Stev. 232.
22. avgusta 1915.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Urednižtvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. L nadstr. — Vsi
tcris-i naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajate!j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj J]$ta „FdinrstiV — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge z crejenirc jeroftvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega SL 2a Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za fc\ .....................12.—
za tri mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo teto........5.20
za pol leta.....................
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta . ......: . . . . » 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se ratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Psini napali lato na trti lolnii-foi ii ioHii pMi te nato nspi.
Srditi, a brezuspešni odpori Rusov ob PulvL - Obkoljevnlnl obroč okoli Bresto-Utoaskega se vedno boi] zožuje. - tlemci zasedli BlelsK.
Spopad na morju med Rusi In Nemci v zalivu Rlge. - Italija napovedala Turčiji vojno.
O potopitvi našega podvodnlka »U XII«.
TURIN, 19. (Kor.) »Štampa« objavlja poročilo nekega italijanskega mornarja o potopitvi avstrijskega podvodnika »U XII«. Italijanska torpedovka, ki je križa-rila v severni Adriji z enim italijanskim podvodnikom, je zapazila oddaleč bližajoči se podvodnik »U XII« in je fingirala, vozeč mirno dalje, kakor da ne bi opazila avstrijskega podvodnika. Ko sta si prišla vsled manevra torpedovke oba podvodnika nasproti, je izstrelil avstrijski podvodnik torpedo,, ki je šel mimo italijanskega podvodnika. Nato sta oba podvodnika manevrirala poldrugo uro in se torpedirala obojestransko. Pri tem sta prišla parkrat skoro v dotiko. Vrh tega je bila toipedovka pripravljena, da prične takoj obstreljevati »U XII«, kakor hitro bi se pojavil na površini. Končno je zamo-gel priti italijanski podvodnik z nenadnim manevriranjem na levo v navpično pozicijo proti avstrijskemu. Dva bliskoma izstreljena avstrijska torpeda sta šla tik njegovih kril, dočim je zadel italijanski torpedo naš podvodnik ravno v sredo.
Soča In nje ozemlje v vojnem
času.
(Zvršetek.)
V priprosti gostilni poleg Baumbacho-ve koče smo povžili vojen prigrizek: konservirane žolče s koncentriranim kisom, ki je bil peklensko ojster, konservirane jetrne paštete z rdečim vinom. O-brekujejo to vino z imenom »etapna kislina«, jaz pa morem reči, da sem v veliko — veliko odličneiih Gostilnah v mirnih časih pil že veliko siabejšega. Nasičeni smo šli dalje in naleteli na selišče, nastalo na novo.
Ljubeznjiv stotnik nam je povedal, da je to provijantni urad, naprava, posneta po Nemcih. Tu da je stalno nabranih živil za dva dni, ki se, ker stalno odtekajo tja gori, sproti izpopolnjujejo. Modern sod Daneid.
»250 zabojev konservnega gulaša!« — naroča telefonist. Stotnik pojasniuje, da je to nova vrsta konserv. Je sedaj raznih vrst mesa s pridejanim sočivjem — iz-prememba v jedilnem listu moštva.
Telefonist nadaljuje v svojih litanijah: »45 zabojev kavnih konserv. 300 vreč moke.«
Stotnik pripominja: »Vse postaja tu problem. Na pr. nabavljanje kruha za naj-spredneje in najvišje strelske jarke. Poprej smo kruh, ki se peče v gorskih pekarnah, nakladali v vreče in ga odpravljali na živalih-nosilkah. Treba pa ga je večkrat prekladati, roma potem na hrbtih nosilcev tja gori v sedlo in potem zonet doli v globel. Potem gre često še v drugič na živalih proti višini in še enkrat na človeških hrbtih do najvišjih vrhov. Kaj dobiva vojak? Nobenega hleba več, ampak le pest drobtin, ki jih more pobrati v svojo čepico. Problem! Treba si je kako pomagati. Deli smo gelatine v testo, da drži maso skupaj. In zložili smo trdno narejene hlebe v košare, spletene iz slame, kjer se morejo upirati stresanju in u-darcem.
Vse postaja problem. Vse, tudi najenostavneje in najsamoobsebiumevneje treba iz temelja na novo zamisliti; vsi pogoji vojne se tu izpreminjajo in prilago-
djajo novim formam življenja. Genijalna nadarjenost je tu us varila nekaj novega — pravega. Kdo je ta višji vojaški intendant Edvard Poschek? To je mož, ki je izumil zaboj za kuhanje, gorsko pekarno, malo peč za en roj v strelskih jarkih in gorovju, sodčke iz vlakna za pitno vodo, ki pri teži 9 klg drže 36 litrov- tekočine. Treba si je zapomniti to ime. Imenuje dobrotnika in reševalca stotisočev; enega onih skromnih, ki stoje za fronto in ki ne prispevajo nič manje k zmagi nego vojskovodja, čegar ime je na jeziku, vseh. * * ♦
Diši po kruhu.
Iz vseh pekarn se kadi od dobrih, na smoli bogatih drv. Peki stoje razgaljenega zgornjega telesa pred nečkmi in mesijo testo, iz katerega prihaja bolji kruh, nego ga pozna zaledje. Mrzel gorski veter piše skozi špranje šotorov pekarn in zadevlje bližnja, od potu sveteča se pleča pekov.
Tudi tu, na najmirnejem vseh vojnih del, se zastavljata zdravje in življenje.
Vsaka, tudi najskromneja služba zahteva v gorah abnegacije, požrtvovalnosti, silnega junaštva....
Triglav se čudovito jasno odraža v večeru. Tajnosti njegovih prepadov, strmin in snežnin se nam zde primaknjene prav blizo. Vemo, da so ta skalovja daleč od nas in da bi trebalo celega dneva, da bi jih dosegli. Ali s to goro je tako kakor z bodočnostjo, ki je še daleč pred nami in ki jo vendar jasno izpoznavamo — v vsej nje ponosni visočini.
Ali je vonj svežega kruha, ki nas navdaja s tem zaupanjem? Ali ima tudi trdna nada svoj dah? Ne govori se zastonj — duševno in duhovno mišljeno — o kruhu vere. Duh zemeljskega sadu, požlahtnje-nega v službi človeštva. lega v našo ne-izvestnost in vzbuja tu vero in zaupanje. Gotovost, da moremo najbližje in najtežje nadvladovati v svojem čustvu, nam pravi, da tudi oddaljeneje in najtežje izpre-menimo in izsilimo v svojo srečo in vspe-vanje....
V ozemlja Ploecknu.
Pod vodstvom stotnika Mijalčića sem si ogledal bojno fronto v ozemlju Plo-eekna na Koroškem. Ker tvori to ozemlje prehod v Karnske alpe, je čisto naravno, da poskušajo Italijani tu z neprestanimi napadi. Tu se bojujejo tudi alpinci in finančni stražniki. Tudi slednii so dobri vojaki in imajo isto vlogo, kakor pri nas orožniki; oni služijo štiri leta aktivno in so zelo dobro plačani. Navaden mož dobi 2 liri na dan.
Po težkih bojih se je sinovom ogrske puste posrečilo zavzeti italijanske postojanke. Pri tej priliki je umrl junaške smrti tudi 52 letni višji finančni respicijent Franc Weilharter, ki je poprej podpisal vse svoje premoženje v znesku 10.000 K na vojno posojilo in sicer pri priliki, ko ie kot poveljnik 35 mož izvršil neki naskok.
V tem ozemlju si stoiita dva skoro ne-pristopna vrhova 50—60 korakov nasproti. Na enem se nahajajo Italijani, na drugem pa mi, kar sem zarnogel opazovati s prostim očesom.
Zvečer dne tO. avgusta so se italijanske čete medsebojno obstreljevale. V enem oddelku koroške fronte je naša artiljerija pregnala manjši sovražni oddelek, ko je spravljal svoj top na višino. Italijanska
Z avstnisko-iraliiaĐskeoa fielišia.
DUNAJ. 21. (Kot.) Uradno se objavlja: 21. avgusta 1915, opoldne.
Na tirolskem ie bil del naše postojanke v TonaJe in utrdbe na planotah Lavaro-ne—Folgaria tudi včeraj pod težkim trajnim ognjem.
En italijanski pešpolk, ojačen z bersa-Ijerji, je dvakrat brezuspešno napadel Monte Coston; istotako je bil odbit poizkus oddelka alpincev v ozemlju Schluder-bacha, da bi prodrl na Forame-Schachte.
Na koro#kem mejnem ozemlju se nadaljujejo običajni topovski boji.
Ponovni navali močnih italijanskih sil na primorski oddelek Bovec—Tolmin, so bili zopet brez uspeha. Napad na našo postojanko na Vršiču se je izjalovil ob neomajnem vztrajanju hrabrih deželnih brambovcev iz St. Poltna in naših baterij. Predmostje Tolmina je bilo do danes o-polnoči zelo srdito obstreljevano; sledili so pri Kozarščah štirje, na višine južno tega kraja pa trije sovražni navali, ki so se vsi razbili ob žilavi hrabrosti naših čet.
Tudi na naše postojanke na robu do-berdobske planote so izvršili Italijani posamezne brezuspešne napade. Sicer se tamkaj in pri goriškem predmostju nadaljuje artiljerijski boj.
Eno naših letalskih brodovij je obmetavalo Videm z bombami in puščicami. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Porotno Cadorne.
DL NAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
Italija, 18. avgusta. — Ob fronti Tirolsko—Tren ti n se je nadaljeval živahen in uspešen ogenj naše artiljerije. V Ba-chertalu (Sexten) so osvojile naše čete dne 17. t. in. drugo črto zakopov. Čeprav se je sovražnik naglo umaknil zasledovanju, smo vendar ujeli 2 oficirja in okoli 40 mož in uplenili mnogo pušk, municije in drugega materijala.
^oddelku Krna se je enemu naših oddelkov, ki je prodiral preko grebena Vršiča v smeri Javorščka, posrečilo pregnati nasprotnika po srditem boju iz njegovih strelskih jarkov in se jih polastiti.
V ozemlju Tolmina smo napredovali, posebno v oddelku Sv. Lucije, kjer so bili zavzeti nadalini zakopi. Ujeli smo okoli 200 mož, med njimi nekaj oficirjev.
Siiajen uspeh smo izvojevali na kraški planoti. Dočim smo mi postopali po običajni metodi, je poskusil sovražnik srdit napad na središče naše fronte. Nameril je najprej tjakaj ogenj številnih baterij in prešel nato v naskok. Nagel in uspešen nastop naše artiljerije je v kratkem ustavil akcijo. Nato je prešla naša pehota v protinapad. Z božjo pomočjo smo pridobili nekaj na prostoru in zasedli važno postojanko zapadno Marcotinija.
Italijansko mornariško poročilo z dne 18. avgusta. — Včeraj zjutraj je 20 avstrijskih ladij in eno letalo napadlo otok Pelagruž. Naša posadka je srditi napad vzdržala z veliko hrabrostjo. Sovražnik se je umaknil, ne da bi poizkušal izkrcati čete. Imeli smo 4 mrtve, med njimi 1 oficirja in 3 ranjene. Izgube sovražnika nam niso znane.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavi«r d« Montepia
—	Ali vam ni pisala?
—	Ne.
—	Torej niste nič slišala o njej?
—	Cisto nič. Toda strašite me, gospod
grof! Cemu vprašujete vse to? Renč se je vsedel v naslanjač.
Ali se je kaj zgodiloPivoini? — je vprašala Ana.
—	Izginila je! — je odgovoril Rene hitro.
—	Izginila? — je vzkliknila Ana.
—	Da.
—	Odkedaj?
—	Od včeraj.
—	In ne veste, kje je? Niti ne slutite?
—	Ne vem nič, nimam niti najmanjše slutnje, kam naj bi bila šla.
—	Kaj se je pa vendar zgodilo?
—	Povem vam. Pivoine je bila nekaj časa sem zelo otožna, kar ste najbrž opazila tudi sama.
—	Nisem je videla nikdar drugačne.
—	Res je, toda v zadnjem času se je še povećavala njena otožnost in očividno se je čutila zelo nesrečna, dasiravno sem, bog sam ve, storil vse mogoče, da bi u-ganjeval njene najskritejše želje in jih izpolnjeval, še preden jih je mogla izprego-voriti.
—	Res je. — ga je prekinila Ana, — v polnem pomenu besede ste jo nosil na
rokah.
—	Kazala se mi je tudi vedno hvaležna za to, — je odgovoril Renč, — toda izraz njene hvaležnosti je bil hladen, neprijazen in prisiljen; ona me ni ljubila!
—	To vem le predobro, — si je mislila Ana.
—	Jaz pa sem jo ljubil od dne do dne bolj, — je nadaljeval grof, — in zato me je vedno bolj bolelo, če je nisem videl vesele. Vendar pa sem pričakoval mnogo od časa in dokazov moje ljubezni, ki sera jih ji dajal vsak dan.
—	Včeraj sem poslal k njej svojega slugo in sem dal vprašati, ali bi jej ne bilo prav. da bi popoldne prebila v moji družbi. Prejel sem odgovor, da je pred eno uro odšla od doina, ne da bi povedala, kam in k eda j se vrne. To me ni nikakor
vznemirilo. Popoldne pa sem šel sam k njej; ni se še vrnila. Stopil sem torej v njeno spalnico, da bi jo pričakoval tamkaj. Tam sem našel ves nakit, ki ga je Pivoine od časa do časa dobila od mene, v dotičnih shrambah in v ahatni skledici prstane in druge dragocenosti, ki sem jih jej daroval tupatam. Ni manjkala niti e-na stvarca, celo ura in majhna denarnica je bila vmes. Odpri sem denarnico. Bila sta v njej dva tisočaka, ki-sem jej poslal prejšnji dan. Bilo je torej jasno, da ni hotela vzeti ničesar s seboj. Vkljub temu pa se mi še ni porodila misel, da je odšla z namenom, da bi se ne vrnila več. — Čakal in čakal sem do večera. Končno me je začelo skrbeti, jn šel sem k Vam, da bi videl, če je morda pri vas. Vi pa ste bila odšla s Cherlieujem od doma. Vrnil sem se v Pivoinino stanovanje. Ni se še vrnila. Prebedel sem žalostno noč ob odprtem oknu njene spalnice in sem pazil na vsak najmanjši šum, ki se je začul na cesti, kajti upal sem še vedno, da pride. Posli so bili očividno ravno tako v skrbeh, kakor jaz, kajti imeli so radi Pivoino, ker je bila vedno prijazna in popustljiva napram njim. Danes zjutraj pa sem končno s skr-bipolnim in potrtim srcem zapustil njeno
težka artiljerija, ki je oddala tri strele na našo postojanko, je morala ustaviti ogenj, ker je bil njen opazovalec prisiljen, da se je umaknil.
Opolnoči dne 11. avgusta je poskušal sovražnik napad na jugovzhodno pobočje Hochweissteina. Tu smo med krvavimi boji osvojili nekaj višin na italijanskem ozemlju. Od tega trenotka se vrše neprestani prottnapadi Italijanov.
Začetkom avgusta se nam je posrečilo pomakniti našo linijo še malo bolj naprej. Dne 11. in 12. avgusta poizkušeni napadi na Hoch\veisstein so bili preprečeni z infanterijskim ognjem in ročnimi granatami. Ker so naše čete v raznih krajih preveč trpele vsled strel, smo napravili strelovode.
Naša artiljerija je z uspehom obstreljevala sovražne postojanke. V enem oddelku se je posrečilo pognati v beg tudi večjo kolono z osli. Več mrtvih in ranjenih je ostalo na potu.
V	nekem drugem oddelku je naša pehota s salvami pregnala na poti delajoče Italijane in tudi sovražni štab.
Včeraj popoldne je naša artiljerija o-bstreljevala večjo sovražno skupino in nova kritja sovražnika v ozemlju Krna.
__(»Zeit.«)
Z flvstrllske-rasksta isojifta.
DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se objavlja: 21. avgusta 1915, opoldne.
Sovražnik se je ob dolnji Pulvvi in zapadno Wysoko-Litovska vnovič srdito postavil v bran pritiskajočim avstrijskim četam. Spustil se je na mnogih mestih v boje z bajoneti, tako pri obrambi vasi To-kary, ki leži ob cesti, vodeči v Wysoko-Litovsk, ki je bila zavzeta po srditi borbi in v boju za oporišče pri Klukcvicah, ki se ga je opolnoči polastila sedmegraška pehota. Večkrat piebiti in vrženi cd nemških čet tudi pri Tymianki, so izpraznili Rusi danes zjutraj postojanko ob Pu".wi in se umikajo proti oddelku Lesnye.
Pred Brestom-Litowskim smo zopet zožili obkoljevaini obroč.
Med tem ko so zavezniki prodirali ob izlivu Krzne, je vrgel fml. Arz sovražnika na obeh straneh z Biale vodeče ceste proti pasu.
Naša predmostna postojanka severno Vladimirja Wolynskega je bila razširjena pri čemer so naše čete pregnale z bojišča močnejše sovražne oddelke.
V	vzhodni Galiciji je položaj neizpre-menjen.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fmi.
Z nemško-ruskego bojišča.
BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. avgusta 1915:
{Armadna skupina generalteldmaršala Hindenburga). Pri bojih vzhodno Kovna je bilo ujetih 450 mož in uplenjenih 5 topov. Južno Kovna je sovražnik opustil tudi svojo postojanko ob Jesiji in se umaknil proti vzhodu.
Pri Gudele in Sejnem so bile zavzete ruske postojanke z naskokom. V bojih zapadno Tykocina so izgubili Rusi 610 ujetnikov, med njimi 5 oficirjev in 4 strojne puške.
stanovanje in šel — skoraj se bojim izpre-govoriti strašno besedo — v morgue*)!
—	V morgue! — je vzkliknila Ana in se stresla.
—	Da. v morgue!____Posreči se je izkazala moja bojazen neutemeljena. Pivoine ni bilo tam. Sel sem nazaj v njeno stanovanje ... ni še prišla. Nato sem šel k očno k Vam, in vi ste razdrla zadnje moje upanje, ko ste mi rekla, da ie niti niste videla, niti ničesar čula o njej. In .sedaj. miss Dudleyeva, ko veste vse, kar vem jaz sam, vas vprašam, kaj mislite o vsem tem in česa se imam bati po vašem mnenju ali upati.
—	Stvar je res čudna in nepojmljiva, — je odgovorila Ana. — Priznati vam moram, da se bojim nesreče!
—	Povejte mi odkrito, ljuba Ana, ali mislite, da se jej je pripetila kaka nesreča, ali da si je vzela sama življenje.
—	Ali naj vam povem neprikrito, kaj mislim?
—	Prosim vas.
—Bojim se, da si je vzela sama živ-Ijenje.
») Morgme — centralna mrtvašnica v Parizu.
Armada generala Gallwitza je zavzela Bielsk In vrgla južno odtod Ruse preko Biale. _
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Nov sovražni odpor je bil zlomljen včeraj zvečer in tekom noči. — Nasprotnik se od danes zjutraj zopet u-mika. Ujetih je bilo nad tisoč mož.
(Armadna skupina generalfeldinaršala Mackensena). Potem ko je levo krilo prodrlo preko oddelka Koterke in Buga ob izlivu Puhve, je sovražnik tudi na tej fronti nadaljeval z umikanjem.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomorski spopad » zalivu Riše.
BERLIN, 21. (Kor.) \Volfiov urad poroča :
Naše pomorske sile v Vzhodnem morju so udrle v zaliv Rige, potem ko so si po težkih očiščevalnih delih napravile prosto pot skozi številne spretno postavljene mine in mrežne zapore. V bojih med pred-stražami, ki so se nato razvili, je bila ruska torpedovka razreda »Emir Buchar-skij« uničena. Druge torpedovke, meć njimi »Nowik« in ena večja ladja so bile težko poškodovane. Pri umikanju Rusov dne 19. avgusta v Moon-Sund, ste bili ruski topničarki »Sivuč« in »Korejec« po junaškem boju potopljeni z artiljerijskim ognjem in torpednimi napadi. 40 moz posadke, med njimi dva oficirja, je bilo mogoče rešiti po naših torpedovkaii.
Tri naše torpedovke so bile poškodovane po minah. Ena se ie potopila, Člrugo je bilo mogoče spraviti na suho, tretjo pa v pristanišče.
Naše izgube na moštvu so majhne.
Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. Behncke.
(»Emir Bucharskij«, rušilec torpedovk je bil zgrajen 1. 1904., 65.00(1 konjskih sil in 94 mož posadke. Topničarka »S i v u č« je bila zgrajena 1. 1907, 900 konjskih sil in 140 inož posadke, »Korejec« 1. 1907, 900 konjskih sil in 140 mož posadke. — Op. ured.) _
Italijanski ministrski suef,
RIM, 20. (Kor.) Danes se vrši seja ministrskega sveta, da sklene, kakor poročajo listi, odločitev o ustvaritvi odnosa-jev med Italijo in Turčijo. Istočasno se zatrjuje, da iz Carigrada takozvan defini-tiven odgovor na italijanski protest še ni prišel.
LUGA NO, 21. (Kor.) Kakor poroča .»Giornale d' Italia«, italijanski ministrski svet ni sklenil ničesar definitivnega glede odnošajev s Turčijo, baje radi tega, ker vslod turške sabotaže brzojavke diplomatov in konzularnih zastopnikov Italije iz Turčije še niso prišle. Ministrski svet se je zadovoljil z razpravljanjem o upravnih vprašanjih, posebno glede organizacije preskrbe vojakov s toplo obleko in omejitve peke kruha. *
italijanska uojna napoved Turčiji.
BERLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Carigrada:
Italija Je napovedala Turčiji vojno. Italijanski poslanik je odpotoval.
—	Ali bi bilo mogoče?... Kaj vam vendar daje povod za tako strašno slutnjo?
—	Ona mračna otožnost, ki se je polastila Pivoine in ki sem jo v svojo veliko žalost opažala na njej.
—	Ha! — je vzkliknil grof bolestno in jezno obenem; — ali me je sovražila tako zelo?
—Vprašala sem jo nekega dne.
—	In kaj je odgovorila?
—	Odgovorila mi je. da vas ne sovraži, toda da jo vi ljubite preveč ...
—	Bila je vendar tako lepa! — je rekel Renč z vzdihom, — kako naj bi jo mogel ljubiti manj?...
.-t— Vaše prijateljstvo bi jo bilo osrečevalo, vaša ljubezen pa jo je onesrečeva-ia!
Nastal je nato kratek premor; potem pa je Renč zopet prvi prekinil molk, rekoč:
—	Bilo bi strašno, ko bi si bila vzela življenje, kajti če bi bilo tako kakor pravite vi, bi bil potemtakem jaz njen morilec.
—	Bilo bi res grozno, — je odgovorila Ana; — zato pa daj bog, da bi se motila!
(Dalje).
t
s tian n.
.EDINOST* štev. 232.
V Trstu, dne 22. avgusta 1915
l ztpčneša feojliea.
BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan,
21. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
nemški držaunl zfior.
BERLIN, 20. (Kor.) Ob pričetku seje je socijalni demokrat Liebknecht stavil vprašanje, bi ii bila ob primerni pripravljenosti drugih vojujočih se držav vlada pripravljena, da stopi na podlagi opustitve vsakršne aneksije v takojšnja mirovna pogajanja.
Državni tajnik pl. Ja g o w je odgovoril, da se smatra v soglasju z veliko večino državnega zbora, ako vprašanje poslanca Liebknechta kot sedaj neprimeren odklanja. (Viharno odobravanje).
Sledi drugo čitanje desetmiliiardske kreditne predloge.
Državni tajnik dr. H e 1 f e r i c h poudarja. da dosegajo vojni izdatki enega samega meseca skoraj dve miliardi ter so za eno tretjino višji nego celokupni izdatki vojne leta 1870-71. Vsak Nemec danes ve. da se žrtve ne doprinašajo zaman. Dokler sovražniki iz dejstva naše nepremagljivosti in naših zmag ne izvajajo posledic, je orožje naše edino sredstvo, da jih prepričamo o tem. Tako dolgo se bomo bojevali naprej ter doprinesli vsakršno žrtev. Ako nam bog nakloni zmago, naj nosijo povzročitelji vojne svinčeno težo milijard in ne mi.
Dnevni vojni stroški vseh držav znašajo približno 300 milijonov mark. za eno let .' okroglih 100 milijard. Na koalicijo sovražnikov odpadete skoraj dve tretjini, na Nemčijo in zaveznike nekaj nad eno tretjino celokupnih stroškov.Govornik naglasa, da je Avstro-Ogrska zbrala do sedaj skoraj osem milijard vojnega posojila. delo, ki zaslužuje največje priznanje.
Nadaljuje, izjavlja državni tajnik dr. Helferich, da mu daie legenda pariškega »Tempsa«, po kateri prihaja zaloga zlata državne banke odtod, da si je Nemčija priiastila zalogo zlata avstro-ogrske banke, priliko za konstatacijo, ki mu leži na srcu: Mi stojimo vsekakor našim zavez-j nikom financijelno ob strani, kakor odgovarja to dobremu orožnemu bratstvu. Naše banke so sklenile z avsiro-ogrsko monarhijo v sporazumu z državnim vodstvom gotove iinancijelne transakcije. Razen tega smo napram Turkom, ki se bojujejo tako odlično, izpolnjevali dolžnost financijelno močnejšega zaveznika.( Zakotno kupčarili z našimi zavezniki nismo. (Prav dobro! — veselost). Zlata jim nismo odvzeli. Da bi se z zvestimi zavezniki, ki ramo ob rami z nami prelivajo kri. ravnalo kot z objektom kupčiiskega izrabljanja, to ni nemški običaj, to je britski stil. (Živahno odobravanje). Tako postopanje pripuščamo Angležem.
Državni tajnik končuje: Mi čutimo o-bet dvojno močno v teh dneh, ko se odmevi svetovne usode čutijo v najmanjši koči. Kredit, ki ga boste dovolili danes, bo odobraval celokupni narod. Nihče se ne bo izključeval od udeležbe na novem posojilu. Ohi. ki so ostali doma, bodo prispevali k temu, da nas približajo zmagi in miru, nemškemu miru, ki nam in našim zaveznikom zajamči trajno varnost pred napadi in požel j i vos t jo, ki prinese krvavečim narodom mir in svobodo, .ki ju naš zemeljski del toli potrebuje, da zamore izpolniti svojo misijo. (Viharno odobravanje).
Državni zbor je v drugem in tretjem čitanju soglasno sprejel vojni kredit.
Protest poslanca Liebknechta, ki je pred glasovanjem zapustil dvorano, je bil sprejet z viharno veselostjo.
Prihodnja seja jutri.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se po»>ča:
Na dardanelski fronti je poskušal dne 18. t. m. pri Anaforti en sovražni pespolk napad, ki pa je bil odbit z velikimi izgubami.
Popoldne je bilo eno sovražno pomorsko letalo na desnem kriiu pri Seddil Bnhru po topovskem ognju poškodovano in je padlo v morje, nakar je bilo odvedeno od torpedovk.
CARIGRAD. 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Sovražni napad v ozemlju Anaforte je bil odbit z izgubami za sovražnika.
Pred Ari Burnu in Seddil Bahrom ničesar pomembnega.	**
Naše čete v Vemenu so osvojile južno Vcmena mesto Lahaj, ki je bilo že nekaj časa v angleških rokah. Angleži so izgubili na stotine mrtvih in ranjenih. Uplenili smo 4 topove, 5 strojnih pušk in množino vojnega materijala.
LONDON, 19. (Kor.) General Hamilton poroča, da so obstojale zadnje operacije na Galipolskein polotoku v napadih na sovražne postojanke na jugu in zapadu, kjer se nahajajo Avstralci in Novozelaii-dijci in iz novih izkrcanj znatnih sil v zalivu Su\vla. Iz izpovedeb ujetnikov je razvidno, da je dobila Turčija velika o-jačenja. da krepko napade zaveznike. Napad zaveznikov pa je bil izvršen 24 ur poprej. Radi tega je bil boj zelo srdit in so bile izgube na obeh straneh zelo velike. Izkrcanje v zalivu Suwla se je bilo izvršijo gladko. Vendar pa čete niso -mogle vidno napredovati, ker je pripeljal sovražnik močne rezerve in ustavil prodirale. Morala čet je izvrstna.
Grško kabinetna kriza.
ATENE, 17. (Kor.) Kralj je poveril sestavo kabineta Venizelosu. Voditelj veČine je zahteval v svrho razmotrivanja o položaju štiridnevni rok, ki mu je bil dovoljen.
ATENE, 18. (Kor.) Privatni korespon-dent Woltfovega urada poroča: Poročilo, da je kralj poveril sestavo kabineta Venizelosu, je neresnično. Kralj je zahteval od Venizelosa nedvoumno stališče glede vprašanja nevtralnosti in koraka četvero-zveze. Venizelos je izprosil nato štiridnevni rok, da razloži nato kralju svoje mnenje. Sele nato pade odločitev kralja. Pričakuje pa se, da poveri kralj v ponedeljek Venizelosu definitivno sestavo kabineta.	_
Princ Henrik Liechtenstein podlegel rani, zadobljeni na bojišču.
DUNAJ, 20. (Kor.) Ritmojster princ Henrik Liechtenstein, ki je bil pred kratkim na severnem bojišču težko ranjen, je dne 16. t. m. podlegel rani. Princ Liechtenstein je že septembra p. L pri Lodzu izgubil desno oko, a je odšel s posebnim dovoljenjem cesarja po okrevanju zopet k svojemu polku.
Razne politične mili
PoJjski klub in jezikovna naredba železniškega ministrstva. V zadnji svoji seji sc je bavil poljski klub s celo vrsto predlogov, tičočih se jezikovne naredbe železniškega ministra. Kakor poroča »Frem-denbiatt«, so bili vsi ti predlogi izročeni prezidiju v nadaljno postopanje in rešitev.
Balkan pred odločitvijo. Govoreč nedavno o tem predmetu smo rekli pred nekoliko dnevi, da je ententa vnaletela na Balkanu na odpor in težave, kakršnih ni pričakovala. Vendar smo obenem izrekli svoj nazor, da bi bilo preuranjeno, ako bi sodili, da je že tu trenotek, ko mora sporazum svojo igro na Balkanu smatrati izgubljeno. Gotovo je marveč, da bo diplomacija entente nadaljevala s svojimi prizadevanji. To domnevo nam podkrepljajo iz avtentičnih ust srbskega ministrskega predsednika Pašiča do narodnih poslancev, ki so te dni prišli iz provincije v Niš. \j. ust Pašićevih dozna jemo, da gredo prizadevanja entente v prvi vrsti za sporazum med Bolgarsko na eni in Grško in Srbijo na drugi strani. Sporazum pritiska na Grško, naj bi privolila v teritorijalne koncesije — pred vsem gre za odstop Ka-vale — Bolgarski na korist. Isto velja glede Makedonije. Grška se brani, ali Pašič sodi, da bo ententa znala tudi izsiliti, da bo odločitev Grške povoljna zanjo. — Predlogi entente od 21. julija so takega značaja, da ne dovoljujejo nobenega odlašanja: odstop spornega teritorija se ima izvršiti takoj! Pašič je priznal resignira-no, da bi se vsak odgovor, ki bi hotel za-vleči odločitev v tem vprašanju, smatral kot nezaupanje napram ententi in Srbija bi ostala osamljena.
Tem izjavam Pašiča je sledila daljša debata, v kateri se je večina izrekla za to, da zaupa ententi, da bo uvaževala in varovala srbske interese in zato naj se jej prepusti svobodna odločitev v bolgarskem vprašanju. »Neue Freie Presse« poroča, da srbski politični krogi sodijo, da odgovor Srbije ne bo tako kategoričen, kakor oni Grške, ker bi bil vsak neuspeh entente na škodo Srbije. Čim odgovori Srbija na zadnjo noto entente, izda ta uo-slednia novo noto.
Domače vest!.
Bodočnost Trsta. Dvorni svetnik Leopold Popper se bavi v »Neue Ziiricher Zeitung« z vprašanjem, kako bi v trgovskem pogledu izgledal Trst v italijanskih rokah. Do pred 30 let je bil Trst precej zanemarjen ter ogrožan po konkurenci Hamburga, Bremena, Rotterdama, Ant-werpna in deloma Genove. Še le, ko je avstrijska vlada — pred kakimi 30 leti — izpoznala važnost tega svojega pristanišča. se je lotila raznih podjetij, ki so naglo, rapidno povzdignila Trst — mesto in pristanišče. Važnost, napredek in pro-cvit Trsta z ozirom na trgovino in promet je tesno spojen s svojim zaledjem: z avstro - ogrsko monarhijo, dočim je Avtro - Ogrska v manjši meri navezana na Trst. Le manji del uvoza in izvoza je prevzemal Trst, dočim je večji del ubiral pot proti — Harpburgu. Ta je bil vedno, do najnovejih časov, resen teknTec Trstu, da niti ne omenjamo drugih pristanišč na severu. Skoro vse avstrijske pokrajine -severno od Donave so gravitirale posebno proti Hamburgu. Vsem je prednjačila najobljudeneja avstrijska pokrajina — Češka. Celo tudi transporti zapadno Gibraltarja in iz dežel, ležečih na oni strani Sueškega kanala so — vkljub posebnim prizadevanjem avstrijske v)ade — šli večinoma preko Hamburga, Bremena, Ant-
werpena itd. — Trst kakor tak ne more živeti brez Avstro - Ogrske in bi bil brez tega velikega zaledja obsojen v bližnjo, ako ne smrt, pa v propast svoje veličine. Italija ne bi mogla vzdržavati takega mesta. Zakaj? Izgled nam daja bližnja Venecija, ki je vkljub vsem lombardijskim centrom industrije in obrti prisiljena v življenje vsakdanjega prometa, od katerega komaj samo sebe prehranja in ne bi mogla vzdržavati tudi Trsta! Po statistiki odpada do 55 odstotkov skupnega tržaškega prometa na dežele, ki leže neposredno okolo Trsta, to je. izključno dežele, v katerih biva slovanski narod, posebno pa primorski: na Primorskem in v Dalmaciji. Kar pa se tiče uvoza samega, gre po 90 odstotkov v Avstro-Ogrsko, Nemčijo in obmejne jima dežele. Teh 90 odstotkov bi bilo brez dvoma popolnoma izgubljenih za Trst, ako bi se ta odcepil od Avstrije in priključil — recimo Italiji! Kako naj'bi se nadomestile te izgube, odkod zamašile luknje?!
Iz krogov tobakarnarjev smo prejeli: Prejšnja leta je vodstvo društva tobakarnarjev Trsta in okolice samo nagovarjalo tobakamarje, naj bi na rojstni dan. Njeg. Veličanstva prodajalne zaprli vsaj v popoldanskih urah. Letos pa, ko je bil ta dan posebno pomemben in ko na drugi strani tobakarnarji itak nimajo skoro nič tobaka, gospodje na vodstvu ne le da niso nič vplivali v gornjem smislu, ampak so ravno oni imeli odprto. To postopanje se nam zdi jako čudno. Kar se tiče pomanjkanja tobaka, kakor ga še nismo doživeli, si dovoljujemo opazko, da mi tobakarnarji nimamo od tega le občutne materijalne izgube, marveč tudi velike sitnosti, prerekanja in zamere z odjemalci. Prosili bi torej kompetentne činitelje, naj po možnosti vsai nekoliko odpomorejo tej kalamiteti. — Še nekaj. Po sklepu zadnjega zborovanja je poslalo vodstvo v »Lavoratore« neki napad na gospodarja glavne zaloge, g. R. Deaka, ker da ne-uljudno postopa s tobakarnarji. Mi nočemo braniti g. Deaka, vendar pa pripominjamo na podlagi lastnih izkustev, da tudi nastopanje uslužbencev nekaterih tobakarnarjev, ki prihajajo po tobak, ni vsi-kdar tako, kakor se spodobi. Vsi kriče in bi hoteli dobiti hkratu, tako, da tam nastavljene osebe postajajo nervozne. Čujemo tudi, da se vodstvo čudi, zakaj da »Edinost« ni priobčila omenjenega napada. — Pripomba uredništva. Gospodje na vodstvu bi morali vendar razumeti, da zahtevata takt in tudi ozir na narodnost blizu polovice Članov društva, da njega vodstvo slovenski dopisuje slovenskemu listu. V prvi vrsti gre nam tu za princip. Potem tudi ne vemo, kako naj uredništvo prihaja do tega, da bi moralo opravljati tlako — prevajanja.
Ker se v počitniškem tečaju slovenskega oddelka rojanske šole izvršujejo dela za ranjence, kakor: blazine, krpe za noge, obveze in platnene niti za rane, je si. občinstvo naprošeno, da po možnosti prispeva s prinašanjem rabljenega čistega platnenega in drugega perila. Izrezki volnenega, bombažastega in svilenega blaga se pa vpo-rabijo za napolnjevanje blazin. Sprejema se vsak dan (izvzemši nedelje) od 8 do 10 dopoldne v šoli.
„Lega Patriotlca della Gioventu Tri-estina" opozarja na nogometno tekmo, ki jo priredi danes popoldne ob 4 na vež bališču velike vojašnice, ki ga je vojaška oblast iz prijaznosti prepustila ▼ ta- namen. Vstopnina za osebo 40 vin. Čisti dobiček je namenjen za vojake na južnem bojišču. Za časa tekme bo igrala iz prijaznosti godba mestne ubožnice.
Srčne pozdrave iz Ljutomera pošiljajo svojim domačim in vsem tržaškim Slovencem naslednji Tržačani in okoličani
i	_	korporal Fran Maršič,
losip jurkič, Josip Kaučič, Ivan Rabula, Josip Grgič, Fran Kastelic in Vincenc Mozetič. Obenem pa pišejo: Zahvaljujemo se našemu bivšemu poveljniku, drž. poslancu in poročniku gosp. dr. Otokarju Rybaru, ki nas je vedno navduševal in vzpodbujal pri delu, ko smo bili v nevarnosti pred sovražnikovimi krogljami. Pred odhodom s Koroškega, 17. t. m., se je poslovil od nas z lepim na govorom. Njegove besede so bile kakor čisto zlato. Bog ga živi!
Z južne jadranske obali smo prejeli: Pozdrav vsem tržaškim Slovencem in o-količanom! Minulo je že leto dni, kar nisem čital »Edinosti«, pred kratkim pa mi jo je poslal neki moj prijatelj. S kakšnim veseljem sem jo čital, saj je bil to po celem letu prvi slovenski časnik, ki sem ga dobil v roke. Pol leta sem že tu, ob našem lepem Jadranskem morju, pol leta pa sem bil v drugem kraju, proti Srbski. Tu veselo pozdravljamo laške piskrovce z našimi topovi. Mislili so namreč, da nimamo topov, ker so skriti. In tako so se prevarili. Njihovi načrti so se potopili v glo-bočino morja. Mislili so, da se bodo izpre-hajali po lepem našem Jadranskem morju, toda zmotili so se! — Fran Poženel. — Sprejmite pozdrave tudi od mojih prijateljev: Hrvatina z Voloskega, Maru-šiča in Matjašića iz Nerejine, Ruzzierja iz Pirana, Wagnerja z Dunaja in Pirka s Češkega, ki vsi pozdravljajo moje slovenske rojake!
Od začetka vojne, — nam pišejo s severnega bojišča — smo vedno v ognju in velikih bitkah, a vendar smo Še vedno zdravi in«veseli. V snegu in močvirju, v gozdnati gori in na ravnem, v mrazu in vročini z navdušenjem branimo domovino. Prosimo, bodite tako prijazni in sporočite naše pozdrave našim domačim in vsem prijateljem in znancem ter našemu slovenskemu Trstu in Primorju 1 — Franc Hreščak, Anton Skrinjar, Karel Ceh, vsi iz Sežane, Ivan Šte-kina, Andrej Sedej iz Trsta, Josip Perhavec iz Lokve.
Umrli so: Prijavljeni dne 21. t. m. na mestnem fizikatu: Bidoli Pija, 18 let, ulica Maiolica št. 16; Colombini Ana, 15 let, ul. del Farneto št. 351 ; Stella Evelina 65 let, ul. Carintia Št. 26; Zilli Gvidon, 3 mesece, ul. dei Giuliani Št. 11. — V mestni bolnišnici dne 21. t. m.: Finzi Lucijana, polčetrto leto; Musina Valentin, 71 let: Frattar Josip.
Darovi.
Ob priliki rojstnega dne Njeg. Veličanstva je darovala majhna družba v gostilni Slav-čevi v Dolini 30 K 20 vin. za Rdeči križ. Ta svota se je odposlala okr. podpornemu odboru v Koper. Darovalcem še enkrat na tem mestu: Bog plati!
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Protofizik dr. Ahilij Costantini in soproga povodom njune srebrne poroke K 100 v korist skladu za vdove in sirote v vojni padlih Tržačanov. Stražnik Sossich in drugi uslužbenci na „Villa Revoltella* K 12 za vojake na bojišču, Inž. Rudolf GObel K 20 v korist vojakom južne armade.
XXII. izkaz darov, došlih c. kr. namestn. predsedništvu za okrepčevalnice ranjencev na Krasu. Dr. Ivan Springer K 10, Splošna avstro-c grška družba za produciranje plina v spomin svojemu predsedniku g. Oskarju Gentilomo K 100, Ernest Amedeo Camus v počastitev spomina gosp. Oskarja Gentilomo K 100, Jakob Perhauz K 50, 4 prijatelji vojakov K 35, Ivan Costi povodom Najvišjega rojstnega dne K 100. — Skupaj K 395. — Doslej izkazanih K. 14108. Svota K 14.503.
XV. izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedništvu za begunce iz Fur-lanije in Soške doline. Zbirka barkovljan-skega. župnišča K 120, dvorni svetnik Evgen Taddci, višji državni pravdnik v p. K 30, ga. Ana Merk in ga. Gertrud Heine K 20, zbirka vladnega komisarja (28. izkaz) K 460. Skupaj K 630. Doslej izkazanih K 82.389-38. Svota K 83.019 38.
M iz Istre.
Iz Podgrada v Istri. V našem sodnem okrožju se izplača blizu 2000 podpor mesečno. Tu pa je 17 letni mladenič, sin bivšega davkarskega sluge, ki izkorišča ubogo ljudstvo s tem, da jim izdeluje pobotnice po 20 vin. (prej tudi po 40 vin ), sprejema seveda tudi radovoijna preplačila : fižol, maslo, posebno žganje itd. Njemu dela konkurenco tukajšnji nadučitelj, katerega si dovoljujemo obenem vprašati, v kak dobrodelni namen uporablja denar? Od 5. julija, ko so odšli naši mladeniči na bojno delo, se vsiljuje oni mladič pri tukajšnji davkariji ; sedaj pa je davkarija dobila novega uradnika. Poziva se pristojna oblast, da bi nastavila kakega finančnega uradnika, ki bi izdeloval pobotnice zastonj. Dotedaj se pa naprošata duhovščina in učiteljstvo, naj bi ljudem izdelovali pobotnice zastonj. Prosi se, da bi tudi lista: „Slovenec44 in „Slovenski Narod" ponatisnila pričujoči dopis.
Cene raznih živil v Trstu. •
(Dne 21. avgusta 1915.)
Moka bela.............K 2*— kg
Sladkor..............K 1— kg
Meso (goveje) sprednji deli . .... K 4 32 kg . w zadnji „K	• . . 444 kg
Meso telečje........... K 8— kg
Meso koStrunovo.....K 2 40 do 2 60 kg
Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40 kg
Gniat, kuhana . . . • • ........K 12 — k-
Maslo sirovo .«•••••••••• K 6-— kg
Sir (ementalski) ...........K 5*40 kg
Kokoši . .........K 7 50 do 8*50 ena
PiSčanci ......... K 3-— do 4-— eden
Polenovka soha.........K 2-20, 2 40 kg
„ namočena	128 kg
RiŽ...............K 212,2-32 kg
Fižol................K 1 28 kg
Bob ..*•■• ..»..•... ..K 1*60 kg
Ječmen...............K 2 — 2 00
Fižol (stročji) vinarjev •«..•• G rab	„	• * • » •
Krompr Faradižniki
Radič
Salata
Č"esea
Čebula
J*jca
Buče
Fesa
M&lancane Kumare Koleraba Uleko
OJja (najceneje)
. . . 32. 40 kg • • • . ' kg . , . 20 do 36 kg 24, B6 kg . 6 do 8 merica . C do 12 gla.-a
•	. . 6, 8 glava . . . K 64, kg 18 do 20 komad
. . 4, 6 komad . 2 do 3 komad*
•	. 4, 8 komad
•	5 do 6 komad , 3 do 4 komad
, . . 56, 60 liter , . . K 2 52 liter
:: 1	4ALI OGLAS		
□□ ah	se raiuu^jo po 4 stot. be-sedo. Mastno tiskane besede se raču-nsgo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :		
Pohiš	UH se ne dobi nikjer po tako nizki ceu i., Vil kakor pri SALI BROD, ulica Squero		
nuovo št. 7, I. nad. (blizu g mnazije).
3G0
žaklje vsake vrste. Ulica Solitario
129
Kupujem 21, Jakob Margon.
Tfirttf f"PfS košček 20—30 klaftrov iščem LCmlJlSvC in plačam takoj. Naslov : Luzzatto,
kavarna Rossetti.
373
Vino
670 hI črnega istrskega zajamčenega. 91>5 stopinj, bogato na barvi, pristno; 200 hI belega, istrskega 8 stopinj ; 600 hI belega bur-gun'lca 11 stopinj In 100 lil tudi burgundca 12 stopinj j 50 hI specijelnega moškata 12 stopinj : 148 hI dalmatinskega aromatičnoga trop novca; 3000 kg malinovca kakor tudi domaČi šampanjec, peneči refošk, namizni konjak, rum itd. Prodam vse proti takojšnji oddaji izven mesta ali v mestu pO absolutno konkurenčnih cenah. Jakob Parčina. slovenska tvrtka, ex kavarna Goldoni.	372
lOfih iffriA izvrsten kot pijača po 24 vinarjev JtSalil VlUU liter. Malinovec in tamariad K 2 20 liter. Ulica Scorzeria 7.	359
tflinillfim baklje v vsaki množini po visoki f\UyUJtllI ceni. Ul. Torrente 36 G. Stebel. <367
Priporočljive tvrdke.
Papir.
Velika zaloga papirja a %
So zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka ASTONE DOLL.INAR, Via dei Gelai Štev. 16 „ex Alarangoni-. Telefon št 27-81.	(1812)
žg*
anjarne.
Stara sršKa žganjama sssr? v^
Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne
ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andre A n t o n o p u 1 o.	43
4
Razni.
flflfiriiero vrat, oken, stopnic v ul. Piccardi Jl\ll!uijlb št. 18 je premeščenov ul. Pasquale Kevoltella št 478.	631
FrafeHi Rauher
TEST, Via Torrente štv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreščin za sedlarje.
V skladišču u9. Cieppa št. 17 proda se švedski in hoiandski sšs\ sardine, mast i. t. d.

Umetni zobje
z io brez čeljusti, zlote krone in obrobk!
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, ul. Cosermo it 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: ♦
♦ ♦
»IIIIHIMIIHIIH
Ivan Bidovec
večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl
svojo lastno trgovino jestvin in kolo-nijalnega blaga v ul. Campanile 13
ter se toplo priporoča za obilen obisk-
Cene zmerne.	' Postrežba točna.
izlili!
m ura
5QO kron I
Vam plačam, če Vam ne odpravi brez bolečin Ria Balzam kurja očesa
bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh-Ccna lončku K I, 3 lončki K 2*50, 6 lončkov K 4'50> Kemeny, Kašice (Kauhan) I. PoStnl predal 12 92, Ogrsko.
Poslajen litnonov sirup
(brez alkohola)
toliko na debelo kolikor v steklenicah se prodala v ulici S. Giovanni št. 16
Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru.
Tržaška posojilnica In hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5'/, na menice po 0*/, na zastave in amortizacijo za daijio dobo po dogovora. ESKOMPTUJE TBflOVSKI MENICE.
HRANILNE VLOGE
od vaalnca, 6« tudi ni ud in jih obrestuje po
4 *|4 T.
Večje stalne vloge In vloge na tek. raten po dogovoru.
•(■M davek pUtato uvod ua . Vlaga m lahko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HHAKlLM&PUSlCE).
(v lastni palači) vhod po glavnih sSopnjic^h.
Poštno hranilnici račun lh 004.	T KG E FON 952
Ima varnostno collco (safe deposiU) 7a shrasibe vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulcmu in požaru, urejeno po iiajDovejlšm načinu ter jo oddaja strankam v najem po naJnlSjlh Cenah.
STANJE VLOG NAD 10 M!L!*3NOV KBOH.
Ini:: ut: od 9 M 12 dapoSl in U 3 *» 5	« vsak delavni* ib araiaii mk