa. Kričala sta na pomoč in se vedno bolj z zemBo vred pogrezala v globočino. In da ni v teni času za njima prišel človek z lučjo, ki ju je že onemogla potegni, iz vode, bi bilo z njima za vedno pri kraju. Na istem inestu j • pred dvema letoma utonil posestnik R.
Divje svinje ogroža otroke.
Prav blizu hiš so se pripojile, in to uri oo-lem dnevu. Prišle so pit vodo k potoku v Lovniku. V uep isrednji bližini pa so se igrali tudi otroci. 1 svinje so se jim že bližale, ko so jih ženske vse preplašene z dolgimi preklami in psi prepodile.
F kolska misel prodira v sleherno vas.
Pred dnevi se je vršila v prijazni vasici v Sv. •Jerneju pri Ločah blizu Poljčan ustanovna skupščina sokolske čete sv. Jernej pri Ločah. Slavnost so otvorili s pestrim programom mladi So-količi. Na številne navzoče sta imela sokolske nagovore lamošnji šol, upravitelj brat Friedl ter starosta matičnega društva Loče br. lvr-žio. H koncu je bila predlagana sledeča utirava: starosta Fr. Friedl, podstarosta Enci, tajnik Šket, blagajnik Vališer, načelnik Zagožen in dr. Lepo slavje je močno poživil pevski odsek, ki je odpel nekaj prav lepih pesmi.
Restavracija na Boču bo od Velike noči dalje zopet dnevno odprta ter z vsem preskrbljena. Z i Jošnjjm letom je prevzel oskrbništvo bivši gostilničar g. Martin Žnidarič.	—ank—
Ce&itla :
Favmmcu?
38
Odkrito in brez strahu se je srečala z njegovim pogledom in iz njenih oči se je odražalo nekakšno sočutje, ko je izpregovorila:
»Ali vas poljub ne žge kot strup? Ali se ni greh rodil iz ljubezni? In prekletstvo iz greha? Ali je bilo Redemptino prerokovanje krivo?«
Nemilo je potisnil deklico s pota. Njene besede so se mu zdele žaljive, zakaj v njem so divjale strasti.
Poberi se odtod, ženska — vrag — ali karkoli si!« »Vsekakor več vrag kakor ženska, zakaj tudi jaz sovražim kakor vi.«
Trpko in grozeče je donel njen glas; Farnmor se .m okrenil in videl njeno razvneto obličje. Ta odmor je Drabila; sklonila se je naprej in prešla iz svoje spake-drane angleščine v mehko češko materinščino ter govorila roteč ga: »Poslušajte me! Vi ste bogat, mogočen l'd, jaz pa sem samo uboga, zaničevana potepuhinja in j^ndar vam morem jaz, ciganka, dati, česar ne morete kupiti z vsem svojim bogastvom
do
maščevanja!«
jaz vam pomagam
Pojdite mi s pota, lažnivka! Nisem v nastrojenju, da bi se pustil imeti za norca!«
Njen smeh je bil bolj ogorčen od jeze, ki ji je šinila preko obličja in trmasto je obstala pred njim.
»Jaz lažnivka? Poglejte me in ne sodite prehitro, mylord. Če so bile besede, ki vam jih je Redempta nekoč govorila na Češkem, krive, tedaj ni treba, da mi niti danes ne verjamete. Če ni res, da se je vaša ljubezen izpremenila v sovraštvo, kakor setn vam prerokovala na Francoskem, tedaj mislite, da Red.empta tudi danes laže. Toda če se je zgodilo, kar sem rekla — sodite po tem. Povejte — ali ni bila resnica?«
Ciganka je čakala njegovega odgovora; on pa je molčal, ker so ga njegove besede nekoliko razorožile. Spoznala je ugodni trenutek, ki se ji je nudil, ter nadaljevala s vojo prikupno govorico: »Da, bila je resnica. Doživeli ste vso njeno grenkobo. Torej poslušajte me. Šla sem za vami v vašo domovino, da me slišite, zakaj, kar vi zaman iščete, to vam morem takoj dali. Kar jaz zaman poskušam, to se vam laže posreči. Poslušajte! Črv gloda, kamor tiger ne pride; tiger pa raztrže onega, ki bi črva poteptal. Zato delajva skupno. Ako hočete imeti v rokah maščevanje in vašo sovražnico dobro in gotovo zadeti, in to sleherni dan, sleherno uro, ako ji hočete strgati dragulje s prsi, smeh z ustnic, ako to želite, mvlord, tedaj poslušajte Redemptino besede,
ki ne zahteva zase nobenega drugega plačila, če je še tako uboga, žejna in lačna iti brez domovine — kakor videti njeno nesrečo!«
Glas ji je postajal vedno tišji, iz oči ji je plamtel zlovešč ogenj. Farnmor je spoznal, da to ne more biti sle-parka, kvečjemu blaznica. Kar je govorila, ni bilo izraz bahavosti, ampak zagrizenega sovraštva, ki se je moglo meriti z njegovim. Rog sam ve, zakaj je bilo v njej to sovraštvo?
Njena edina želja, edini smoter v življenju je bil videti jo v nesreči, tako je rekla. To pa je bil ludi njegov smoter.
Zamišljono je gledal mlado dekle. Prevzela ga je čudovitost usode, ki je združila njuno trpljenje in maščevanje. Velel ji je, naj mu pove, kako da sovraži žensko, ki je družabno tako visoko nad njo. Ali je mogoče med njima kakšna skupnost?
Grozljiv nasmešek je za trenutek zaigral na Iledemp-tinih ustnah.
»Zakaj? zakaj?« je vzkliknila in otožno doneče češke besede so se razlegale v tišino kakor obtožnica. »Čemu sovražijo, skrbe, se vesele in se žaloste ženske sploh? Ker ljubijo! Tudi jaz — ciganka, vedeževalka, ki se ji nežne ženske vašega sloja izogibajo s pola kakor umazani živali — tudi jaz sem ljubila, in kar sem ljubila, mi je ugrabila ohola, razvajena aristokratinja.«
Nekaj časa je molčala, nato je nadaljevala:
Jz Dravske banovine
d Gospd ban dr. Drago Marušič in g. 1*"' močnik bana dr. Otmar Pirkmajer v torek 7. aprila ne bosta sprejemala strank.
d Potniški promet o velikonočnih praznikih.
O	velikonočnih praznikih bodo vsi vlaki glede na velik naval potnikov zadostno ojačeni. Poleg tega bodo ob ugodnem vremenu vozili na velikonočni ponedeljek še posebni potniški vlaki, in sicer: 1) Na progi Ljubljana gl. kol. — Medvode za izletnike na Šmarno goro in Katarino posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ol) 7. uri 30 minut; redni jutranji vlak za Jesenice pa sledi temu vlaku ob 7. uri 40 in in.
—	2) Kranj—Ljubljana gl. kol. za povratek izletnikov posebni vlak z odhodom iz Kranja ob
19.	uri 85 minut. — 3) Novomesto—Ljubljana gl. kol. posebni vlak z odhodom iz Novega mesta ob 18-30. — 4) Ljubljana gl. kol. — Zidani most posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. olj 17. uri 50 minut. — 5) Zidani most — Ljubljana gl. kol. posebni vlak z odhodom iz Zidanega mosta ob 19. uri 55 minut. — Potniki se v lastnem interesu opozarjajo, da se v prvi vrsti poslužujejo gori omenjenih posebnih vlakov ali da pri popolni zasedbi prvega vlaka počakajo na drugi vlak.
d Rudarsko glavarstvo v- Ljubljani je poslalo rudarskim podjetjem svojega področja to-Ic obvestilo: Gospod minister za šume in rudnike je s svojo naredbo z dne 30. t. m. RBr. 4766 odobril ustanovitev sklada za podpiranje brezposelnih rudarskih delavcev pri bratovskih blagaj nah in odredil od 1. aprila vplačevanje prispevkov od delavskih brutozaslužkov po IVaVo in ravno toliko od poslodajalcev. Vplačevanje prispevkov se naj vrši na isti način kakor ostali prispevki v bratovsko blagajno. O skladu se bode predpisal poseben pravilnik, ko bo na-redba objavljena v Službenih novinah. Naroča se vsem rudarskim in topiluiškim podjetjem, ki so včlanjena pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, da počnejo s 1. aprilom t. 1. pobirati omenjene prispevke vpoštevaje vse zaslužke delavstva.
d Padarji iz Hrastnika pridejo t Maribor. Prišli bodo zmučeni delavci v rudarskih uniformah ob velikonočnih praznikih v Maribor in bodo mariborske meščane prosili v cerkvi in j)o domovih za mile darove za cerkev delavcev
v :<•: ,!niku. V stolni cerkvi iu pri čč. oo. frančiškanih bosta imela gg. prof. Pavlič in Alojzij Zalar, duhovnik iz Hrastnika, na Veliko noč pridige zjutraj in ob pol 10. uri, na Velikonočni ponedeljek pa pri sv. Magdaleni in pri sv. Jožefu. Rudarji v uni'irmah bodo pa pri cerkvenih vratih <■ ’ dobrih vernikov in prijateljev delavcev pobirali mile darove za cerkev dela' v v Hrastniku.
d Napredovanje gojencev intendantske akademije. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali v čin intendantskega podporočnika absol-virani gojenci nižje šole intendantske akademije naredniki Roblek J. Salvator, Božič N. Josip, Logar M. Vekoslav, Ceh A. Bruno, šproc A. Milan, Mrzljak S. Dragotin in Mazi P. Janko.
<1 Volna, bombaž, nogavico iu pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in
škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1
d Lepo napredujoče domače podjetje. Kakor poročajo splitski listi, je v Splitu otvorila svojo podružnico Prva jugoslovanska tovarna dežnikov, katere lastnik je Stane Vidmar v Ljubljani.
d Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je bil v sredo 1. aprila zaključen zadružni tečaj, ki je po svojem številu sedemnajsti. Ravnatelj Jos. Gogala jo pozdravil navzoče delegate g. inšpektorja Zidanšeka, ki je zastopal kr. bansko upravo, g. prof. dr. Karla Capudra, ki je zastopal Zadružno zvezo v Ljubljani in g. ravnatelja Terčka, ki je zastopal Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Nato se je vršil pregleden izpit iz predelane snovi. Udeležniki tečaja so odgovarjali prav dobro. Potek izpita je pokazal, da je bila predpisana snov dobro predelana in da so jo udeležniki dobro prebavili. Po izpitu je nagovoril udeležnike tečaja g. inšp. Zidanšek, ki se je zahvalil direktorju šole in učiteljskemu zboru za veliko požrtvovalnost in trud ter pohvalil udeležnike tečaja radi njihovega izbornega odgovarjanja. Direktor Gogala se je zahvalil banski upravi, Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za njihovo moralno in financijelno pomoč Zadružni šoli, ki je do sedaj izšolala 468 kmečkih posestnikov in kmečkih si-
Jz drugih banovin
Pravice in dolžnosti muslimank
Te dni bo izšla knjiga dr. Mehmeda Bego-viča o muslimanski ženi in njenih dolžnostih in pravicah, katere ji zapoveduje muslimanska vera. Glede položaja žene v družini pravi avtor: Koran prepoveduje ženam ubijanje otrok. Za tak zločin postavlja smrtno kazen. Islamski pravniki zapovedujejo kot moralno dolžnost očeta in matere, da postopata z otroci enako ne glede na spol. žena je pravna oseba, razpolaga sama s seboj svobodno čim dozori. Od tega časa nima nihče pravice dekle prisiliti v zakon. Islam omejuje ln postavlja pogoje poligamiji. Koran sicer priznava poligamijo, toda omejuje število žen na 4. V koranu stoji: Vzemite si med ženami dve, tri ali štiri, ki so vam pogodu. Ce se pa bojite, da bi bili s tem nepravični, vzemite samo eno. Poligamija je pa dovoljena samo tistim, ki lahko izpolnjujejo določene telesne, moralne in socijalne pogoje. Drugo ženo sme možki vzeti samo, če je prva bolna ali jalova, ali če more navesti kak drug opravičljiv Izgovor. Kdor nima dovolj sredstev za dostojno vzdrževanje vseh svojih žen in njih otrok, nima pravice živeti v poligamiji. Islam obsoja neopravičljivo ločitev. Islam priznava tudi ženi pravico za ločitev zakona, ako mož ne izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih zakon nalaga, žena ga lahko zapusti, če jo mož ne more vzdrževati, ali postopa z njo nečloveško ln '.aljivo ali če sl nakoplje neozdravljive bolezni. 2ena v zakonu spada pod oblast moža, biti mora verna in poslušna, vendar razpolaga popolnoma svobodno s svojo imovlno. Islam priznava ženi, da zasebno-pravnim ugovorom menja zakonski režim. Koran priznava ženi tudi pravico podedovanja po moževi zapuščini. Islam zabranjuje tudi stari običaj, po katerem je mogel mož odstopiti začasno ženo drugemu.
b Bernard Shaw pri msgr. Buliču. Z ladjo, ki je pred dnevi pripeljala v Split 180 angleških in francoskih Izletnikov, je prispel tudi znani angleški pisatelj »strupeni« Bernard Shaw. Obiskal je s soprogo najprvo msgr. Buliča, našega znanega arheologa in se z njim dolgo razgovarjal o zgodovini in umetnosti.
b Egiptovske koze v zagrebškem Zoou. Uprava zagrebškega živalskega vrta je kupila na Dunaju za 14.000 Din dve dolgouhi egiptovski kozi črne pasme, bizona in jelena posebne vrste, živali so že dospele v Zagreb ln so jih namestili v posebnih prostorih v vrtu.
b Občutno zvišana kazen. Lani je vzbujala veliko pozornost afera Etelke Molnar iz Subotice, ki Je streljala na zdravnika dr. Singerja, pri katerem je bila uslužbena. Povabila ga je na stanovanje pod pretvezo, da ga kliče neki bolnik. Sodišče jo je tedaj obsodilo na 4 mesece napora, apelacijsko sodišče pa je kazen zvišalo na pet let.
b Pes izkopal roko in nogo. V neki vasi pri Mostaru je pred dnevi ovčarski pes nekega ta-mošnjega seljaka prinesel v gobcu svojemu gospodarju otroško roko, nato pa še krvavo otroško nogo. Ta najda psa je razburila vso vas in pričala o strašnem detomoru. Ostale dele trupelca niso našli.
b Samomor industrijalca Martona. V Vinkov-cih se je ustrelil industrijalec Samuel Marton, star 37 let. Pustil je kratko pismo, v katerem prosi ženo In otroka, naj mu oprostit« to delanje.
b 700 kg utiholapljenega tobaka. Te dni so finančni organi pri Širokem Brijegu preiskali svoj rajon in našli skritega 700 kg utihotapljenega tobaka, katerega so zaplenili.
b Beograd dobi moderno pristanišče. Minister za promet je odobril načrte za gradbo in ureditev beograjskega savskega pristanišča, kakršnega zahteva ugled prestolice in razvoj prometa, ki je prekoračil lansko leto že milijon ton.
b Nove cigarete, že pred veliko nočjo bomo dobili nove luksuzno opremljene cigare v škat-ljah po 22 komadov. Skatlja bo stala 100 Din. Za enkrat jih bodo prodajali samo v Beogradu, Zgrebu, Ljubljani, Sušaku, Splitu in Dubrovniku.
b Iz slabih redov delal dobre. Učenka Han-der v Somboru je dobila koncem šolskega leta lani slabe rede v zgodovini, zemljepisju in računstvu In je morala razred ponavljati. Pod vplivom njenih staršev je pa učitelj Vilak med počitnicami njene slabe rede v katalogu spremenil v dobre. To je prišlo na dan in Vidak se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga Je obsodilo zaradi tega na 6 mesecev zapora.
b Novoimenovani poslanik v Hikmioh Airesu dr. Ivan Svegelj jo v zunanjimi miiiistatvu položil prisego pred katoliškim župnikom msgr. dr. Wagnerjem.
b Češkoslovaški medicine! v Dubrovniku. V torek je prispelo v Dubrovnik 44 češkoslovaških niedicincev iz Brna pod vodstvom profesorja Boučeka. Na postaji jih je sprejela Češka beseda in jih pozdravil njen predsednik llode-ček. Tu ostanejo 3 dni.
b Iz Cetinja poročajo, da so v Kolašlnu ustanovili novo tvornico za trikotažo.
b Velikopotezen bankir pred sodniki. Pred mailiin senatom sodnega stola v Zagrebu se je pričela razprava proti P. Rupčiču, ki je obtožen, da je od leta 1923 do 1926 vodil v svoji banki posebne knjige in si prisvojil ves čisti dobiček, da si je prilastil 22.000 srebrnih kron in 1000 srebrnih goldinarjev, da je končno najavil stečaj s pasivo 738.000 Diin, čeprav ni mogel dokazati, da stečaja ni *am zakrivil. Rupoič je danes ponovno trdil, da se ne čuti krivega, da knjig ni tajno vodil in da je do stečaja prišlo zaradi tega, ker ga je finančna oblasV^ita 1920 obsodila na globo 390.000 Din, zaradi^ga je izgubil zaupanje svojih upnikov. K procesu se je oglasilo nekaj prič. Razprava se bo nadaljevala.
b Proglas jugoslovanskih Židov. V zagrebškem glasilu jugoslovanskih Židov je izšel v zadnji številki proglas dr, Lavoslava Sirka, v katerem se podrobno definira pojem židovstva, njegova zavest, njegove kulturne in jezikovne naloge v naši državi. Proglas se prav posebno nanaša na ljudsko štetje v naši državi in naglasa, da Židje v nekaterih državah, n. pr. v prejšnji avstro-ogrski monarhiji niso etično pripadali svoji židovski narodnosti, pač pa so se uvrščali med večinski narod dotične države. Židje ne smejo več zatajevati svoje narodnosti, Ali naj se Židje v Subotici zopet deklarirajo kot Madjari, v Mariboru kot Nemci, v Splitu kot Italijani, v Sarajevu kol Španci, v Štipu kot Grki, v Prilepu kot Albanci itd. Tako ravnanje bi bilo neistinito in potvorjeno. Zato zaključuje proglas, za Žide v Jugoslaviji obstoji samo ena edinstvena parola: »Židje po veri in narodnosti, a po državljanstvu iu jeziku Jugoslovani!«
nov. V šolo je vstopilo 38 udeležnikov, izmed katerih jih je izstopilo pred zaključkom 5, tako da je prejelo 33 udeležnikov izpričevala, in sicer 2 z odličnim, 6 s prav dobrim, 17 z dobrim,
1	z zadostnim in 7 z nezadostnim uspehom.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 760-5, termometer —9, relativna vlaga 73%, smer vetra SW, oblačnost 5.
V Mariboru je kazal barometer 765-2, termometer —1-8, relativna vlaga 90%, smer vetra SW, jasno. Deloma oblačno je bilo v Beogradu, Skoplju in na Rabu, drugod pa jasno. Opazovanja ob 7. uri. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani —0 9, v Mariboru —3-2, v Mostaru 1*8, v Zagrebu —1*2, v Beogradu —2*1, v Sarajevu —6'2, v Skoplju 38, v Kumboru 40, v Splitu 3-2, na Rabu 2-4, na Visu 22. Najvišja temperatura je bila na Rabu 112.
Ejuhljana
Petek, 3. aprila. 1931., Rihard. Pravoslavni: 21. marca, Jakob.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski c. in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu* *
■ Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razglaša: V torek 7. aprila bo ob pol
20.	uri v prostorih restavracije »Zvezda« zbor Občinarjev. Dnevni red zbora je sledeči: J) Izvolitev 30 skupščinarjev, 2) Poročila odbornikov o delu in računih za 1930. leto, 3) Volitev predsednika, podpredsednika, tajnika, in 16 odbornikov s strani skupščinarjev in iz vrst skupščinarjev, 4) Odobritev zidanja cerkve, r) Odobritev in določitev verskega prireza in 0) Določitev dotacije parohijskemu svečeništvu. Odbor opozarja Občinarje, da ima glasom cerkvenega zakona polno pravico voliti in biti voljen samo oni Občinar, ki je 24 let star in je /a lansko leto plačal verski prirez.
■ Opazovanje luninega, mrka. Sinoči so številni Ljubljančani mogli lepo opazovati lunin mrk. Oblaki, ki no ga sprva pokrivali, »o se okoli izhajajočega meseca kmalu razpršili. Ob 19-23 je luna stopila jz polsence zemlje v njeno polno senco in ob 20.22 je bila popolnoma v senci zemlje. Nastal je popolni lunin mrk, ki je nehal ob 21-53. Iz polsence je nato luna prišla ob 23-48. Popolni mik je traj torej poldrugo uro. Mesec v popolnem mrku pa ni bil neviden, temveč ga je bilo videti kot medlo rdečkasto ploščo. Ta barva nastane zaradi lomljenja svetlobe v zemeljski atmosferi. Svetloba se lomi v zemeljsko senco, ki pordeči luno. Drugi lunin mrk bo letos 22. septembra.
■ Bolgarska pianistka Dobri Hristov, ki koncertira 10. t. m. v Filharmonični dvorani, je uživala prvi glasbeni pouk v Zofiji in končala v Parizu. Umetnica pride prvič kot koncertna pianistka v našo kraljevino in bo imela tu tri koncerte, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Naša dolžnost je, da posetimo koncert Slovanke iz sosednje Bolgarije v najlepšeni številu. Predprodaja vstopnic bo v Matični knjigarni.
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 9. aprila ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezda'. Na vrsto pride predavanje praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčijske posle: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskom poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce.
V »top je hre*]>l«Sen. Gostje so dobrodošli.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Frančiška Ferjan, roj. Mehle, 86 let stara, zasebnica, Zvonarska ulica 7; Ivan Zajc, 73 let star, posestnik in mesar, Poljanska cesta 75; Ivan Porenta, 67 let star, posestnik in kleparski mojster, Hradeckega vas 5; Ljudmila Zobec, roj. Fleš, 68 let stara, zasebnica, Dunajska cesta 1 B; Ana Piano, 67 let stara, zasebnica, Vidovdanska cesta 9; Ivana W i -s i a h, roj. Polajnar, 79 let stara, vdova urad. sluge, Ilirska 29; Marija Breskvar, roj. Lenarčič, 64 let stara, žena posestnika, Svabičeva ulica 3; Ivan Ažman, 62 let star, nadoficijal mest. načelstva v pokoju, za Bežigradom; Marija Hren, roj. Košak, 91 let stara, zasebnica, Gradaška ulica 22. Naj počivajo v miru! Žalujočim naše sožalje!
■ Snegurka, operna noviteta ruskega komponista Rimski-Korzakova se vprizori v nedeljo zvečer pi-vič v naši operi. Naslovno vlogo poje ga. Zlata Gjungjenac-Gavella.
TMes&ihcv
m Predstava Rekarjevega »Učlovečenja« v Zagrebu. Na pobudo zagrebških kritikov in pisateljev, ki so prisostvovali krstna predstavi Rekarjevega »Učlovečenja« v Mariboru, bodo po Veliki noči naši igralci pod vodstvom režiserja Hinka Tomašiča gostovali s tem misterijem v gledališču v Frankopanov!. ulici v Zagrebu. Predstavi v Zagrebu bo prisostvoval tudi avtor.
m Velikonočni prazniki v gledališču Na velikonočno nedeljo ob 20. uri bo premijera velike Kalmanove operete « Cirkuška princesa*. S to opereto bo, po pripravah sodeč, dosežen v Mariboru operetni rekord, tako glede opreme kakor tudi režije in celotne uprizoritve. .Na velikonočni ponedeljek popoldne ob 15. uri se bo ponovila Finžgarjeva kmečka drama »Veriga« in sicer po znižanih cenah ter zadnjič. Zvečer ob 20. uri se bo prvič ponovila »Cirkuška princesa«.	,	.
m Nova gradbena in uporabna dovoljenja. Na seji mestnega sveta, dne 31. marca so bila izdana sledeča nova gradbena dovoljenja: Fani Bayer-S\vatyjevi za preureditev oritličia v hiši
Maistrova 5; Leopoldu Kranjcu za prizidavo balkona in gradnjo lope in drvarnice pri hiši na Ruški cesti 29; Ivanu in Mariji Zjelina za gradnjo pritlične stanovanjske liiše in gospodarskega poslopja v Dalmatinovi ul. 10; Mihaelu Zenlricliu za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Aljaževi ul. 11; Ivanu GJobanu za nadzidavo nadstroja na hišo Smoletova ul. 10; Tereziji Sclnveigerjevi za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Fodiovi ul. 22; Josipu Domitru za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ul. 34; Malesu Žitniku za postavitev pilota pri hiši Vodnikov trg 36; :>Zonk tvornici konfekcije za gradnjo kanala na Ruški cesti 45 in Jožefu Klobasi za gradnjo barake za kantino pri vojašnici kralja Aleksandra. Uporabna dovoljenja pa so se podelila: Josipu Natku za enonadstropno stanovanjsko hišo v Vrbanovi ul. 73; Mihi Počevaluiku za avlogaražo, skladišče in pisarno ob Masarykovi cesti ter Filipu Čei-ieu za dve dvoriščni stanovanjski poslopi’ pri hiši v Jelačičevi ul. št. 12.
m Gradnjo palače Hranilnico Dravske banovine. Po razpisu so bila te dnii oddana dela za gradnjo palače Hranilnice Dravske banovine tukajšnjima tvrdkama Inž. airh. Šlajmer & inž. Jelenc ter Ivan Živic. Dela se bodo pričela takoj po Veliki noči.
ni Smrtna kosa. V tukajšnji bolnici je v sredo zvečer umrl g. Rajko Ločnik, uradnik tukajšnje ekspoziture OUZD, star 37 let.
m Samaritanski tečaj Rdečega križa. Mariborski krajevni odbor Rdečega križa bo v kratkem priredil samaritanski tečaj. Vabijo se osebe obojega spola, ki so prekoračile 10. leto starosti, da se prijavijo v tečaj in sicer pri tajniku dr.-ju Zorjanu na okrajnem glavarstvu za desni breg, soba št. 42, oseb no ali pismeno.
ni Žrtev velikonočnega stre I ja nja. V sredo zvečer so v Slivnici pričeli z velikonočnim streljanjem. Pri teni se je 02-letni posestnik Fran:-Mastnak približal k pravkar prižganemu možna rju, ki je nenadoma eksplodiral ter mu težko poškodoval obraz in oči. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
m Poslovanje rešilne postaje. V prvem četrtletju in sicer v času od 1. januarja do 31. marca t. 1. je rešilna postaja poslovala v 509 primerih sanitetnega značaja, pri 6 požarih in 5 prometnih in drugih nesrečah.
Kadi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m S sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo 352 živali. Prodajali so se: 5 do 6 tednov stari prašiči po 100 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari po 150 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari po 250 do 320 Din, 5 do 7 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari pa po 900 do 1000 Din. Meso je stalo kilogram žive teže 8 do
9	D,in, kilogram mrtve teže pa 11 do 12 Din. Kupčija je bila bolj slaba, prodanih je bilo samo 135 živali.
m Velikonočni trg. Včerajšnji prvi velikonočni trg je bil izredno dobro založen in obiskan. Slaudparji so pripeljali sicer samo 52 zaklanih prašičev in 3 teleta, okoličani 2 voza krompirja in čebulo ter 2 voza jabolk, zato pa je bilo perutnine preko 700 glav in tudi osla-" lega v izobilju. Cene mesu so bile nižje kakor prejšnji teden, perutnina pa se je podražila. Piščanci so se prodajali po 40 Din par, kokoši po 65 Din ena, purani pa po 100 do 150 Din. Ze-enjava je bila poceni, jabolka so se prodajala 2 do 3 za 1 Dtin, pomaranče po 1 do 2-50 ena, citrone po 0-75 do 1 Din. Sardelice so stale 16 Din kg, danski file 24 Din, polenovke 20 do 24 Din, morski raki 40 Din, živi krapi pa 20 dinarjev kilogram.
m Odhod tenorista Ivelje. Dosedanji član tukajšnjega gledališča, tenorist g. Stjepan Iveilja se je i nastopom v torek v »Astorijk poslovil cd Maribora ter je v sredo odpotoval v Ljubljano, kjer je angažiran pri operi in opereti.
m Onemoglost na ulici. V sredo dopoldne se je na poti od Okrožnega urada za zavarovanje lelavcev do Borze dela vsled onemoglosti zgrudila na tla Koza Zupančičeva, žena delavca s Tezna. Prvo pomoč ji jo nudil dr. Zakrajšek, nato pa so jo z rešilnim avtom prepeljali domov.
m Samomor kmečkega fanla. V torek se je pri Sv. Barbari v Halozah ustrelil s samokresom v glavo 2tiletn,i posestniški san Josip Kranjc in bil takoj mrtev. Kaj je mladeniča priteralo do obupa ni znano. -
m Žalostna slika. Pri novem mostu čez Dravo pri Gornjem Dupleku «ta v sredo zvečer našla uslužbenec Mestnega avtobusnega podjetja Matko Fras in šofer Maks,o Udovič Ano L.,# učenko četrtega razreda osnovne šole iz Sv. Martina pri Vurberku in neko S&letoo Ivano L. v nezavestni pijanosti. Obe sta bili tako opiti, da sploh nista mogli sami hoditi, a pri padcu sta se obe tudi poškodovali po obrazu, da sta krvaveli. Obvestila sta o tem še nekega učitelja, ki je bit v bližini, nakar so deklico in žensko prenesli v bližnjo Partličevo gostilno.
m Nezgoda kolesarke. Žagar Mirko, šofer Mestnega avtobusnega podjetja, ki je vodil v sredo avtobus iz Celja proti Mariboru, je našel na nekem klancu v Grušeju sredi ceste neznano žensko v nezavestnem stanju, poleg nje je pa ležalo koilo. Šofer je ponesrečemko vzel na avtobus in jo pripeljal v tukajšnjo bolnico.
m Tatvina. Včeraj zjutraj je branjevka Marija Sanmbova javila policiji, da je njena podnajemnica M. S. dne 30. marca vlomila v njeno omaro •ter ji pokradla 4 srajce, 3 srebrne žlice in razne druge predmete, vredne krog 500 Din ter nato izginila. Preselila se je baje v Košake.
m Aretacija, V sredo je tukajšnja policija aretirala samo eno osebo, in sicer Ivana G, zaradi popolne pijanosti.
Marenherg
Zopet sneg. Po nedeljskem snegu, ki je takoj skopnel, je v noči od 30. do 31. marca ponovno snežilo. Tekom popoldneva pa je skopnel. Nastopilo je vetrovno in prav hladno vreme.
Odbor za. ljudsko štetje. V odboru za tj iško štetje »o Avgust Kolšek, notar, Štefan Praprotnik' gostilničar in Siegbert VVrentsliur, župan iz Marenberga. Popisovalci pa so gdč. Ela Majcenova, uč., notar Kolšek, kanclist K; .arič in učitelj Terčak. Prebivalstvo naj bo popisovalcem v vsakem pogledu v pomoč. Vsaka zloraba krive napovedi se kaznuje lahko z zaporom do 1 leta, ali z globo do 10.000 Din.
Gel#e
* Markirana pot na Korošico. Člani zimskošportnega odseka SPI) v Celju, ki bodo šli že na veliko soboto na Korošico, bodo od Vodol naprej markirali vso pot z rdečimi zastavicami, lako da bodo tudi oni, ki jim pot po snegu ni znana, brez težkoč mogli priti na Korošico.
* Prvi strelski večer v Štorah se bo vršil v soboto 11. t. m. v gostilni »Francelj«. Tega otvoritvenega večera se bo udeležilo tudi večje število Celjanov.
* Celjska rudarska šola se nahaja te dni na ekskurziji po Bosni in Hercegovini. Ekskurzijo vodi direktor šole g. Ferjančič.
* Občni zbor SK Celje se je vršil v torek zvečer. Na tein zboru se je morala konstatirati bridka resnica, da se merodajni krogi vse premalo brigajo za razvoj slovenskega športa v Celju in s tem povzročajo, da uhaja mladina v druga društva. Izvoljeni so bili: predsednik g. dr. Rebernik, podpredsednik g. Borlak, tajnik g. Tomc, blagajnik g. Kopušar, gospodar g. Štoklas, tehnični ref. g. Wagner, zdravnik g. dr. lvič ter načelniki nogometne, teniške in bazenske sekcije.
* Nov vozni red celjskega mestnega avtobusa. Od 1. aprila naprej vozijo mestni avtobusi sledeče. Celje—Dobrna do 15. maja samo dvakrat dnevno in sicer iz Celja ob 10. in 20-30, iz Dobrne ob 6-05 in 14-30. Celje—Vojnik iz Celja ob 11-30 in 13-50, iz Vojnika ob 13. in 17.; za čas sezije se bo vožnja na progi Celje—Vojnik —Dobrna pomnožila. Celje—Laško točno ob 13. iz Celja in ne več ob 1315. Celje—Nazarje se podaljša do Rečice z istim voznim časom kakor doslej, samo da prihaja popoldanski avto odslej 10 minut prej v Celje. Celje—Solčava vozi ob istem času kakor doslej in sicer do 15. junija samo do Solčave, od 15. jun ija do 15. septembra pa do Tillerjeve koče, oziroma do Plesnika. Celje—Podsreda ter Celje—Vransko ostane neizpremenjeno. Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami ostane vožnja z večernim odhodom ob 18-15 iz Celja ter ob 5'45 iz Sv. Petra neiz-premenjena. Druga vožnja z odhodom iz Celja ob 12-50 se bo vzdrževala do Sv. Petra le ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob sejni-skih dnevih, druge dneve samo do Prelaskega. Cez velikonočne praznike in sicer od 1. do 12. aprila bo na splošno željo ta avtobus vozil do Sv. Petra.
* Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je na svojem stanovanju v Gaberju št. 150 v rani mladosti 21 let umrl g. Vegi Julij, sotirudimiik trgovine Vegi in Bevc na Glavnem trgu. Pokojnik je bil Prekmurec in doina iz Puconcev. Že pred leti sta se on in njegov starejši brat naselila v Celju, kjer sla začela trgovino. Pokojni jo bil zelo sposoben v svoji stroki in pni svojih znancih im prijateljih zelo priljubljen. Pred tednom se je prehladil in dobil pljučnico, kateri je podlegel. Pogreb bo v soboto iz hiše žalosti. Žaluje® rodbini iskreno, sožalje!
* Starček ponesrečil v kamnolomu. <>21 etni preužitkar Mastnak Franc iz Bukovja pri Slivnici je delal v kamnolomu. Ko so v torek po-poMan razstreljevali, je mina prezgodaj eksplodirala in Mastnaka nevarno ranila na obrazu 1,1 na očeh. Njegov sin ga je naložil na voz in 8* peljal v celjsko bolnico, kjer ga pa radi ranjenih oči niso -mogli sprejeti. Spravili so ga lla rešilno po-staj-o, odkoder so ga popoldan z rešilnim avtomobilom peljali na kolodvor ler od lam z vlakom v mariborsko bolnico.
* Tatvina kolesa, Preko vse zime so tatovi koles počivali, z nastopom lepega vremena pa so zopet začeti »delati«. V sredo so ukradli iz veže v Prešernovi ulici 10, kolo nekemu Š-u. Vendar je bil začetek slab, ker so tatove še isti dan izsled i ti, kolo pa vrnili lastniku.
* 900 Din je izgubil dne 31. marca ob 18. posestnik N. iz Šmartnega pni Slovenjgradcu, ko je šel iz Kralja Petra ceste v Prešernovo utico. Najditelj naj odda denar na policiji. —
V	Gregorčičevi ulici je bil najden svilen moški šal; dobi se na policiji.
* Nezgode. Včeraj popoldan je 281etni, pri re-fPdaciji Hudinje zaposleni delavec Škof Franc !z Škofje vasi šel po državni cesti domov. Srečal Je težko naložen tovorni voz ter je sedel nanj. Pri nekem ovinku pa je nenadoma padel z voza ter prišel pod kolesa, ki so mu šla preko obeh nog ter ju grozno zmečkala. Rešilni avto je bil v najkrajšem času na kraju nesreče in ga prepeljali v bo-lnico. — Na Dečko-vem trgu seje v torek zvečer onemogel zgrudil brezposelni krojaški pomočnik 51tetni Kotnik Henrik in si
l^cicvaii/c po zvezdi večernici
34.
čučiruči ju je ueljala proti veliki reki ‘D vsi trije so bili tako zatopljeni v svoji® pogovore, da niti opazili niso velikanske živali, ki se je prav tedaj dvignila iz vode na breg. Pošast je iztegnila rvoj dolgi vrat in pričela obirati krono iškega palmi podobnega drevesa. Tedaj ^ Danica nenadoma kriknila od groze ~~~ opazila jo je. Vsi trije so obstali.
pri padcu močno poškodoval na glavi. Spravili so ga na rešilno postajo, kjer so ga obvezali in okrepčali. — V javno bolnico so prepeljati 20-
Ljubljana, 2. aprila.
Danes ob 11T5 se je pripetil na Dunajski cesti krvav zločin, katerega žrtev je postal 21-letni zidar Franc St ra j nar, doma iz Vel. Gabra pri Radohovi vasi.
Franc Strajnar se je mudil danes dopoldne na sodišču, kjer je bil zaslišan v neki pravdni zadevi. S sodnije je Strajnar odšel v gostilno Kovač v Kolodvorski ulici, kjer se je sešel s svojini prijateljem Martinom Kržišnikom, delavcem, stanujočim na Mariborski cesti v vili Gnezda, in njegovo ženo. Pri Kovaču so vsi trije spili nekaj vina in se nato v družbi še nekaterih prijateljev napotili proti domu.
Ko je družba prišla po desni strani Dunajske ceste do gostilne Kačič, je opazila, da jih je na levi strani ceste dohitel neki Bosanec s svojo ženo. Eden izmed Strajnerjevih prijateljev je tedaj opozoril nekoliko vinjenega Strajnerja: »To je tisti, ki tebe zasleduje!« Strajnar se je namreč pred kratkim sprl v Pavškovi gostilni na Šmartinski cesti z več Bosanci in v prepiru udaril nekega Bosanca s steklenico po glavi. Radi tega so ga baje že iskali trije Bosanci — med njimi tudi ta, na katerega je Strajnarjev prijatelj opozoril Strajnarja — na stavbi, a ga niso našli. Ko je Strajnar čul te besede, je sto-
Prva občinska seja pod županom dr. do Glorijo. — Zaprisega odbornikov. — Volitev in imenovanje novih odsekov. — Rešitev raznih dopisov in prošenj.
Bled v aprilu.
Kakor je »Jugoslovan« že poročal, se je vršila te dni prva občinska seja pod županom dr. de Glerijo. Seje se je udeležil sieski načelnik gospod dr. Vidmar iz Radovljice, ki je zaprisegel vse odbornike.
Pod bivšim županom g. Rusom se je vršila zadnja obč. seja dne 5. nov. 1930. Radi nesložnega dela je bil skoro ves občinski odbor v opoziciji, ki je kasneje pričel z obstrukcijo s tem, da si* ui udeleževal sej; zato je bilo vsa občinsko delo v največjem zastoju.
Banska uprava v Ljubljani je imenovala pred kratkim novega župana in deloma izmenjala tudi občinski odbor, tako da tvorijo listo odbornikov naslednja imena:
Župan: g. dr. de Glerija; podžupan: Franc Rus. Svetovalci: Zupan Franc, Vovk Anton, Lebar Leopold, Potočnik Ivan, Papler Alojzij, Kenda Ivan, Tavčar Franc, dr. Zvonimir Janežič, Plemelj Ivan, Poklukar Vinko, Žerovc Alojzij, Bijol Franc, Mandeljc Blaž, Rihteršič Ivan, Mežan Ivan, Burja Anton, Kožar Franc, Ravnik Jurij, Pangerc Miha, Knaflič Andrej, Žvab Franc, Ambrožič Franc in Jemc.
Na seji sta bila imenovana za overovatelja zapisnika g. Papler in Mandeljc. Župan dr. de Glerija je lopo pozdravil g. sreskega načelnika dr. Vidmarja ter apeliral na vse odhprnike k složnemu delu za procvit in napredek Bleda.
Sreski načelnik g. dr. Vidmar se je zahvalil za pozdrav ter naglašal, da je Bled letna rezidenca Nj. Vel. kralja Aleksandra in bivališče visokega kraljevskega doma, radi česar je Bled eden najodličnejših krajev v naši domovini. — Občinska uprava naj uvažuje manifest z dne C. januarja 1°29. ter naj s stvarnim delom pospešuje razvoj in napredek Bleda.
Župan je nato predlagal pozdravne in uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju in visokemu kraljevskemu domu, istotako tudi ministrskemu predsedniku g. Petru Živkoviču in ministru g. Sernecu.
V finančni ■> isek s« bili izvoljeni: gg. Zupan Franc, Vovk Anton. Lehar Leopold, Papler Alojzij in dr. Janežič Zvonimir. '
V' vodovodni odsek so bili izvoljeni: gg. Papler Alojzij, Lebar Leopold, Rihteršič Ivan, Pangerc Miha in Bijol Franc.
V pravni odsek so bili izvoljeni: gg. Ambrožič Franc, Mežan Ivan, Burja Anton, Mandeljc Blaž in Žvab Franc.
V stavbno regulacijski odsek so bili izvoljeni: gg. Kenda Ivan, Jemc, Potočnik Ivan, Plemelj Ivan in Ambrožič Franc.
V kanalizacijski odsek so bili izvoljeni: gg. dr. Janežič Zvonimir, Vovk Anton, Meža Ivan, Mandeljc Blaž in Potočnik Ivan.
V ubožni odsek so bili izvoljeni: gg. Žerovc Alojzij, Poklukar Vinko, Mežan Ivan, Ravnik Jurij in Kožar Franc.
V krajni šolski odbor so bili izvoljeni: gg. Papler Alojzij, Vovk Anton, Simon, Ambrožič Franc in dr. Zvonimir Janežič.
'Pregledovlca računov sta gg. dr. Janežič in Pangerc. Za občinskega blagajnika je izvoljen g. Potočnik Ivan, soboslikar.
Na seji se je reševalo razne dopise in prošnje, tako se je med drugim sklenilo, da mora tvrdka Slograd*predložiti prej stroškovnik, šele na to se bo razpravljalo o plačilu 50.000 Din za načrte kanalizacije. — Prometnemu društvu Potnik v Berlinu se podpora ne podeli. — Glede dveh omelalnih dimnikarskih okrajev se je sklenilo tako, da bo za občino Bled samo en dimnikar in s tem odpade bivša delitev v dva ometalna okraja, kar je bilo rednemu ometanju dimnikov na škodo. — Prošnja Franja Sokliča za podelitev koncesije nove informacijske pisarne tia Bledu se reši ugodno. — Istotako se dovoli koncesija z avtotaksi g. Pokljukarju. — Pri obravnavi kuluka se je razvnela živahna debata. V besedo je posegel tudi g. sreski načelnik, ki je pojasnil odbornikom, da je kuluk uzakonjen, radi česar se ga ne more odkloniti.
—	Postavitev hidranta na Rečici se odobri. — Prošnja g. dr. Češarka glede odstopa občinskega sveta v svrho naprave stopnjic se reši ugodno.
I letnega dninarja Tihca Rudolfa iz Ponikve ob juž. žel., ki so ga fantje v pretepu hudo poškodovali.
pil preko ceste k Bosancu in se začel z njim prepirati. Bosanec pa je takoj zamahnil z nožem, ki ga je že prej držal v roki, kakor so izpovedale priče, proti Strajnarju in ga zadel v levo ramo. Bosanec je nož nato hladnokrvno obrisal in ga vtaknil v žep. Strajnar pa je brez besed odšel k svoji družbi in nato še stopil par korakov, potem pa se zgrudil v mlaki krvi.
Strajnarjeva družba je takoj telefonirala po rešilni voz, ki je Strajnarja odpeljal v splošno bolnico. Tam so ugotovili, da ima prerezano žilo odvodnico in da ni več pomoči zanj. Nesrečnež je izdihnil ob 14. uri, ne da bi se poprej še zavedel.
Morilca 24-letnega Ibrahima Hamžiča iz Velike Kladure v Bosni je policija aretirala in ga privedla v policijske zapore. Morilec je poročen s Slovenko in je lastnik barake v mestni gramozni jami ob Vodovodni cesti.
Umorjeni Strajnar je bil zaposlen pri zidarski tvrdki Mavrič na Dunajski cesti in je stanoval pri prijatelju Kržišniku. Vsi, ki so ga poznali, ga popisujejo kot zelo marljivega in štedljivega delavca. Oče Alojz in mati Marija še živita. Lahko si mislimo, kako je učinkovala na starše in domače brzojavka o nenadni smrti njihovega sina, ki jim je bil v veliko oporo.
G. dr. Češark bo plačal za letne priznavalnine
2	Din. — Glede zadeve Zrimec in njegovega sveta, katerega mora odstopiti občini radi razširjanja ceste, ki pelje proti hotelu Trohi, se je postavil odbor na stališče, da se drži sklepa zadnje seje z dne 5. XI. preteklega leta.
Župan dr. de Glerija je prečital zadevo o uporabi prostorov pod občinsko cesto od kavarne Toplic do zemljišča Pongratz, kjer je zainteresiran g. Kenda. Odbor je soglasno odobril, na kar je g. Kenda izjavil, da prepusti občini
v	brezplačno uporabo pot od hotela Zaka do Jezerske ceste v širini 8 m.
Sklepi prejšnje občinske uprave se izvršijo v sporazumu s finančnim odsekom. Kr. banska uprava bo pa imenovala zdravniški odsek.
Velika razprava prodi Hribarju
Ljubljana, 2. aprila.
V	sredo 8. t. m. se bo vršila senzacijonalna obravnava proti bogatemu 31-letnemu posestniku Ivanu II r i b a r j u iz Goričice pri Ihanu, obtoženemu zločina zoper življenje in telo. Za to obravnavo vlada veliko zanimanje zlasti med prebivalci kamniškega okraja, kjer je Hribar doma. Kakor znano, je imel Ivan Hribar že več let razmerje z Ivanko Kavkovo, ki jo je izvabil 21. novembra lani v gozdič Dobravo in ji prizadejal 11 ureznin po rokah in obrazu in ji naposled prerezal tudi grklan. K sreči je imela Kavkova še toliko moči, da se je iztrgala napadalcu iz rok in pobegnila v vas, kjer jo je obvezal domači zdravnik dr. Kremžar in jo s tem bržčas rešil, da ni radi izkrvavitve umrla.
Proti Ivanu Hribarju je bila prvotno naperjena tudi obtožba radi razžaljenja uradne osebe. Hribar je namreč naslovil na komando dravskega žandarmerijskega polka neosnovano pritožbo zoper dva domača orožnika. Ker pa ni to kaznivo dejanje v nobeni stvarni zvezi s prvim in je ločeno razpravljanje radi lažjega, hitrejšega in enostavnejšega končanja zadeve povsem umestno, se je drugo kaznivo dejanje izločilo iz obravnave.
Hribar je v preiskovalnem zaporu simuliral blaznost, zato sta ga preiskala dva psihijatra, ki pa sta izjavila, da je popolnoma normalen.
Obravnava proti Hribarju bo trajala najbrže ves dan, ker bo zaslišanih mnogo prič in ker vsebuje akt mnogo listin, med njimi tudi kazenske predpise proti Hribarju. Hribar je bil namreč že kaznovan in je sedel, kakor nam poročajo, več let za zamreženimi okni radi hudodelstva ropa.
Deček v plamenih
Včeraj je pihal hud veter, ki je bii usoden za devetletnega šolarčka Franceta Pepelar. posestnikovega sina iz Šmarja pri Sevnici. Medtem ko je šla skrbna mamica po vodo, je vstal Franček iz postelje in se šel gret k štedilniku. Pri vratcih je planil plamen in objel volneno oblačilo. Občutno obžgan po prsih, desni roki in zadaj, je bil pripeljan k zdravniku, ta je odločil, da se je danes odpeljal v bolnico v Brežice. Revček bo imel žalostne praznike. Ako ne nastanejo komplikacije, bo sicer okreval.
Oplotnica
1’reOklo nedeljo je na tukajšnjem občinskem uradu izročil gospod sreski načelnik Drag. Trstenjak sledeča odlikovanja: g. Francu Hoh-njecu, župniku v Cadramu red Jugoslovanske krone; gg. Antonu Leskovarju, županu, Jožefu (Iberski in Francu Petelinšku na red Sv. Save. Ob tej priliki je imel g. sreski načelnik prisrčen nagovor na odlikovane ter jim čestital. Čestitamo jim tudi mi!
Ljutomer
Glasbena šola v Ljutomeru opozarja že sedaj na mladinski koncert, ki ga priredi v nedeljo 3. maja.. Nastopi nad 70 gojencev. Podrobnosti slede. Domača in sosedna društva se naj blagovolijo ozirati na ta naš edini letošnji javni nastop.
Umor trgovca Lorencija Franca v Banatu
Marenberg, 1. aprila.
Vse tukajšnje prebivalstvo stoji pod utisom žalostnega dogodka, ki je v • zelo razburil, posebno pa še prebivalce trga Vuzenice. V nedeljo 29. marca je nenadoma dospela vest, da se je izvršil v Pelezu v Banatu strašen umor. katerega žrtev je postal obče priljubljeni g. Lorenci Franc, posestnik in lesni trgovec, doma iz Vuzenice.
Pokojni Lorenci Franc je bil znan lesni trgovec, ki je bil v stalnih trgovskih stikih tudi z južnimi pokrajinami v naši državi. Posebno velike trgovske zveze pa je stalno vzdrževal z Banatom, kjer si je lansko leto v Pelezu uredil tudi skladišče lesa in novo moderno parno žago. V začetku meseca marca je odpotoval v Banat, da pregleda svoj obrat. Te dni bi se moral zopet vrniti domov, toda mesto njega je prišlo žalostno poročilo, da je postal žrtev morilca.
Kakor nam poročajo, se je dogodil ta tragični dogodek sledeče: V soboto 28. marca je prišel na skladišče, kjer se je ta čas nahajal tudi Lorenci, neki domačin po imenu Džoka Zebeljan. ki je imel kratek razgovor z pokojnim. Po razgovoru je Džoka Žebeljan odšel, toda so takoj vrnil, nenadoma vzel iz žepa samokres ter trikrat zaporedoma ustrelil na Lorencija Franca, ki s- j 3 zgrudil smrtno zadet. Vsi trije streli so bili smrtni, eden ga je pogodil celo v srce. tako da je bil pri priči mrtev.
Storilec Džoka Žebeljan je po storjenem krvavem^ dejanju pobegnil. Po marljivi preiska-
vi	orožnikov je bil storilec kmalu aretiran ter oddan v zapore. Vzrok tega strašnega umora je še dosedaj tukaj nepojasnjen.
Pokojni Lorenci je bil znan kot izredno vesten, kulanten ter sposoben trgovec. Pred leti je začel trgovati ter si je v svojem poslovanju ustvaril zavidljivo pozicijo. Doma pri Sv. Primožu pri Vuzenici je posedoval posestvo in žago. V Pelezu pa je imel skladišče, kjer je imel v zalogi vedno velike množin? lesa, ter parno žago.
Pred dnevi je dobila žena od njega pismo, da se bosta kmalu videla; toda namesto njega je prišlo žalostno sporočilo, da se ji mož ne vrne nikoli več.
Pohojni zapušča globoko užaloščeno ženo, s katero je bil komaj 8 mesecev oženjen, zato s nesrečno rodbino tem bolj sočustvujemo!
Braslovče
Zopet žrtev neprevidnega pri stroju. Na Pol. zeli je pri kovaškem mojstru Terglavu usluž-ben pomočnik I. Rojšek iz Zolož. V torek, ko je vrtal železo z vrtilnim strojem, katerega ima kovaški mojster pritrjenega pred delavnico, je bil nepokrit in se med vrtanjem sklanjal nad strojem. Kar so ga zobje stroja zagrabili in ko-
lo	mu je iztrgalo pest las s kožo vred. Ubogi skalpirani mladenič je iskal pomoči pri zdravniku.
Osebna vest. V ponedeljek je zapustil službeno mesto v Braslovčah orožniški kaplar g. Anton Lopič; odšel je na novo službeno mesto v našo prestolnico. Želimo mu, da na novem mestu isto pridobi zaunnpje vseh, k 1 si ga je na tukajšnjem mestu.
Bučka
Kačje leto. Kakor je razvidno iz naslednjega, bomo imeli letos kačje leto. 25. t. m. so neki fantje, ki so iskali po gozdu dovge — divje jablane kot sajenke, naleteli na lepega modrasa, ga vjeli v precep in živega odnesli domov. Bil je 82 cm dolg in 3 cm v prerezu debel, pač rano za kače v tem času.
Bohinj
Sreski načelnik g. dr. Vidmar je prisostvoval 29. marca občinski seji v Srednji vasi.
Citajte »Jugoslovana«, stane samo 1 Din. Dobite ga tudi v nekaterih restavracijah.
Tiskarski škrat je v nedeljski številki zamenjal Bohinj s Kranjem, kar so cenjeni bralci gotovo sami opazili in popravili.
Ljubljana, petek, 3. aprila. 12.15 Religiozna lasba na ploščah. 12.45 Dnevne vesli. 18.00 as, plošče. 13.30 Borza. 18.80 Spokorile psalme poje zbor bogoslovcev. 19.00 O potrebi in koristi gospodinjskih šol (Krekova gospodinjska šola). 19.80 Literarna ura: Ivan Cankar: 4. postaja, tretja ura; Finžgar: Ecce homo (recitira Vaio Bratina, član Narodnega gledališča).
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 4. aprila. 11.00 Velikonočna poslanica papeža Piija XI. 12.15 Religiozna glasba na ploščah. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cto, plošče. 17.30 Prenos slovesnega zvenenja in vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani.
18.00 Vladimir Kapus: Velika noč med našim ljudstvom. 18.80 Rudolf Berce: Velikonočni običaji. 19.00 Velika noč v literaturi. 20.00 Prenos opere iz Beograda. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek, 3. aprila. Opoldanski spored odpade. 18.00 Iz evangelijev, nato »Sedem Jezusovih besedi na križu«, J. IIaydn, igra akademski kvartet. Večerni spored odpade.
Zagreb, sobota, 4. aprila. 19.55 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda.
Beograd, petek, 8. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 10.00 Plošče. 17.00 Citre. 17.30 Narodne s kitaro. 18.00 Plošče. 19.30 Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Koncert. 21.30 Vokalni koncert. 22.00 Večerni koncert. 22.30 Novice.
Beograd, sobota, 4. aprila. 12.35 Radio orke-ser. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.00 Sokolstvo. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera.
Praga, petek, 3. aprila. 1G.30 Komorna glasba. 19.05 »Stabat mater«, oratorij, zbor in orkester (Brno). 20.30 Iz književnosti. 21.05’ Violinski koncert. 20.10 »Requiem«, J. Brahms (soli, zbor in orkester).
Praga, sobota, 4. aprila. 19.05 Plošče, 19.30 Dramatična legenda. 22.25 Plošče.
Krvav zločin na Dunajski cesti
Bosanec Hamžic do smrti zabodel zidarja Strajnarja iz Vel. Gabra
na Dolenjskem
Blejska občina zopei na cSeSu
Zahvala
Za premnogo dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega papana, starega papana, brata, strica, svaka in tasta, gospoda	„
PETRA STEPICA
veieiržca, posestnika itd
Razstava tiekorirsniii
izložb
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani je priredil vefvrni tečaj za reklamo in dekoracijo izložb, ki še je vršil od 25. januarja dalje v mali dvorani Narodne galerije v Ljubljani. V tečaju so poučevali absolvent višje trgovske Sole za reklamo iti dekoracijo v Berlinu g. Milan Premk, akadernični slikar g. prof. Saša Šantel in g. inž. Matanovič.
Program tečaja je obsegal: 1. Teoretičen pouk: Kupec v toku cestnega prometa, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2, Praktičen pouk: Dekodranje blaga vseli vrst, različna izgradba izložbenih oken in izložbenih predalov, prevleka izložbenih oken, pravilno ravnanje z izložbenim blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje, harmonija barv, slikanje izložbenih ozadij in reklamnih napisov, pršenje barv in podobna slikarska deta. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov, izložbeni plakati, osnutki inseratov in razni slogi in način pisave. 5. Iiazsvetljevalna tehnika: Pravilna razsvetljava izložbenih oken in razsvetljava blaga
Tečaj, ki ga je obiskalo v začetku 48, ob koncu pa ;10 udeležencev, se je zaključil včeraj. Da se pokaže javnosti uspeh tečaja, prireja zavod razstavo 15 vzornejših dekoriranih izložb raznih trgovskih strok in nekatera vzornejša dela udeležencev, iz katerih je razvidno izvajanje programa in napredek od početka do konca tečaja.
Razstava je odprta še danes 3. aprila od 20. do 21. ure in je vstop prost.
Poživljamo naše trgovske kroge, da se te prireditve v lastnem interesu kar najštevilnejše udeleže.
Berlin 13-55—13‘58, Budimpešta 99138-994-38, Bukarešta 33-66—34-16, Dunaj 799-60—802-60, London 276-32—277 12, Ne\vyork 567350 do 56-9350, Pariz 221-86—223 86,' Praga 168 38 do -636-14—639-14.
Dunaj, 2. aprila. Amsterdam 28508, Atene 9 2138, Beograd 12-4887, Berlin 169-34, Bruselj 98-85, Budimpešta 123-91, Bukarešta 4 2287, London 34 5463, .Madrid 78-50, Milan 37-235, Newyork 711-—, Pariz 27-82, Praga 210637, Sofija 5-151, Stockholm 190-40, Kopenhagen 190-10, Varšava 79 66, Ziirich 13687.
Curih, 2. aprila. Beograd 913, Pariz 20-34, London 25-255, Nevvyork 519-725, Bruselj 72-265, Milan 27-2175, Madrid 56-80, Amsterdam 20835, Berlin 123-78, Dunaj 73075, Sofija 3365, Praga 15-3925	" -Sava 58-25, Budimpešta fU-615.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb. 2. aprila. Drž. papirji: 7% inv. por-. 88-75—89 (88 75), vojna škoda ar. 423-50 do 424 (423-50), voj., šk. kasa 423-50—424 (423-50),
voj. škoda april 422-50 d, voj. škoda maj, junij, julij 424 hi., voj. škoda avgust, sept. 423'5C 424 (424), voj. škoda dec. 42350—421 (423-50),
50 do
CJ©sp>o«l«srs k C vesrfi
X Živinorejsko zadružništvo v kranjskem okraju. V občini Kovor pri Tržiču na Gorenjskem se je te dni ustanovilo živinorejsko zadrugo. Propagandno pripravljalno delo kmetijskega referenta iz Kranja je imelo tudi v tem precej zamotanem slučaju vendarle uspeh. Rodovna komisija nove zadruge bo pričela že v kratkem z odbiranjem plemenske živine za vpis v rodovno knjigo. S to ustanovitvijo pridobi »Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za plnc-gavsko govedo« v Kranju svojo šestnajsto članico zadrugo. Kakor se sliši, se bo kmalu uresničila tudi namestitev kontrolnega asisterta pri omenjeni zvezi. Pričakujemo le še enako zadružno združitev živinorejcev « Poljanah nad Škofjo Loko in v Sorici, nakar bo kranjski srez dobesedno omrežen s selekcijskimi zadrugami za pinegavsko govedo.
X XV. mednarodni poljedelski kongres v Pragi se bo, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, vršil v dneh od 5.-8. junija 1931 pod protektoratom prezidenta T. G. Masaryka. Za ta kongres se pojavlja veliko zanimanje, kar se da sklepati iz števila vposlanih referatov odličnih strokovnjakov raznih držav. Obisk Prage bo zlasti vsled železniških popustov omogočen. Doslej so sledeče države dovolile 35—50 n/,, popusta: Belgija, Danska, Francija, Bolgarija, Holandska, Estonska, Italija, Jugoslavija, Litavska, Madžarska, Nemčija, Norveška, Portugalska, Španija, Avstrija, Turčija, Alžlr in Češkoslovaška. Med drugimi so osebno udeležbo obljubili mnogi odlični poljedelski strokovnjaki, zastopniki vlad sosednih držav, delegati mednarodnega agrarnega instituta in mednarodnega urada dela v Genevi. Po končanem kongresu, ki je razdeljen na 7 sekcij, se bodo gosti ’ udeležili ekskurzij, ki so razdeljene sledeče: 1. na 6 enodnevnih ekskurzij v različne kraje v bližini Prage, tako. da se vsakokrat zvečer vrneio v Prago. 2. na 4 šestdnevne ekskurzije. ki se odpeljejo iz Prage v najpomembnejše kraje države. Ogledali si bodo poljedelske obrate, industrije in zadruge. 3. na 1. štirinajstdnevno celodržavno ekskurzijo, ki si bodo ogledali- vse dežele republike in njene naprave. Ude ležba na kongresu bo organizirana potom po sebnih propagandnih komiteteov, izmed kojih eden je bil ustanovljen tudi v Jugoslaviji.
X Prodaja odpadkov od volne, bombaža, ns-nja itd.*.se bo vršila potom javne ustmene licitacije Vrne 21. aprila t. 1. pri žandarmerijski četi v Podgorici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in materija! pa pri omenjeni čeli.)
X Prodaja vreč. Dne 21. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnega rudnika Velenje oferl.ilna licitacija glede prodaje 3.150 komadov praznih vreč. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede 100 komadov ščetk iz jeklene žice. — Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. aprila t. I. ponudbe glede dobave 50 nr1 hrastovega lesa, 600 kg jekla, raznega rudarskega orodja, verig; do 15. aprila t. 1. "lede dobave 5000 k« žebljev za tračnice. 30.000 kg ovsa in 12.000 komadov opeke: do 20. aprila t. 1. glede dobave 30 kg gumijastih plošč, 40'komadom žag za gater; do 21. aprila t. 1. pa glede dobave.telefonsko-si-gnalnega kabla.
Borzraa poročila
dne 2. ii,<' 1	1	'J.	.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 2. aprila. Amsterdam 22-83, Berlin 13-55—13-58, Brus-lj 7-9193. Bi. limpešta 9 9288, Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7-996—8-026, Lon-dou 276-32 —277-12, Newyork 56-735 — 50935, Pariz 221-86—223-86, Praga 168-38 169-18, Trst 298 05—298-2°.
Zcreb, 2. aprila. Amsterdam 22-7983—22 f‘"83, Dunaj 799 60—802-00, Berlin 13-55	13	58,	Bru-
selj' 791-73 1)1. Budimpešta 990 25—993 25, London 276-32—277-12, Milan 297 15-299 15, New-york ček 56-735—50-935, Pariz 221 -86—223 86, Praga 168-38—169-18, Ziirich 1004-10—1097-10.
Beograd, 2. aprila. Amsterdam 22-80—22-86,
4% agr. ob v. 50-50 d, 1% Bler. pos. 82-75 do 82-875 (82-75), 8% Bler. pos. 93-375-93-75, 7% pos. h i po t. 82-895—83-50. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 914—917-50, Udružena 190 do 191, Ljubi j. kred. 120 d. — Indusrije: fte-čerana Osijek 285—295, Trboveljska 303—315, Slavonija 200 d, Vevče 133 d.
Beograd, 2. aprila. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 82-75—83, 1% pos. hip. b. 83-25, 4% agr. obv. 51—52, 6% begi. obv. 68-50—69-25, tobačne sr. 21, vojna škoda 422-55—422-75, uit. junija 423-50—424. Narodna b. 7920—7960, Be-ogr. zadr. 7250.
Dunaj, 2. aprila. Bankverein 1615, Kreditni zavod 46 —, Dunav-Sava-Adrija 14-81, Prioritete 88-48, Trbovlje 38-50, Leykam 3-20.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, pro-. met: 1 vag. ječmena.
Novi Sad. 2. aprila. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 3 vagoni, ječmen 1 vagon, koruza 21 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 2 vagona. Tendenca: neizpremenjena. Borza ostane do 8. aprila t. 1. zaprta.
Budimpešta, 2. aprila. Tendenca: neodredje-na. Promet: minimalen. Pšenica: maj 51-86 do 15 95 (15-89—15-90). —Rž: maj 11-85—12-05 (12-05—12-06). — Koruza: maj 12-40 (12-45 do 12-50), jul. 12-75-12-78 (12-78-12-80). Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 3 vag. smrekovih drogov, 2 vag. hrastovih red-nic. t
mu je .pridobila v Ljubljani mnogo navdušenih oboževateljev.
S. K. Sturm je svoje moštvo znatno pomladil. Moštvo setavljajo: Iimerwald-Krisper, Fischer-Flach, Orosz.v, Lamoth-Brettner, Dellinger, Klima, Kruschitz, Loptas; rezervi Landzettl, Prath. Debelejše tiskani so internacijonalci, ki so že opetovano zastopali barve šta jerske ali Gradca v Budimpešti, Pragi, Dunaju in Zagrebu.
Velikonočni turnir je tem pomembnejši, ker bo nekaka revija vseh v poštev prihajajočih igralcev za sestavo teama LNP, ki bo sodeloval na pravoslavno Veliko noč na proslavi BNP v Beogradu.
Obvestilo. Z ozirom na objavo denarnih zavodov z dne 1. aprila 1931, da obrestujejo od 1. julija 1931 dalje vezane vloge največ s 6%, obveščamo tudi mi tem potom mesto drugega obvestila svoje vložnike o tem sklepu v smislu svojih določil glede hranilnih vlog točka 2.
Ljudska posojilnica v Ljubljani, reg. zadr. z neomejeno zavezo.	968
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA
KAVA
asi a
i-VODNIKOV TRQ ST. S.—
1	 					
				S..' ." J
Mednarodni velikonočni turnir.
Ljubljana postaja velikomestna. Klubi so sicer že večkrat povabili kakega zunanjega nasprotnika, toda kar dva naenkrat, je za naše razmere precej nenavadno. Ilirija In Primorje sta se sporazumela, da nudita prijateljem nogometa redek športni užitek, da jim omogočita, gledati na istem igrišču dve lepi tekmi, od katerih bi že samo ena zadostovala, da privabi veliko število gledalcev.
Poleg prirediteljev sodelujeta še prvak Maribora ISSK Maribor in bivši dolgoletni prvak štajerske S. K. Sturm. Spored je razvrščen takole:
Vel. nedelja: ob 15. Ilirija : Maribor, 16'30 Primorje : Sturm.
Vel. ponedeljek: ob 15. Primorje : Maribor, 16'30 Ilirija : Sturm.
Enajstorica mariborskega prvaka nam je splošno znana — njegova krasna tehnična igra
Kolesa
»a ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov
itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovulnice.
733
vem
B. Pauer
keksi
biskviti vafelni i. t. d. so najboljši!	732
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
TeJeion 2059
4*% Premog suha drva
Poqa{i.il<, Bolinrileva ulica 5
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, LJUBLJANA
prej Kranjska hranilnica v Ljubljani
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, MARIBOR.
DRAVSKE BANOVINE, podružnica CELJE
prej Južnoštajerska hranilnica v Celju
Za vloge jamči Dravska banovina
z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Najugodnejši pogoji ra nalaganje pri%
liranlzov in zol najemanje kvediiov.
Bgg ‘V.’.-'	-	:	’	■	t	'	-
KuIfuFa
Iz glasbenega življenja
Koncert Ivana Nora
V	sredo 1. t. in. je priredil naš agilni pianist Ivan No? v dobro zasedeni filharmonični dvorani klavirski koncert, na katerem nam je podal skladbe J. S. Bacha, Rameaua, Chopina, Marxa, Tajčevica in Albeniza. Že program sam, na katerem je prevladoval Bach, nam je pokazal, da stremi Noč za najvišjimi umetniškimi cilji. Njegova tehnika je tako visoka, da umetnik lahko posveča vse svoje sile poglobitvi v izvajanju vsake posamezne skladbe. Bacha je igral slogu primerno, kar pomeni mnogo. Sploh sem mnenja, da je Noč eden redkih, ki čutijo sodobno in se ne izgubljajo'v brezpredmetno sentimentalnost. Mislim, da je že to jamstvo, da ne bo nikdar zarjavel in se ponavljal v programih in manirah. Kot propagator nove smeri v umetnosti vidim v njem močno osebnost, ki bo marsikateremu skladatelju pomagala k napredku s tem, da bo izvajal v najdostojnejSi obliki njegova dela. Noč je na tem koncertu pokazal, da je Chopin, Marx itd. mogoč in učinkovit tudi brez prisiljene jokavosti. Največji uspeh je imel seveda z Bachom, ki je že sam na sebi najjačja osebnost med komponisti, ki so bili zastopani na programu. Tudi priredba Bachovega orgelskega koncerta v klavirskega se je Noču v polni meri posrečila. Uspeh, ki ga je dosegel pianist zlasti z Bachom, je zavidanja vreden.
Modest Mnsorgaki Ta mesec je poteklo 50 let od smrti velikega ruskega skladatelja Musorgskega. Musorgski je bil pripadnik znane ruske »petorice«, ki si je utrla čisto druga pota kot predn:o Čajkovski. Komponisti »petorice« so se odpovedali pridobitvam Nemcev in Romanov v romantični las-beni debi in s« postavili svojo glasbo na popol-
Razi>iasi raznih uradov in oblastev
U 17/30.	876
V imenu Njeg. Vel. kralja!
Podpisan« okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 26. marca 1931, da je Osrajnik Anton, roj. 14. januarja 1881, po poklica pekovski mojster v Podvelki, kriv prestopka po 51. 8 zak. o pobijanju draginje z dne . 80, decembra 1921, Sl. n. 6. januarja 1922 *tev. 5^ storjenega s tein, da je kot pekovski mojster dobavil 15. decembra 1930 Ga%lu Juriju na Remšniku, 20. decembra 19% pa Reberniku Rudolfu na Breznem v^č enodinarskih žemelj, ki so tehtale povprečno slabih 10 dkg, da je torej zahteval 'za življenske potreblčine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki nikoli ne sine biti večji od 25%.
Zato je bil obsojen po čl. 8 navedenega zakona na en dan zapora in na 50 Din denarne kazni, ob neizterljivosti na nadaljni dan zapora.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 28. marca 1931.
A
K 21/31—6.	881
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1931 ob desetih bo pri podipisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zdole, vi. št. 161, 243.
Cenilna vrednost: Din 17.59130 po odbiti« u vrednosti užitnih pravic v znesku Din 8000-—, čista vrednost Din 9591/30; najmanjši ponudek: Din 6394-20.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dra/.-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni .leski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 16. marca 1931.
E 53/31 —2.	875
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1931 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba spodaj navedenih nepremičnin, ki se bo vršila najprej po skupinah in sicer: v 1. s k u p i n a: vi. št. 31, 32, 137 k. o. Bločice, vi. št. 19 k. o. Lipsenj, vi. št. 8 k. o. Metule hiša št. 18 Bloška polica, 1 stavbna Parcela, 2 svinjaka, 1 hlev, 1 klavnica in 59 parcel gozdov, travnikov in pašnikov v cenilni vrednosti 348.000 Din;
tl. skupin a: vi. št. 29 k. o. Bločice, t?,- i?**. ^6 'n 83 k. o. Studeno, hiša št. 3 na Bloški polici, 1 hlev, 1 vinska klet, 4 gozdi ’n 24 parcel (njive, travniki) v cenilni Vrednosii 303.760 Din;
I JI. skupin a; vi. št. 196 k. o. Bločice
i.	gozda. 2 njivi) v cenilni vrednosti 9400 dinarjev;
noma domača tla. V začetku so našli v Evropi malo odmeva, sčasoma so si pa pridobili tolika simpatij in upoštevanja, da so se našli celo eni-goni drugih narodov, ki so akceptirali pridobitve petorice. Musorgski je znan svetu po treh operah, od katerih je zb »Boris (iodunov« znamenit, čeprav je bil pri prvi predstavi v Parizu izžvižgan in od kritike soglasno odklonjen. Musorgski uporablja v svoji glasbi široke melodije, v instrumentaciji je svojevrsten, " harmoničnih kombinacijah naravnost drzen, v invenciji pa mogočen. Paradna točka vsakega pianista so njegove »Slike z razstave«, ki so jih pozneje na tri načine instrumentirali in jih pogosto srečujemo na simfoničnih programih. Za orkester ie napisal še sinfonično pesnitev »Noč na Lisci gori«. Ima tudi mnogo pesmi s klavirsko spremljavo. Musorrrski je duševni oče moderne ruske glasbe; iz njega je izšel Skr j i-bin, Prokofjev in Stravinski. Tudi na francoska impresioniste je imel Musorgski velik vpliv.
" vko Osterc.
Iz našega teatra
Pri belem konjičku.
Premijera te — ne ravno simpatične — nemške burke, ki jo je Narodno gledališče po petindvajsetih letih dalo še enkrat igrati po skoraj vseh najsimpatičnejših močeh, kar jih je v ansamblu, je bila spet enkrax živ dokaz, kako malo se naša javnost meni za tisto dobrodušno posredovanje, ki ga med gladališčem in občinstvom vrši gledališka kritika. Kadarkoli pride na repertoar količkaj vredno in zanimivo literarno delo, skoraj vselej se poročevalci po dnevnikih razpišemo v toplih besedah in zanimivih interwievih, ki nimajo pravzaprav nobenega drugega namena, kakor da v naših ljudeh vzbudijo pozornost za teater in za stvar in da tako pomagajo napolniti hišo. Pa vsa ta velikodušna prizadevanja so najbrž samo bob ob steno, tisto kr pride na dostojne premijere v teater, bi morda po večini že samo od sebe pri-
IV. skupina! vi. št. 220 k. o. Knežja njiva, vi. št. 115 k. o. Metule, 16 gozdov,
4	travniki v cenilni vrednosti 64.540 Din;
V. skupina: vi. št. 548 k. o. Lož (en gozd in en travnik) v cenilni vrednosti
14.300	Din;
VI. skupina: vi. št. 62 k. o. Žerovniea (s. o. Cerknica), 1 njiva in 1 gozd v cenilni vrednosti 3000 Din;
Vil. skupina: vi. St. 241 k. o. Dol. vas in vi. št. 311 k. o. Otok II, s. o. Cerknica (10 gozdov, 3 travniki) v cenilni vrednosti 68.000 Din;
VIII. skupina vi. št. 13 k. o. Ulaka, 'L vi. št. 70 k. o. Ulaka in vi. št. 332 k. o. Ulaka, s. o. Cerknica 5 parcel (gozdi, pašnik in travnik ter ‘/s stavb, pare), ter solastnice v cenilni vrednosti 17.000 Din.
Cenjlno vrednost je smatrati kot najmanjši ponudek.
Po izvršeni dražbi posameznih skupin se bo vršila dražba celokupnega posestva ter znaša najmanjši ponudek za 1000 Din več, kakor bo znašala vsota najvišjih po-nudkov za posamezne skupine.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
jpremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 26. marca 1931
*
E 30/31—10.	871
Dražbeni oklic.
Dne 7. maja 193 1. ob desetih Ik> pri podpisanem sodišču v sobi Štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Plit-vičld vrh, vi. št. 69.
Cenilna vrenost: 1482-60 Din; najmanjši ponudek: 990'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Gor. Radgona, dne 20. marca 1931.
*
P 13/21.	852
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kočevju z dne 7. marca 1931, oprav. štev. L 4/31, je bil Mlakar Ivan, posestnika sin, prej stanujoč v Pungartu, občina Osilnica, sedaj na Studencu pri Ljubljani, zaradi umobol-nosti popolnoma preklican.
Za oskrbnika-pomočnika je bil postavljen Mlakar Ivan star., posestnik v Pmi-garlu št. 5.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. III.,
dne 25. marca 1931.
šlo, večina ljudi pa, ki morda čita ta priporočila po listih, ostane lepo doma — umetnost, literarne vrednote, problemi in take stvari, to ni tisto, kar bi množico klicalo na kup. Kadar pride na repertoar stvar brez kakšnega živ-ljenskega pomena in namena, tedaj priporočila v listih izostanejo. In tedaj se množica zgane za s volim instinktom in pride: tisto, kar recenzentu ne godi, tisto je zanjo kruh. In tako je bil beli konjiček tudi zadnjič — konec meseca, izven — zelo dobro obiskan in hvaležnost, s katero ga je publikum sprejemal, Je bilo znamenje, da bo lahko nekajkrat napolnil hišo in blagajno.
Olga ge. Scherbanove.
Ga. Sever-Schcrbanova je v sredo drugikrat nastopila na odru našega Narodnega gledališča
—	v vlogi Olge Nikolajevne v Mladoletju L. Andrejeva. Zanimanje za gosta, pa tudi priljubljenost stvari sta v gledališče privabila zelo mnogo ljudi. Ga. Scherbanova, ki nam je izza svojega prvega nastopa (Breda v Žnuderlov! Rajski ptici) ostala v dokaj lepem spominu, je tokrat podala še za spoznanje manj enoten lik blodnega dekleta in Je zmagovala bolj v posameznih minutah kakor v celoti. O njenem talentu bi bilo zatrdno mogoče soditi pač šele tedaj, če bi jo imeli priliko nekaj časa trajno gledati na odru in bi njen odnos do ansambla, do prostora in do vsega postal bolj trden in urejen.	Pri.
Književne nagrade Mladinske Matice. Nagrade, ki jih je Mladinska Matica razpisala za najboljša mladinska dela, so prejeli: France Bevk za mladinsko povest v dveh delih »Lukec in njegov škorec* (3000 Din), Josip Ribičič za pripovedko »Miškulin in Miša» (2000 Din) in Mile Klopčič za pesem »Moj oče« (300 Din). Nagrajena dela bodo prinesle letošnje publikacije Mladinske Matice.
Gruda prinaša v svoji 3. številki: Jože Lavrenčiča zgodovinsko povest »Božja sodba«, Frana Stefaniča povest »Krčevina« in pesmi
Konkurzni razglasi
S 3/31—2.	882
328 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Mazo-rana Antona, lastnika tvrdke »Mariborska konzerva« za konzerviranje rib, sočivja itd. v Mariboru.
Konkurzni komisar dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravitelj mase dr. Rosina Igor, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba štev. 84, dne 9. aprila 1931 ob desetih.
Oglasitvejii rok do 5. maja 1931. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 11. maja 1931 ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. marca 1931
Sa 7/31-3	825
329 Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnika Brezovnik Ladislava, trgovca v Vojniku.
Poravnalni sodnik: Tiller Fr., sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Kerschbaumer RajnboJd, odv. v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2 dne
4.	maja 1931 ob devetih.
Rok za oglasitev do 25. aprila 1931. Okrožno kot poravnalno sodišče t Celju, oddelek I., dne 23. marca 1931.
$
S 15/20-10.	841
330 Odprava konkurza.
Prezadolženec Haiižel Alojz, usnjar v Ljutomeru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 15/29—2 o imovini prezadolženo«, se odpravii, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. marca 1931.
Sa 4/31-30.	824
331	Sklep.
O	imovini dolžnikov Wiinder Alojzija in Elizabete, trgovcev v Mariboru, se ne uvede konkurz, ker dolžnikova imovina ne zadošča za založbo stroškov.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. marca 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Štev. 2973/11.	854—2-2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 1 4. a p r i 1 a 19 31. ob enajstib	nabavo:
2000	kg	pšenične	moke	št. Ogg,
8000	kg	pšenične	moke	št. Og,
10.000	kg	pšenične	moke	št. 6,
1000	kg	terpentinovega	mila,
600 kg pridatka za kavo,
100 kg čaja.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velen)«, dne 27; marca 1931.
Fr. Mastnaka in Jaroslava Dolarja. Razen tega literarnega dela prinaša list par zanimivih člankov, ki se tičejo kmečke organizacije in prosvete (Ing. J. Teriav, >Kmetu organizacijo«, France Gcrtelj, »Izobrazba kmetske mladine) in pa spominsko črtico za umrlim inž. Jolont Karadjolom. Številko zključujejo razni peslr kotički in pregledi.
Planinski vestnik nadaljuje z obširnim in zanimivim potopisom dr. J. C- Oblaka »V okrilju Visoke Tatre«, potem slede: J. We-s t e r , »Hacquetova navodila za gorolazce«, M. Iglič, »Južna stena Štruce«, F. C o p e 1 a n d »Orkney ali izlet na Škotsko« in pregledi.
Naš rod prinaša v svoji 6. številki prispevke Kmetove, Meška, Hudolesa, S c h e i-na, Vargazona, Debenaka. »Naš rodc ima stalen kotiček »Cicibanov rod« in obširen predal za sodelovanje malih.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 3. aprila: Zaprto.
Sobota, 4. aprila: Zaprto.
Nedelja, 5. aprila: »življenje je lepo«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 6. aprila: »Pri belem konjičku« Izvod.
—	Ob 20. url: »Snegurka«, premijera. Izv. Opera.
Začetek ob 20. ura zvečer.
Petek, 8. aprila: Zaprto.
Sobota, 4. aprila: Zaprto.
Nedelja, 5. aprila ob 15. uri: »Dijak prosjak«.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 6. aprila: »Liriza«. Ljndska pred stava po znižanih cenah. Izven.
NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU
Petek, 3. aprila: Zaprto.
Sobota, 4. aprila: Zaprto.
Štev. 2993/11.	855-2-1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 13. a p r i 1 a 19 31. ob enajstih nabavo:
40.000	kg visokovredtiega portland-ce-memta.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 26. marca 1931.
*
štev.	880—2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 0. a p r i 1 a 1 9 3 1. ob enajstih nabavo:
200 m3 jamskega lesa,
100 m3 plohov.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija dri. rudnika Velenje, dne 30. marca 1981.
*
Štev. E. r. 1915/31.	874
Razglas.
Po § 111 zakona z dne 7. novembra 1900, kranj. dež. zak. štev. 28 ozir. dopolnitve k teinu zakonu z dne 15. novembra 1910, kranj. dež. zak. št. 37 in § 149, min. ukaza z dne 18. jul. 1915, kranj. dež. zak. štev. 38, se s tem razglaša zaključek postopanja tikajočega se zložbe zemljišč, ležečih v kata-stralni občini Zg. šiška, sodni okraj Ljubljana, ker je popolnoma izvršena ta agrarna operacija.
Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede te agrarne operacije pristojnost agrarnih oblasti, tako da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v § 100 zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2 iz lett 1888, v misel vzetih zahtev.' Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 7. marca 1931.
Razne objave
878
Razglas.
Tridesettretje žrebanje 4 'A % komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke« se bo vršilo dne 15. aprila 1931. Izžrebalo se bo noaninale K 20.900’— 414% komunalnih zadolžnic.
L j u b 1 j a n a, dne 1. aprila 1931.
Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, prej »Kranjska deželna banka«.
*
856—3—2
Poziv upnikom.
Zadružna elektrarna pri Sv. Jederti nad Laškim, r. z. z o. z., naznanja, da je v zadružni register vpisana njena likvidacija. Načelstvo poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve do vštetega 26. aprila t. 1.
Zadružna elektrarna v Sv. Jederti nad Laškim registrovaiia zadruga z oni. zavezo.
*
877
Objava.
Izgubil sem izpričevali, drugega razreda za leto 1923.—1924., in tretjega razreda, za leto 1924,—1925., realne gimnazije v Ptuju na ime: Mahorič Zmagoslav, rodom iz Poljčan. Proglašam ju za neveljavni.
Mahorič Zmagoslav, s. r.
Službene objave
Izdaja tiskarna >Mcrkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Miliilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja &Tgu3t Koimau. — Vai ? Ljubljani.
£. TML Remaetf uc:	57
g>©f nazaj
Roman
(Copyright by M. Fealure Syndicute, Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Ne vem, o čem sva govorila. Je tudi vseeno, glavno je, da sva stopala drug ob drugem in da se je povrnila iz preteklosti tista nežna, neslišna godba, tisti slapovi slutenj in hrepenenj, za katerimi se blešči svilnato zelenje travnikov, za katerimi poje srebrni šum topolov in svita mehko obzorje mladosti.
Kako dolgo sva hodila? Ne vem. Sam sem tekel nazaj. Adela se je poslovila. V meni je vihralo veselje ko velika, pisana zastava. Upanje in izobilje, svojo majhno deško sobico, poletje, zelene stolpe in veliko daljavo — vse to sem čutil v sebi.
Naletel sem na Willyja in šla sva skupaj, da bi poiskala Valentina. Dohitela sva ga ravno v trenutku ko se je ves vesel zagnal na nekega moža in položil krepko svoje roke na njegove rame.
»človek, Kuckhoff, ti stara hiša, kje si se pa ti vzel?« Pomolil mu je roko: »Kakšen slučaj, kaj? Tako se zopet srečava.«
Oni drugi je gledal nekaj časa Valentina precej od zgoraj dol.
»Oh, Laher, kajneda?«
»Jasno, človek, saj sva bila skupaj na Sommi. Ali se spominjaš, kako sva jedla v tistem gnoju ponvičnik, ki mi ga je poslala Lilly? Georg mi ga je prinesel s pošto tja spredaj, kar je bilo zanj prekleto riskirano, kaj?«
»Da, gotovo,« je dejal oni drugi.
Valentin je bil ves razburjen od spominov. »Pozneje jo je Georg vendarle izkupil,« je pripovedoval dalje, »ampak takrat tebe ni bilo več tamkaj. Izgubil je desno roko, kar je bilo zanj, ki je voznik zelo narobe. Zdaj bo moral začeti kaj drugega. Kje pa si ti prav za prav ostal potem, ko si šel od nas proč?«
Oni drugi je odgovoril nekaj nejasnega. Potem je pristavil:
»Lepo, da sva se srečala. Kako se vam pa godi, Laher?«
»Kaj?« je odvrnil Valentin osupel.
»Kako se vam godi? Kaj počnete?«
»Vi?« Valentin se še ni znašel iz osuplosti. Nekaj časa je bulil v onega drugega, ki je stal pred njim v elegantnem covercoatu. Potem se je ozrl krog sebe, zardel in šel naprej. »Opica.«
Meni'je bilo vse to mučno radi Valentina. Morda ga je prvič sedaj zadela misel o razliki med njim in drugimi. Dozdaj smo bili vsi vojaki. Zdaj mu je pa takle domišljav fante z eno samo besedico »Vi» do dna raztrgal njegovo brezmejnost.
»Pustimo to, Valentin,« sem dejal, »tak človek je ponosen na tisto, kar si je pridobil njegov oče. Tudi poklic.«
Tudi Willy je dodal nekaj krepkih besedi.
»Lepi tovariši to,« je dejal Valentin zagrizeno. Toda tistega neprijetnega občutka, ki mu ga je oni zadal, se ni mogel iznebiti. Dušil ga je še naprej.
K sreči smo naleteli na Tjadena. Tako umazan je bil, da je bil podoben umivalki. »No, veš kaj,« je dejal Willy, »vojna je končana, zdaj bi se pa že lahko enkrat pošteno umil.«
»Danes še ne,« je izjavil Tjaden važno, »ampak
v	soboto, V soboto se bom celo okopal in se dal očistiti od uši.«
Vsi smo bili presenečeni. Tjaden pa kopanje? Ali mu je res od zasutja v avgustu ostalo nekaj v glavi? Willy je dvomil nad Tjadenovo izjavo in je nastavil dlan za uhlje. »Mislim, da te nisem prav razumel. Kaj boš napravil v soboto?«
»Kopat se pojdem.« je dejal Tjaden ponosno. »V soboto se bom namreč zaročil.«
Willy ga je pogledal ko kakšno nenavadno papigo. Potem mu je mehko položil šapo na ramo in ga s prav očetovskim glasom vprašal:
»Povej Tjaden, kaj te včasih v glavi tam zadaj ne zbada nekaj? Ali pa ti ne šumi nekaj prav čudno v ušesih?«
y republiki Paragvaj je preveč žensk
Ni še dolgo tega, ko so dunajski Časopisi objavili vest, da se namerava bivši avstrijski minister zn poljedelstvo Tballer preseliti v južno Ameriko in sicer v republiko Paragvaj, kamor bi pa vzel s seboj tudi nekaj tisoč avstrijskih izseljencev, ki bi tam našli novo domovino. Thallerjev načrt je vzbudil splošno pozornost po celi srednji Evropi in zanimanje za republiko Paragvaj je rastlo od dne do dne.
Nemški pisatelj Reises pa piše o tej južnoameriški republiki to-le:
»Ta dežela ni zanimiva le za^S, ker ne meji nikjer na morje, ampak ima še nekaj drugih posebnosti. To je n. pr. edina južno-ameriška država, kjer živi več žensk kakor moških. Zlobni sosedje pravijo, da pridejo v Paraguaju na vsakega moškega, ki ima srajco, kar po tri ženske, ki mu to srajco perejo. Znana pa so lepa ročna dela paraguajskih žen in deklet, ki nič ne zaostajajo za mehikanskimi. Ročna dela izvažajo na vse strani, »izvažati« pa morajo tudi ženske, ker domača dežela ne more prerediti vseh.
V	splošnem pa je dežela zelo »prevratna« in republika Paraguaj drži rekord, kar se tiče pomorjenih predsednikov republike. Voditelji raznih puntov pa silno radi pišejo oklice na narod, ki jih je v deželi menda kar za 100 let uaprej v zalogi.«
Oderuške cene za radij
Radij je dandanes za zdravljenje raka neob-liodno potreben. Tako vsaj trdijo odlični zdravniki in zato si prizadevajo vse bolnice, da si nabavijo večjo ali manjšo količino radija; kjor pa morejo, ustanavljajo celo posebne zavode za zdravljenje raznih bolezni z radijem.
Vsled velikega povpraševanja po radiju pa je ceiia radija tako poskočila, da no stoji v nobenem razmerju več s stroški za pridobivanje. Taka visoke cene se dajo razlagati samo z željo po velikanskem, naravnost oderuškem dobičku, ki ga hočejo »-'Služiti« razne družbe, ki pridobivajo radij.
/ ozirom na velikanske cene radija se je pa odločil i 'ni list angleške P lavske stranke »Daily Herokk, da pošlje svojega znansh ega sotrudnika dr. Guesta v belgijski Kongo v Afriko, kjer pridobivajo največ radija, da na licu mesta ugotovi,' koliko zaslužijo razne družb pr '•'bivanjem radija.
Dr. Guest je na podlagi temeljite preiskave izjavil, da je cena 50.000 angleških funtov za
1	gram radija naravnost oderuška.
Ko je gospa Curie odkrila radij, je veljal 1 gram radija 2500 funtov <1 funt = 275 Din), čeprav sa morali takrat predelati 400 ton rude, da so dobili 1 gram radija. Danes pa dobivajo že iz 10 ton rude 1 gram radija, pa je kljub temu cena radija 20 krat višja!
Na koncu svojega poročla predlaga dr. Guest, naj se cela zadeva izroči Društvu	—-*-v 'u naj
Društvo narodov določi primerno ceno, kajti radija je danes toliko, da ga lahko dobi vst.ka primerno količino.
40	milijonov carine za en sam diamant
Newyorški zlatar Baudler je kupil nedavna v Angliji diamant, za katerega je dal 380.000 dolarjev. Na diamante pa je naložena v Ameriki silno visoka carina, toda Baudlerju se je posrečilo doseči od državnega tajnika Mellona dovoljenje, da sme diamant dobiti v Ameriko brez carine. Za to oprostitev od carine pa so zvedeli drugi zlatarji in draguljarji in ti niso mirovali prej, dokler ni najvišje upravno sodišče odločilo, da mora tudi Baudler plačati carino v znesku 200 procentov vrednosti, torej skoraj 770.000 dolarjev.
Diamant, ki stane težke milijone našega denarja, takozvani »Nassak« — diamant. Angleži so ta kamen prinesli v 16. stoletju iz Indije, tam pa je bil vdelan v neki božanski kip kot oko. Poleg diamantov »Kohinorc-ja in »Orlova« je to eden največjih diamantov na svetu.
V	novi blaznici v mestu Galvestonu so na-p ra vili za bolne ženske poseben salon za lepotičenje. V salonu so ženskam na razpolago vsi moderni aparati za nego telesa. Pravijo, du je učinek tega salona na bolne ženske jako ugoden, kajti če ženske tudi v bolnišnici nič ne pogrešajo, na kar so bile navajene doma, se poprej popravijo in pomirijo, kakor pa če čutijo pri vsakem koraku, da so v bolnišnici.
ZA KRATEK ČAS
Znameniti berlinski uče®jak profesor Vii> cliow se je pri neki priložnosti udeležil razprave o možnosti podedovanja nadarjenosti za ta ali oni poklic. Ko so že vsi povedali vsak svoje, se je oglasil še Virchov in rekel: »Gospodjet Dokaz, da so tudi sposobnosti za kakašen poklic dedne, ni tako težak. Le poglejmo n. pr. profesorski zbor našega vseučilišča, pa bomo videli, da se sposobnost za vseučiliškega profesorja ne podeduje le od očeta na stna, ampak tudi od očeta na zeta!«
Kažipot na morju
Pravo pol v razna pristanišča itd. označujejo s posebnimi »baloni«. Te znake pozimi pobirajo, da jih očistijo. Na sliki vidimo nakopičene »balone«- v luki W>idheliiishavein.
Star dunajski velikotedenski običaj
Na Dunaju so nekdaj vsako leto slavili spomin na osvoboditev mesta od turškega obleganja leta 1G83. na poseben način: Na veliki teden je jezdil v Karo-Mustafo preoblečen človek v spremstvu dveh haremskih žen na oslu na dunajski hribček Kalvarijo, Zadnjih 100 let tega običaja niso več ponavljali, letos pa so ga. zopet obnovili.
Salon za lepotičenje v blaznici
Vnuk Jules-n Verne-a Študira pot, ki jjo bo napravila podmornica »Nautilus« na severni tečaj pod vodo.
Hubert \Vilkins, poveljnik podmornice »Nautilus«, razkazuje vnuku slavnega pisatelja Jules-a Verne-a pot, po kateri bo plula podmornica »■Nautilus« na severni tečaj. Na ime »Nautilus« so podmornico krstili po znanem romanu Jules-a Verne-a »Dvajset tisoč milj pod morjem«.
41	Capone je kupil podmornico
Zloglasni poglavar ameriških tihotapcev z alkoholom je te dni kupil podmornico, s katero namerava tihotapiti alkohol v deželo, ne da bi to opazili finančni stražniki.
Ameriška vojna mornarica namreč vsako leto proda nekaj starih podmornic, ki so za armado že nerabne, za druge namene pa še vedno pripravne. Tudi podmornica »Nautilus«, ki t)o v kratkem odplula na severni tečaj, je bivša ameriška vojaška podmornica, ki so jo pa sedaj popolnoma predelali in preuredili za znanstvene namene.
Reden zrakoplovni promet med Ameriko in Evropo
Znani graditelj zrakoplovov sistema »Zeppelin« dr. Eckener je izjavil ameriškim časui-karjem, da je dosegel sporazum z ameriško zrakoplovno družbo, po katerem se bo otvoril redni zrakoplovni promet med Ameriko in Ev-rpo s »Zeppelini« že 1. 1933.
Zrakoplovi bodo pluli v obeh pravcih vsak teden enkrat.
Nesreča obalnega stražuiškcga čolna, lluda nevihta je vrgla v Bostonu v Ameriki na breg stražuiški ,čo.ta »C. G. 171«. Obalna ladja »C. G. 100« je takoj prihitela m pomoč, toda Vihar je tudi to ladjo vrgel na breg. Obe ladje so spraviti le z veliko težavo zopet v morje.
Poitnina plačana v gotovini.
*■2	SLUŽBENI	LIST	KRALJEVSKE	BANSKE	UPRAVE	DRAVSKE	BANOVINE
Priloga k 77. kosu letnika II. z dne 5. decembra 1931.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV. 4511/4.	25—3—1
Razglas.
Razpisujem 2 mesti ustanove pokojnega Alojzija Korzike za vrtnarske vajence letno po Din 1500. — Obe mesti sta omejeni na drugo in tretje leto vajenčeve učne dobe s pristavkom, da se podeli ustanova vajencu šele začetkom drugega leta njegove učne dobe in da mu ostane do konca triletne učne dobe. Če po preteku te učne dobe ne opravi štipendist vrtnarskega izpita z zadovoljivim uspehom, nima več pravice nadalje uživati ustanovnega mesta.
Vajencu, ki je opravil ta izpit pravočasno, to je takoj po preteku učne dobe z zadovoljivim uspehom in ki se hoče izpopolniti v trgovski vrtnarski stroki ter nadaljevati strokovno izobražanje v inozemstvu, se more podeliti ta ustanova še za nadaljno tretje leto, toda le na podstavi potrdila inozemskega delodajalca, da je nastopil službo. Dokazati pa mora s potrdilom svojega delodajalca-inozemca vsake tri mesece, da se dostojno vede v službi, da se pridno bavi z vrtnarstvom in da napreduje v stroki.
Ustanova se izplača poluletno, in sicer meseca januarja in meseca julija vsakega leta za nazaj.
Pravico do te ustanove imajo:
1. sinovi ustanovnikovega sorodstva;
2. če teli ni, ubožni sinovi trgovskih vrtnarjev v Dravski banovini, ki so člani zadruge trgovskih vrtnarjev;
3. če teh ni, ubogi sinovi vrtnarjev iz Dravske banovine, ki niso člani zadruge trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino;
4. če ni takih prosilcev, se mor© podeliti ustanova prosilcem — sinovom članov zagrebške ali beograjske zveze trgovskih vrtnarjev, in
5. če ni nobenega kvalificiranega prosilca pod 1—4, se podeli ustanova ubož-nemu prosilcu, ki se izkaže, da iz veselja goji vrtnarstvo.
Podelitvena pravica pristoja zadrugi trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino.
Prošnja naj se vloži pri_ kraljevski banski upravi Dravske banovine, oddelek IV., najkasneje do dne 10. januarja 1932.
Prošnji je treba priložiti:
1. nravstveno izpričevalo prosilčevo in njegovih staršev, potrjeno po pristojnem županstvu in župnem uradu. Poglavitni pogoj podelitve je vselej, da je prosilec sam, kakor tudi njegovi starši neomade-ževanega življenja-
2. rojstni (krstni) list;
3. domovinski list, in
4. ubožno spričevalo.
Prošnje, ki niso opremljene po navedenih predpisih, nadalje prošnje, ki jih vlože prosilci prepozno se ne bodo upoštevale.
Kraljevska banska uprava. Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. novembra 1931.
Po odredbi bana načelnik prosvetnega oddelka Josip Mazi s. r.
jj;
I.	No. 10.161/1.	36
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi in § 43. zakona o zdravnikih razpisujem pri banovinski javni ženski bolnici v Novem mestu službo primarnega zdravnika.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v banovinsko službo in dokazati, da imajo kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 — Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilo-ami je vložiti najke&neje do 15. decem-ra 1931. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino
v	Ljubljani, dne 30. novembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T 72/31-3.	32
Amortizacija.
Na prošnjo Kukec Emerika, trgovca v Žalcu, se uvede postopanje v svrlio amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih ime-jitelj poživlja, da uveljavi tekom šestih mesecev od tega razglasa daljo svoje pravice. Po poteku tega roka se bo proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Zavarovalna polica Jadranskog osigurajučeg društva v Trstu, podružnica v Ljubljani, št. 315.040.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., <lne 12. novembra 1931.
T IV 41/31-2.	31-3-1
Amortizacija.
Na prošnjo Jazbiušek Ivana, posestnika
v	Brežini št. 29, se uvede postopanje v svrho amoillzacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenži z dnem 30. novembra 1931 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Brežicah, št. 759/461
v	znesku 52.600 Din.
Okrožno sodišče v Celju, odd. IV., dne 30. novembra 1931.
E 935/31-5	27
Dražbenf oklic.
Dne 11. decembra 1931., dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kocarija v Tremerju št. 10, zemljiška knjiga Tremer-je, vi. št. 53. Cenilna vrednost: Din 2525'42. Vrednost pritikline: Din 21'—■ Najmanjši ponudek: Din 1685-60.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe-je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. III., dne 14. oktobra 1931.
•Jj
E 443/31-12	28
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1932. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Malikamen, vi. št. 14, 15 in 146.
Cenilna vrednost: Din 56.971’— po odbitku prevživitnih pravic, cenjenih na Din 20.711-80, čista vrednost torej dinarjev 36.259-70. Vrednost pritikline: Din 2797 —. Najmanjši ponudek: Din 24-175'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 30. novembra 1931.
$
E 1838/31-12	29
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1032. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Sesterže, vi. št. 86; zemljiška knjiga: h) d. o. Podlož, vi. št. 59.
Cenilna vrednost: a) 48.410 dinarjev, b) 28-560 dinarjev. Najmanjši ponudek: ad a) in b) 51.314 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri uraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti 6e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni destii tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dno 24. novembra 1931.
E 1544/31-14	30
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1932., ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Apače, vi. št. 59, 409.
Cenilna vrednost: vi. št. 59 je 20-122 Din, vi. št. 409 je 20.510 Din. Vrednost pritikline: pri vi. št 59 je 1300 Din. Najmanjši ponudek: skupno za obe vi. št. 27.956 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 23- novembra 1931.
•j*
P 89/31.	17
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 9. septembra 1931., opr. štev. L 3/31-2 je bil Slatnar Janez, dninar iz Trebč št. 60, sedaj v zdravilišču za duševno bolne v
Ljubljani, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika -po močn ik a je bil postavljen Slatnar Janez star., užitkar v Trebčah štev. 60.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. I., dne 20. novembra 1931.
P 164/14-97.	20
Sklep.
S sklepom z dne 1. decembra 1931. se je nad nedoletniin Sušnikom Antonom, rojenim 11. decembra 1910. v Praprečah, pristojnim v Kotredež, sedaj stanujočim v Moravčah pri Sv. Križu, v smislu § 2^1. o. d. z. radi zapravljivosti podaljšala varstvena oblast za nedoločen čas.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 1. decembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
1332. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. novembra 1931.
Besedilo:	Razpošiljalnira »Fides« M.
Kopač.
Obratni predmet: Trgovska agentura in razpošiljalnica čevljev, pletenin in malega orodja.
Imetnik: Kopač Marija, trgovka v Ljubljani, Dunajska cesta 97.
Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III.,
dne 7. novembra 1931.
(Firma 955/31 — Tr. A VII 75/1)
&
1333. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. novembra 1931.
Besedilo: Bajt Tončka.
Obratni predmet: Trgovsko vrtnarstvo in trgovina s cvetlicami.
Imetnik: Bajt Antonija roj. Vrtačnik, trgovka v Ljubljani, Selenburgova ul. 6. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931.
(Firma 987/31 — Bg. A VII 76/1).
*
1334. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. novembra 1931.
Besedilo: Mlinar Adolf, družba z o, z. Obratni predmet: Izvrševanje pleskarske in soboslikarske obrti, nakupovanje za to potrebnih surovin in orodja.
Družbena pogodba z dne 9. novembra 1931.
Družba je ustanovljena na nedoločen
čas.
Visokost osnovne glavnce: Din 5000.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din 2500.
Apport v vrednosti Din 2500 je doneCen. Poslovodje: Mlinar Adolf, pleskarski in ličarski mojster v Ljubljani, Bežigrad 16.
Glavan Ivan, pleskarski, slikarski in ličarski pomočnik v Ljubljani, Vodovodna cesta 58.
Za namestovanje upravičen: Vsak poslovodja ima pravico samostojno zastopati družbo in podpisovati njeno tvrdko na ta način, da pisanemu, tiskanemu, ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis. Ako se postavi prokurist, zastopa tudi on družbo samostojno in podpisuje njeno tvrdko, vendar slednje vedno z označbo pp.
Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (apportov): Stvarna vloga družabnika Mlinarja Adolfa obstoji iz enega stroja za mlenje barve in »troja za brizganje slikarije v vrednosti 2 500 Din. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931. (Firm. 988/31 — Rg C V 23/1.)
Vpisale so selzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1335.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. novembra 1931.
Besedilo: »Merkur«, trgovska industrijska delniška družba v Ljubljani.
Iz upravnega sveta so izstopili: Bahovec Ivan, Bonač Franc, Golob Fran, Jelačin Ivan ml., Stermecki Rudolf, Stupica Franc, Weixel Vilko, Zebal Fran, Mohorič Ivan in dr. Golia Adolf.
Vpišejo se novi člani upravnega sveta: dr. Božič Mirko, ravnatelj Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani, dr. Hacin Josip, advokat v Ljubljani, Hribar Rado, veleiudustrijalec v Ljubljani,
Kajzelj Bogomil, podravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dr. Kandare Fran, advokat v Ljubljani, Dr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani,
Meden Viktor,- veletržec v Ljubljani, Celovška cesta št. 73 in dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1931.
(Firm. 967 - Rg B II 42/8.)
1336.	Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 7. novembra 1931. Besedilo: Hribar & Ko.
Vsled izstopa družabnika Valentina Hri barja iz družbe je prenehala javna trgov ska družba.
Edini lastnik tvrdke je dosedanji so družabnik Hribar Mihael-Besedilo firme in podpisovanje iste ost« ne nespremenjeno.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani odd. III.,
dne 7. novembra 1931.
(Firm. 951 - Rg A VI 64/2)
Izbrisali sta se nastopni firmi:
1337. Sedež: Ljubljana-
Dan izbrisa: 7. novembra 1931. Besedilo: Ščurk & Vrtačič.
Vsled razdružitve.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 7. novembra 1931. (Firm. 952 — Rg. VII 26/2.)
*
1338. Sedež: Ljubljana VII.
Dan izbrisa: 16. novembra 1931. Besedilo: I. Keber & Cie.
Vsled razdružitve in opusta obrata. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani odd. III., dne 14. novembra 1931. (Firm. 977 — Rg. A III 178/6.)
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne za-d ruge:
1339. Sedež: Lipljene.
Dan vpisa: 18. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga % občini Lipljeni, registrovana zadruga s omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebe kateri naj bodo kot agrarnemu subjekt: dodeljeni od veleposestnikov na podlag zakona o likvidaciji agrarne reforme n. veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspr<; priiraui pašniki in gozdovi.
2. Upravljati dodeljene pašnike in go zdove v smislu § 24 zakona o likvidacij agrarne reforme z dne 26. junija 1931, ti je, preskrbovati svoje člane s potrebn pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnin gradbenim lesom, lesom za hišno indu strijo in obrt, s potrebno steljo itd. in vo diti na teh zemljiščih gospodarstvo splol
3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih paš nikov in gozdov, oskrbovati te pašnike > pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle
vi	itd.
4. Preskrbovati članom krmila, umetn gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešu je travništvo, živinorejo in gozdarstvo.
5. Prirejati za svoje člane strokovni predavanja, zborovanja, razstave, tečaje ii izkoriščati vsa druga sredstva za povzdig« strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba z dne 21. julija 1931
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravil nimi deleži in pa s petkratnim zneskon istih.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim okli cein pred cerkvijo.
Načelstvo obstoja iz: načelnika, podna čelnika, treh odbornikov.
Člani načelstva so:
Krašovec Anton, posestnik v Starem atp nu št. 6 — načelnik,
Gruden Franc, posestnik v Rožniku št. t podnačelnik,
Podržaj Alojz, posestnik v Medvedici 12
Kraljič Janez, posestnik v Veliki Lip ljeni 6,
Sever Janez, posestnik v Mali Lipljeni 8
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuj< za njo na ta način, da se pod zadru?n< tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 8. avgusta 1931. (Firm. 732/31 — Zadr. X 133/1.)
1340. Sedež: Lož.
Dan vpisa: 18. avgusta 1931,
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga * Ložu registrovana zadruga z omejeno zav
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo kateri naj bodo kot agrarnemu subjekti dodeljeni od veleposestnikov na podlag zakona o likvidaciji agrarne reforme ni veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro priirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in goz dove v smislu § 24 zakona o likvidacij; agrarne reforme z dne 26. junija 1931, t. j preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo potrebnim kurivom, potrebnim gradbenin lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, t potrebno steljo itd. in voditi na teh zem ljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih paš nikov in gozdov, oskrbovati te pašnike f pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlev itd-
Stran 2.
Ko« 77.
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vseh, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gospodarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovauja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa zadrugina sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba z dne 17. julija 1981. Vsak zadružnik janiči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo.
Načelstvo obstoji iz: načelnika, podna-čelnikr. in treh odbornikov.
Člar.i načelstva so:
Hočevar Janez, iz Sv. Ane, načelnik; Turšič Franc, iz Loža, podnačelnik;
Rus Janez, iz Loža, odbornik;
Zabukovec Ciril, iz Loža, odbornik; Hočevar Matija, iz Loža, odbornik. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931.
Firm. 721/31 — Zadr. X 115/1.
1341.	Sedež: Mošnje.
Dan vpisa: 18. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga za občino Mošnje, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspro^ri-irani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931. t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi Itd.
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanje, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo.
Načelstvo obstoji iz: načelnika, podna-Selnika in treh odbornikov.
Člani načelstva so:
Zadružna pogodba z dne 21. julija 1931. Tonejc Valentin, posestnik na Spodnjem Otoku št. 2;
Globočnik Anton, posestnik na Zgornjem Otoku št. 4;
Golmajer Ignac, posestnik na Brezjah štev. 11;
Rozman Ivan, posestnik na Brezjah št. 43; Klinar Janez, posestnik v Nožah Št. 2. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1981.
Firm 727/31 — /adr. X 125/1.
1342.	Sedež: Radovljica.
Dan vpisa: 18. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Radovljici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro-priirani pašniki in gozdovi.
2. Upravljati dodeljene pašnike in ro-zdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom z a hišno industrijo in obrt. s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh.
3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih ; aš-nikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle-
vi	itd.
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo.
5. Prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje iit izkoriščati vža druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazile članstva.
Zadružna pogodba z dne 24. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim okli-
cem pred cerkvijo.
Načelstvo obstoja iz: načelnika, podna-čelnika, treh odbornikov.
Člani načelstva so:
Resman Vinko, posestnik, Radovljica 83, načelnik,
Gregorc Jožef, posestnik, Predtrg 14, podnačelnik,
Vurnik Alojz, posestnik, Radovljica 19, Jerovc Alojz, posestnik, Predtrg 12, Zalokar Mihael, posestnik, Radovljica 17. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931.
(Firm. 729/31 — Zadr. X 129/1.)
*
1343.	£edež: Radovljica.
Dan vpisa: 18. avgussta 1931.	«
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Besedilo: Prva pašniška in gozdna zadruga v Radovljici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspr"-priirani pašniki in gozdovi.
2. Upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh.
3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hle-
vi	itd.
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo.
5. Prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba z dne 16. avg. 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo.
Načelstvo obstoja iz: načelnika, podna-čelnika, treh odbornikov.
Člani načelstva so:
1. Orel Franc, posestnik v Radovljici 6,
2. D er nič Ivan, posestnik v Radovljici 49,
3. Janša Ivan, posestnik v Radovljici 5,
4. Šlibar Ivan, posestnik v Radovljici 25,
5. Grimšičar Jakob, posestnik v Radovljici št. 32.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. avgusta 1931.)
(Firm. 770. — Zadr. X 141/1.)
1344.	*
Sedež: Ravne pri St. Vidu nad Cerknico. Dan vpisa: 18. avgusta 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Ravnali pri Št. Vidu nad Cerknico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z due 19. junija 1931 ekspro-priirani pašniki in gozdovi.
2. Upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, \o je, preskrbovati svoje člane s ^potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in v)-diti na teh zemljiščih gospodarstvo sploh.
3. Skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hi 3-
vi	itd.
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo.
5. Prirejati za svo> člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba z dne 19. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo.
Načelstvo obstoja iz: načelnika, podna-čelnika in dveh odbornikov.
Člani načelstva so:
1. Andrej Baraga, posestnik v Ravnah št. 2, —- načelnik,
2. Andrej Nadlišek, posestnik in zidar, v Ravnah št. 17, — podnačelnik,
3. Janez Hiti, posestnik v Ravnah St. 2?
4. Janez Rudolf, posestnik v Ravnah štev. 8.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. (Firm. 771/31 — Zadr. X 143/1.)
1345.	Sedež: Trboje.
Dan vpisa: 11. novembra 1931.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Trbojah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je, da v Trbojah, Mošah in okolici pospešuje živi-norejstvo in mlekarstvo.
V	ta namen zadruga:
1. gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov,
2. prevzema od svojih zadružnikov mleko, izdeluje mlečne izdelke ter vse to razpečava.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 19. oktobra 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z dvakratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo po v uradnici nabitem naznanilu ali po razpisu v Narodnem gospodarju in po potrebi tudi z oklicem pred župno cerkvijo v Trbojah.
Načelstvo obstoja iz predsednika in 6 odbornikov. Člani načelstva so:
1. Kopač Peter, posestnik, Moše, predsednik,
2. Komurka Rudolf, posestnik Trboje,
3. Bohinc Jožef, posestnik Trboje,
4. Dolinar Jožef, posestnik, Trboje,
5. Bi/.ak Franc, posestnik, Trboje,
6. Knific Jožef, posestnik, Trboje,
7. Bohinc Jernej, posestnik, Trboje.
Načelstvo zastopa zadrugo sodno in
vensodno in podpisuje za zadrugo na način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta ’va člana načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1931. (Firm. 949/31 — Zadr. X 171/1.)
1Z-
ta
1350. Sedež: Zg. Brnik.
Dan vpisa: 17. novembra 1931.
Besedilo: Kmetijsko društvo ▼ Zg. Brniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Jagodic Janez, na novo izvoljen pa je bil v načelstvo Jenko Josip, posestuik v Zg. Brniku 86.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931.
Firm. 979 — Zadr. VIII 124/12.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 24933/31.	22
Razpis.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje mesto drugega knjižničarja v Studijski knjižnici. To mesto je sistemizirano za uradnika II. kategorije, in sicer pridejo v prvi vrsti v poštev absolventi klasične gimnazije.
S	potrebnimi prilogami opremljene prošnje se naj vložijo pri mestnem načelstvu najkasneje do 20. decembra 1931.
Mestno načelstvo v Mariboru, dne 2. decembra 1931.
Mestni načelnik: dr. Lipold s. r.
*
23
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 16. decembra t. 1. dobavo:
20.000 kg pšenične moke OOg, Gg in št. 6,
1.300	kg koruznega zdroba,
5.000 kg koruze, stare, drobne,
3.000 kg riža,
1.000 kg bučnega olja la.,
1.000 kg terpentinovega mila la.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1346. Sedež: Dravlje.
Dan vpisa: 11. novembra 1931.
Besedilo: Strojna ladruga v Dravljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Kogovšek Jože, vpiše pa član načelstva Čarman Franc, posestnik v Dravljah št. 68.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1931.
Firm. 942 — Zadr. V 269/37.
1347. Sedež: Gorje.
Dan vpisa: 11. novembra 1931.
Besedilo:	Živinorejska in konjerejska
zadruga v Gorjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Jan Franc, Pretnar Josip, Čop Miha; vpišejo pa se člani načelstva: Jan Jakob, posestnik v Podhomu 10, Ferjan Janez, posestnik iz Lazov št. 2 in Sodja Josip, posestnik iz Dobrave št. 36-Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1931.
Firm. 948 — Zadr. IV 246/42.
*
1348. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1931.
Besedilo: »Dom in mir« podjetje za pridobivanje stanovanjskih hiš za univerzitetne nastavnike in uradnike, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Iz načelstva sta izstopila dr. Lapajne Stanko in dr. Foerster Jaroslav.
Na novo sta bila izvoljena v načelstvo inž. Žnidaršič Ciril, univ. profesor in dr. inž. Nagode Črtomir, priv. docent, oba v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931.
Firm. 954 — Zadr. VII 70/14.
*
1319. Sedež: Sava-Jesenice.
Dan vpisa: 17. novembra 1931.
Besedilo:	Stan	in dom, občekoristna
stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo za Gorenjsko, Sava-Jesenke.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. maja 1931 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva: Zugwitz Anton, Toman Franc, Moho-•rič Franc, Zorman Franc in Snoj KarL Likvidacijska firma: Stan in doni, občekoristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo za Gorenjsko, Sava-jesenice v likvidaciji.
Podpis firme: Po dva likvidatorja podpisujeta skupno likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. novembra 1931.
Firm. 066 — Zadr. VIII 264/9.
štev.
83
Velenje, decembra
12.025/11.
Razpis.
Direkcija državnega rudnika razpisuje za na dan 14.
19 31 nabavo
30.000	kg visokovrednega portland-cementa,
70 m3 poltrde bakrene pločevine 0 625 mm deb.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, due 'Z. decemora ltrar.
H*
Štev. 1203/11.	34
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 21. decembra 19 3 1 dobavo
24.200 komadov keramičnih ploščic po vzorcu.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 3. decembra 1931.
Razne objave
26
Poziv.
Jugoslovanska tvornica nepremočljivih predmetov Elsinger in sinovi družba z o. z. se je razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki se poživljajo, da prijavijo svoje zahteve poslovodjema kot likvidatorjema tekom treh mesecev od dneva te objave.
Ljubljana, 5. decembra 1931.
Likvidatorja.
*
5—2—2
Oklic.
Mlekarska zadruga v Semiču, r. z. z o. i.
je prešla v likvidacijo in dobi pristavek iv likvidaciji«.
Likvidatorji so dosedanji upravni odborniki.
Upniki se pozivajo, da se zglase pri zadrugi.
Semič, dne 3. novembra 1931.
Likvidacijski odbor.
(Firm. 330/31 — Zadr. 111. 77/8.)
*
24
Objava.
Izgubil sem izpričevalo VI. razreda III. drž. realne gimnazije v Ljubljani iz leta 1923 na ime: Mladič Franc, rodom z Dunaja. Proglašam ga za neveljavno.
Mladič Franc s. r.
*
35
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda I. deške meščanske šole v Ljubljani za leto 1928/29 na ime: Jernejo Alojzij, rodom iz Stožic. Proglašam ga za neveljavno.
Jerneje Alojzij, »• r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska m zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljuoljani; njpn predstavnik: O. Michalek v Ljubljani.