Vprašanje veta pred glavno skupščino Združenih narodov gel dobiti odobritev splošne konference, bi zaradi tega potreboval še ratifikacijo vseh vlad petih velesil, preden bi imel praktični učinek. Glavna skupščina mora tudi še obravnavati predlog, ki ga je dala Avstralija tudi v zvezi s vprašanjem veta. Kot posledica razpravljanja o vprašanju veta je bila na zasedanju glavne skupščine lansko jesen odobrena resolucija, ki je priporočala Varnostnemu svetil pospešeni sprejem postopka, ki bi mogel zmajšati težave, ki izvirajo iz uporabe pravila soglasnosti v Varnostnem svetu. Resolucija je tudi priporočala, naj bi se Varnostni svet, ko bo to izvajal, držal mnenj, ki so jih izrazili razni delegati tekom razpravljanja v glavni skupščini. Ko je to resolucijo nedavno glavni tajnik Združenih narodov predal Varnostnemu Več članov pri ZN S sprejemom Jemens in Pakistana je naraslo število držav, članic Združenih narodov na 57. Pri istem zasedanju so glasovali o tem, kdo bo zavzel prosta mesta v Varnostnem svetu v bodoče, ker bodo izstopile Poljska, Brazilija in Avstralija, članstvo v Varnostnem svetu se bo za te tri države izteklo v letošnjem letu, medtem ko bodo zastopniki Kolumbije, Sirije in Belgije, ki so bili izvoljeni šele lansko leto, zastopali v Svetu do leta 1949. Nadaljnih pet članov Varnostnega sveta, ki zastopajo 11 narodov, so odposlanci Velike Britanije, Združenih držav, Kitajske in Francije. Zastopniki teh petih velesil imajo stalno mesto v Varnostnem svetu. Pričakujejo, da bo Kanada prevzela izpraznjeno mesto Avstralije, Argentina me- svetu ,je ta izročil vprašanje svojemu odboru strokovnjakov. Delegat Združenih na-držav je še predlagal različne popravke postopka glasovanja v Varnostnem svetu, katere bi po njegovem mnenju mogel izdelati odbor strokovnjakov, ne da bi s tem predrugačil pravilo soglasnosti, ki ga določa Listina. Vendar pa ta odbor ni imel časa, da bi dokončal preučevanje problema ter da bi izročil Varnostnemu svetu svoje poročilo. Avstralija zato predlaga zdaj, naj bi glavna skupščina še enkrat proučila vso stvar s posebno pozornostjo na mero, s katero so se držali priporočil v prvi resoluciji. Razpravljanje v glavni skupščini o vprašanju veta se vrti torej okrog predlogov Argentine in Avstralije, toda ni izključeno, da ne bi tekom razpravljanja bili predloženi še drugi predlogi.« sto Brazilije in Češkoslovaška mesto Poljske. Češkoslovaška se je prvotno pokazala premalo naklonjena, da bi zastopala v Varnostnem svetu, kajti njen položaj med Vzhodnim in Zahodnim blokom ni kaj zavidljiv. Končno pa se je' vendar odločila, da bo zavzela mesto, če bo to zaželjeno na podlagi volilnih izidov. Namesto Češkoslovaške bi Indija rada zasedla prosto mesto v Varnostnem svetu. Vendar pa sloni na-sledništvo kakšnega člana Varnostnega sveta na geografski podlagi, tako da pride ne-mesto Poljske v poštev le kakšna vzhodnoevropska država, če pa bi bila Češkoslovaška le odklonila, tedaj bi bile Združene države in Velika Britanija nastopile za izvolitev Indije. Na to' dejstvo je Indija stavila svoje nade. »Že drugikrat v svoji dveletni zgodovini mora glavna skupščina Združenih narodov reševati predlog za popravek »veta«, to je odločbe (klauzule) Listine Združenih narodov, katera zahteva soglasnost petih stalnih članov Varnostnega sveta za odobritev važnih vprašanj s strani te ustanove. Predlog, katerega je na tem zasedanju dala Argentina, je še bolj daljnosežen od predloga, katerega je lansko jesen predložila Kuba in katerega je glavna skupščina zavrnila. Sedanji predlog zahteva sklicanje splošne konference članov Združenih narodov v nekaj dnevih po koncu sedanjega zasedanja glavne skupščine z namenom, da bi proučili vprašanje veta z namenom, da ga ukinejo. ' Na osnovi člena 109 Listine bi sklicanje takšne konference morali odobriti vsaj dve tretjini glavne skupščine ter navadna večina Varnostnega sveta. Konferenca bi nato mogla z dvotretjinsko večino predlagati kakršno koli spremembo Listine vštevši tudi predlog, ki ga je dala Argentina. Da bi te spremembe imele dejansko vrednost, bi jih vsekakor morali ratificirati dve tretjini članov Združenih narodov vstevši vseh pet stalnih članov Varnostnega sveta. Tako so dejansko sestavljalci Listine iz San Francisca dali petim velesilam (Kitajska, Francija, Velika Britanija, Združene države in Sovjetska zveza) pravico, da dajo veto k vsaki spremembi Listine, vštevši tudi kakršno koli spremembo pravila soglasnosti petih velesil. Četudi bi torej argentski predlog zamo- Položaj Perzije »Manchester Guardian« posveča pažnjo Perziji v zvezi z britanskim umikom iz Indije in pravi med drugim: »Tisti teden, ko je Indija praznovala svojo neodvisnost, je Sovjetska zveza obnovila svoje zahteve po petrolejskih koncesijah v severni Perziji. Na to morata biti pozorni Britanija in Amerika. Tudi v Indiji se je sovjetska zahteva sredi proslav pojavila kot duh sredi gostije, kajti nedotakljivost Perzije je bila Več kot sto let glavna skrb Britanije in Rusije. Nihče ni resno mislil, da bi bilo perzijsko vprašanje že rešeno, toda naglica, s katero je Sovjetska zveza pritisnila na Perzijo takoj za tem, ko je Indija dobila nov položaj in ko so se prve britanske čete Umaknile iz Indije, je morala povzročiti Vznemirjenost med Azijci. Perzija je igrala Zgodovinsko vlogo kot vmesna država bled ruskim carstvom in britanskim imperijem. Za usodo takih držav se vedno za-hima več držav. Tako je tudi s Perzijo. Umik Britanije iz Indije utegne bistveno spremeniti položaj Perzije. Dokler Indija Sama ne bo mogla voditi take politike, kakršno je vodila Britanija v preteklosti, ne bo protiutež! proti sovjetskemu pritisku. Mogoče bo ta protipritisk povečalo ameriško zanimanje za petrolej na Srednjem Vzhodu. Toda to ni dovolj. Izkušnja je pokazala, da. imajo sosedje Sovjetske zveze hajboljšo možnost za rešitev v tem, da se modernizirajo. Vzgled za to nam je dala Turčija, ki je postala močna in moderna, bruga možnost, ki jo ima Perzija, je ta, da Se posluži organizacije Združenih narodov. Perzija je že zaprosila- za posojilo pri svetovni banki. Naslednji korak, ki ga lahko Upošteva, je, da pri Združenih narodih zaprosi za pomoč pri njihovi ekonomski in Socialni organizaciji. General Gallonny na Dunaju Generalni poročnik Aleksander Galloway, novoimenovani vrhovni poveljnik britanskih čet v Avstriji in britanski visoki komisar, je prispel po zračni poti iz Anglije na Dunaj. Na Schwe<;hat-letališču so ga sprejele sledeče osebnosti: namestnik vrhovnega poveljnika in visokega komisarja generalni major T. J. W. Winterton, dunajski mestni poveljnik brigadir Hogshaw, britanski šef štaba, brigadir Jones, kakor tudi drugi visoki častniki in uradniki civilne uprave. Predno je odpotoval na Dunaj, je general Galloway obhodil fronto častne kompanije I. bataljona »Royal Ulster Rifles«. Ameriški prolesl v Moskvi Ameriški veleposlanik v Moskvi, Bedeli Smith, je v nekem pismu zunanjemu ministru Molotovu vložil protest proti ruskemu hujskanju napram Združenim državam, ki se v zadnjem času vedno bolj ponavlja po časopisih. Bedeli Smith je izjavil v svojem pismu, da ni mogoče demantirati mnogih neresničnosti, ki jih ruski tisk vedno objavlja o Združenih državah, toda končno gre stvar že predaleč, kajti pred kratkim so v nekem članku primerjali predsednika Trumana z Adolfom Hitlerjem. Ameriški veleposlanik je povdaril. da ne more verjeti, da se ruska vlada strinja s tem člankom in zahteva vsled tega uradno popravo. Če pa bi se ruska vlada vkljub' vsemu pričakovanju le strinjala s tem člankom, tedaj bo ame- riški veleposlanik prisiljen, pravtako zahtevati odgovarjajočo pojasnitev. Zunanji minister Molotov je odvrnil, da se ne more spuščati v razgovor o tem članku. Molotov je izjavil, da ruska vlada ni v stanju prevzeti odgovornosti za ta ali oni članek in da mora vsled tega zavrniti protest ameriškega veleposlanika. Pomoč vzhodne Evrope potrebna V zvezi z obnovo zahodne Evrope in pariškim poročilom gospodarske konference piše »Chicago Sun«: »Če bi Vzhodna Evropa pomagala pri obnovi zahodne Evrope in obratno, potem bi lahko celotni Marshallov načrt enostavno zmanjšali na pošiljanje strojev in gnojil za sovjetsko področje v Nemčiji. Če bi se pridelovanje živil na sovjetskem področju povečalo, bi zahod ne bil več odvisen v taki meri od ameriškega uvoza. Če pa Vzhodna Evropa izpade iz tega računa, potem si delamo utvare, če mislimo, da bi 22 milijard dolarjev krilo potrebe, ki so jih prvotno, predpostavljajoč razdeljeno Evropo, določili na 29 milijard. Zavora za obnovo normalnega evropskega trgovskega življenja je seveda politični razdor med Sovjetsko zvezo in zahodom, če bi velesile medsebojno uredile poslovne spore, bi Evropa verjetno lahko vstala s pomočjo Marshallovega načrta, kakor ga priporoča Pariz. Ce pa predpostavljamo, da teh osnovnih sporov ni mogoče urediti, tedaj bo Evropa dejansko potrebovala večjo Marshallovo pomoč. Rusija je privolila k razgovorom o italijanskih kolonijah. Govornik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Sovjetska zveza sprejela predlog o razgovorih štirih velesil o bodoči usodi italjanskih kolonij ter predvideval, da se bodo pričeli ti razgovori v Londonu. Ruski odgovor je podal veleposlanik George Zarubin, ki se je v ponedeljek vrnil iz Moskve, kjer je predložil Kremlju poročilo. Govornik je izjavil, da je prva naloga zastopnikov štirih velesil ustanoviti komisijo, ki bo najprej preučevala mnenja prebivalcev italijanskih kolonij Libije, Eritreje in italijanske Somalije. Delovanje te komisije, za katero so Združene države že v poletju imenovale dva zastopnika, bo predvidoma zahtevalo 3 do 4 mesece. Konferenca štirih velesil bo morala odločiti, kateri narodi spadajo pod pojem: »Zainteresirane države« in imajo kot takšni pravico soodločati o bodočnosti italijanskih kolonij. Kakor znano, je Sovjetska zveza svoj čas zahtevala poverjeništvo nad Tripolitanijo, nato je opustila ta predlog ter podpirala francoskega, ki predvideva povrnitev kolonij Italiji pod poverjeništvom Združenih narodov. Egipet zahteva manjši popravek meje, Etiopija pa zahteva Eritrejo in Somalijo, ima pa izglede. da bo dobila le prehod do Rdečega morja. Ameriški socijalisli k Marshallovem načrtu Zastopnik ameriških socijalistov je izjavil, da zavisi uspeh Marshallovega načrta od Evrope in Združenih držav, če se bodo ozirale na nekatera načela. Po njegovem mnenju bi bila ta načela sledeča: 1. Načrt ne sme stremeti za tem, da se poveča prepad med zapadno in vzhodno Evropo. 2. Načrt se mora zavedati tega, da v Evropi ni več kapitalizma in da je mednarodna gospodarska in politična enotnost nujno potrebna. 3. Ameriški kongres mora skrbeti za učinkovito nadzorstvo cen in pravično razdeljevanje najvažnejšega blaga, da s tem zadosti evropskim potrebam in ne poveča nevarnosti inflacije v Združenih državah. 4. Mednarodno gospodarsko načrtovanje v Evropi se mora razčistiti in Združene države zaradi tega ne smejo pričakovati, da bodo njihovi predlogi glede svobodne trgovine- takoj vzbudili zanimanje. 5. Izvedba tega načrta ne sme na noben način imeti za posledico omejitev svobode posameznih evropskih držav. Nadalje je izjavil zastopnik ameriških . socijalistov, da je zahteval sklep zapadnih velesil, da bodo v Parizu nadalje razpravljali o Marshallovem' načrtu brez vzhodnoevropskih držav, »trpka potreba«. Zapadne velesile, med njimi tudi Velika Britanija, pa zaradi tega nič manj ne uvidijo, da je treba imeti zveze z Vzhodom na »kakršen koli način«. f __________ Zaslava Združenih narodov V kratkem bodo najbrže razobesili poleg zastav 55 držav članic Združenih narodov tudi uradno zastavo te organizacije v dvorani glavne skupščine. Glavni tajnik Združenih narodov, Trygve Lie je predložil, naj bi bila zastava svetlo modra z grbom Združenih narodov v belem polju. Neuradno zastavo so razvili prvič na nevarnem ozemlju severne Grčije, ko se je tam mudila preiskovalna komisija za Balkan in ugotavljala dejstva v često prav ne"""nih okoliščinah zaradi bojev z gverilci. * Zahodni iisk h (lovorom Marshalla in Višinskha Ameriški tisk še nadalje hvali govor, ki ga je imel ameriški zunanji minister Marshall v glavni skupščini Združenih narodov, V prvih današnjih komentarjih k govoru sovjetskega delegata Andreja Višinskega navaja tisk, da je sovjetski govornik v bistvu ponavlja’, samo obtožbe, ki jim nihče več ne verjame, ni pa nudil nič konstruktivnega za razpravljanje v skupščini. Odmev časopisov na Marshallovo izjavo je v splošnem povoljen, zlasti glede ministrovega predloga za ukrepe, ki bi iz Združenih narodov napravili bolj učinkovito ustanovo. Glede izjave Višinskega pa piše tisk, da ni v njej stvarno nikakih predlogov, ki bi že ne bili proučeni in katere so razne ustanove ZN spoznale za nezadostne. »New York Herald Tribune« piše med drugim: »Višinskijev predlog proti delovanju vojnih hujskačev z označbo Združenih držav, Grčije in Turčije je tako brezpomemben, da bi mogel zanj glasovati vsakdo. Ta pi-edlog enostavno ničesar ne pove.« »Zunanji minister Marshall je skušal povedati marsikaj. V svojem načrtu je Marshall skušal nuditi zahodnemu svetu primer-no gospodarsko organizacijo, v svojem govoru v skupščini pa je skušal nuditi primerno politično organizacijo, ki bi mogla poslovati o najbolj kritičnih vprašanjih naših časov.« »Po Višinskem sporočeni sovjetski od-, govor skuša v bistvu napraviti iz Evrope državo bede. obupa in zmede, ki ne bi imela druge izbire kot sprejeti diktaturo Kremlja. Sovjetska politika ne nudi ničesar, ne pove ničesar in nima nobenih idej razven spretnosti dialektičnega materializma. To je čisti nihilizem«. »New York Times« piše, da je Višinskijev napad na Marshallov načrt »klasičen primer obrnjene logike vlade, ki je odbila sodelovanje pri skupni obnovi in prepovedala sodelovanje državam vzhodne Evrope.« Časopis ugotavlja: »Če sovjetska vlada stvarno veruje v Višinskijeve obtožbe, če je ruski narod prepričala propaganda marksistične doktrine, da so Združene države kapitalistično strašilo, ki se je zarotilo za uničenje socialistične demokracije, potem obstojata zares dva svetova, namreč svet stvarnosti in svet neresničnosti.« * Londonski diplomatski dopisnik L. P. S. komentira govor Višinskega v ZN tako: •Pilo bi nemogoče v kratkem času proučiti točko za. točko Višinskijevo zasramovanje. Ena točka njegovega govora pa zahteva vseeno takojšen komentar. Višinski je obtožil Združene države uradno pred očmi celega, sveta, da pripravljajo novo vojno, dostavil je, da bi v Sovjetski zvezi, če bi tam pisali take članke, kot jih pišejo in čita.io v Združenih državah, zlasti o fantastičnih odkritjih namenov Sovjetske zveze, zavrnili tako pisanje kot so-cijalno nevarno dejanje. To je presenetljiva izjava. Kaj je Moskva storila dosedaj? Ali niso stalne žalitve idej in idealov zahodnih demokracij priprava k vojni? Pozivi zahodnih sil k umerjenosti v politični propagandi so bili popolnoma prezrti in so imeli vrh tega za posledico pojača-nje take propagande. Točno pred enim letom je dopisnik LPS komentiral pritrdilni odgovor Stalina na vprašanje Reuterjevega dopisnika, če on •verjame v možnost trajnega in prijateljskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in zahodnimi demokracijami, kljub obstoju ideoloških razlik. Diplomatski dopisnik LPS je. pisal: »Nedvomno bi izvedbo stališča omogočila edinole opustitev take propagande, ki meri izključno na zasramovanje politike zahodnih sil in njihovih idej.« Vseeno se je Stalin ta mesec o priliki &00 letnice Moskve spozabil tako daleč, da je dejal: »Za imperialiste je vojna dobra kupčija. Ne preseneča tedaj, da skušajo agenti imperializma na vse načine izzvati novo vojno.« Mnogo pred drugo svetovno vojno so britanski poslušalci radijske postaje Moskva poslušali/stalne napade proti Veliki Britaniji. Zdaj so napadi v glavnem naperjeni proti demokraciji onstran oceana, toda strategija ostaja ista. Nedvomno je zdaj trenotek, v katerem so si države sveta edine v odkritem in častnem poskusu reševanja nujnih povojnih problemov; za dosego pömirjenja duhov pa je potrebna bolj umirjena govorica, kot je bila Višinski-jeva.« ■St Znani angleški list »Manchester Guardian« razpravlja v daljšem članku o poročanju sovjetskega tiska o raznih govorih na sedanmm zasedaniu glavne skupščine Združenih narodov. Za primer navaja Marshallov govor, o katerem sovjetski tisk niti od daleč objektivno ne poroča, marveč ga posreduje sovjetski javnosti le v obliki nepopolnega izvlečka, pomešanega z komentarji. JUGOSLAVIJA Londonski sindikalni odbor je poslal sindikalnemu odboru v Beogradu spominsko ploščo v spomin na veliko škodo, ki jo je utrpel Beograd med drugo svetovno vojno in v spomin na obnovo po vojni. To je izročil včeraj v Beogradu član londonske sindikalne zveze in obenem izročil beograjskim delavcem pozdrave londonskih delavcev. V Beograd je prispelo poljsko odposlanstvo pod vodstvom poslanika g. Wendea. Poljsko odposlanstvo bo vodilo z jugoslovanskimi oblastmi pogajanja glede izmenjave blaga med obema državama. V ponedeljek se je pričela v Beogradu razprava proti zastopniku tržaškega škofa, monsinjorju dr. Ukmarju in drugim soudeležencem dogodka v Lanišču v Istri. Na nekem zborovanju starih partizanskih borcev v Beogradu je govoril tudi maršal Tito, ki je med drugim rekel, da mora narod graditi novo Jugoslavijo tako, kot bi delali za mir, ki naj traja 500 let, da pa se mora obenem pripravljati na vojno, kot da bi hotela že jutri izbruhniti. V istem govoru je tudi ostro napadel Trumanovo doktrino. BOLGARIJA. V članku z naslovom »Umor v Bolgariji« razpravlja, ugledni angleški list »Times« o izvršitvi smrtne obsodbe nad Petkovim. Članek pričenja z navajanjem bolgarske mirovne pogodbe, ki pravi: »Bolgarija bo storila vse potrebno, da bo vsem ljudem v Bolgariji zagotovila uživanje človečanskih pravic ter osnovnih svoboščin, vključno svobodo tiska, vere, izražanje političnega mnenja ter javnih zborovanj.« Komaj se je posušilo črnilo na ratifikacijski listini in že je Bolgarija kršila drugi člen mirovne pogodbe. Petkov, ki je sedaj umrl kot izdajalec na vislicah, je igral najčastnejšo vlogo v bolgarskem odporniškem gibanju, med katerega ustanovitelji je bil ter je prej in pozneje branil koristi kmetov proti samovoljnim vladam. Z ozirom na dejstvo, da je Bolgarija zasedena po močnih svojetskih četah, je smešna obtožba,' češ, da je pripravljal Petkov vojaški udar. Njegova resnična krivda je bila, da je po brezuspešnem poizkusu sodelovanja/s komunisti prešel v javno opozicijo. V bolgarski zgodovini so bili politični zločini kaj pogosti. Umor Petkova je izreden, ker so se v ta namen po-služili vsega državnega političnega in pravnega aparata. ŠPANIJA Španija je izstopila iz mednarodne komisije za študij kazni in sistema zaporov. To obvestilo je sporočil predsedniku komisije Združenih narodov Čehoslovaku dr. Krau-su predsednik te mednarodne komisije San-ford Bates. Španijo so pripravili do tega, da je izstopila, da bi tako bilo kazenski komisiji omogočeno sodelovanje s socialno komisijo Združenih narodov. Kakor je znano, ne smejo ustanove Združenih narodov sodelovati s Francovo Španijo. VRLI RA BRITANIJA V zadnjih tednih je bilo več ugibanj, da namerava predsednik Attlce nekoliko spremeniti svojo vlado. Govorilo se je celo. da je v vprašanju položaj Attleeja samega kot ministrskega predsednika. Po poročilih političnih dopisnikov pričakujejo, da' bodo pred novim parlamentarnim zasedanjem prvi teden v oktobru nastale nekatere spremembe. Ni verjetno,1 da bi te spremembe prizadele vodilne člane vlade, razen v kolikor bi morda zamenjali položaje. Če upoštevamo sedanje ukrepe .za preusmeritev britanskega gospodarstva, potem ne bo presenetljivo, če misli ministrski predsednik, da je prišel čas, da. pregleda svoje moštvo in ga ojači, kjer je mogoče. Ministrski predsednik Attlee je 29. IX. objavil prvo spremembo v vladi. Sir Straf-ford Cripps je bil imenovan za ministra za gospodarske zadeve. Poverjena mu je bila odgovornost ža ureditev britanske gospodarske politike. »Voditelji sovjetskega tiska očividno hočejo že v naprej doseči, da bi bil njegov govor obsojen. Govor Višinskega pa so prinesli sovjetski časopisi dobesedno, poleg tega pa so ga objavili preko radia in oddajali v enako kričečem sorazmerju z Marshallovim govorom v tujih jezikih. Isto velja za druge govornike na glavni skupščini. Le podporniki Sovjetske zveze so deležni tega, kar bi lahko imenovali pošteno poročanje. To je točno takšen način poročanja .kakor so se' ga posluževali nacisti, ki so drugim narodom očitali propagando, med tem ko je bilo propagandno le njihovo pisanje. Gospod Višinski je dober njihov učenec.« Ruski poslanik v Veliki Britaniji, Zaru-bin, je prispel 39. IX. iz Nemčije v Anglijo in pristal na londonskem letališču. Uradniki ruskega poslaništva so ga sprejeli. Potom tolmača je Zarubin izjavil, da je bil njegov obisk v Rusiij čisto osebnega značaja. IT ALI J A Govor vodje zmernih socijalistov, Sara-gata, ki se je zavzel za zmerno levičarsko vlado, je izzval pri drugih opozicijskih strankah protiučinek. Republikanska stranka se je sestala včeraj ponoči, da bi odločala o tem, ali naj se priključi vladi, ki jo predlaga Saragat, ali naj še nadalje sledi Nennijevim socialistom in komunistom. Kljub temu razkolu v protivladni fronti, ostane kritični položaj Italije neizpreme-njen. Italjanska tekstilna industrija stoji tik pred popolnim zastojem, ker so strokovni delavci sklenili, da bodo nadaljevali s stavko. Komunisti so izjavili, da bodo še v nadalje zaplenili neobdelano zemljo in da bodo v slučaju, da bi se policija zoperstavila njihovim nameram, izzvali splošno stavko. PERZIJA Pri včerajšnjemu zasedanju perzijskega parlamenta so govorniki opozicije tako ostro napadli ministrskega predsednika Ghavana es Sultaneha in člane njegove vlade, da so zapustili sejno dvorano zgornje rbornice. Opozicija je obsojala politiko s petrolejem, ki jo je Ghavan začel in ki je privedla do rusko-iranske pogodbe, ki naj bi jo zgornja zbornica podpisala. Ministrskega predsednika so obtožili veleizdajstva in mu očitali, da ni bil upravičen skleniti te pogodbe. Vladi sovražni tisk, kot n. pr. jutranji list »Atesh«, ki so ga pred kratkim prepovedali in izhaja sedaj pod novim imenom »Teheran Amruz«, je celo zahtčval aretiranje ministrskega predsednika in pozval zgornjo zbornico, da naj odkloni ratifikacijo petrolejske pogodbe ter pokaže napram Gbavanu nezaupanje. C.e bo zakonit predlog enkrat odklonjen, tedaj se lahko pod-vzamejo ponovna pogajanja z Rusijo in sicer na pravični in zdravi podlagi. Končno poroča list, da prispe dnevno 1500 beguncev iz Aserbeidža.na v Teheran. EGIPT Kakor poroča britanski radio, so iz Kaira prijavili včeraj nadaljnih 140 slučajev kolere. V soboto zvečer je bilo javljenih 109 slučajev. Od izbruha epidemije je 81 oseb podleglo bolezni. Iz Velike Britanije so po najhitrejši poti z letalom dobavili serum, ki bo zadostoval za cepitev pol milijona ljudi. Prvo letalo je prispelo že včeraj. Letala iz Amerike, ki bodo tudi prinesla serum, pričakujejo nocoj v Kairn. FINSKA Kljub temu, da je vlada dovolila zvišanje cen, se še ni povrnil mir na Finskem. Čeprav so plače zvišali za 12 odstotkov, s čemer so se strinjali tudi sindikati, se uradne stavke še vedno nadaljujejo. Komunistični list »Vapaa Sana« je ocenil Število stavkajočih pred zvišanjem plač na 20.000. Konservativni list »Uusi Guomi« pa poroča, da še vedno stavka okrog 20.000 delavcev. Na severovzhodu Oežele, v Rovaniemi, je 1500 delavcev zapustilo delo in zahtevalo prvotno zahtevano zvišanje plač in sicer za 30 odstotkov. Stavka pristaniških delavcev v Helsinkih in Aabo, kateri so se pridružili tudi pristaniški delavci iz Kotke, največjega finskega izvoznega pristanišča, še traja. SOVJETSKA ZVEZA Petinosemdesetletnice obstoja leningrajskega državnega glasbenega konservatorija Rimski Korsakov, ki bo v teh dneh, se bodo udeležili sloviti sovjetski glasbeniki. Konservatorij Rimski Korsakow je bil prva višja glasbena šola v Rusiji. Ustanovil jo je slavni ruski pianist in skladatelj Arthur Rubinstein, ki je bil tudi dolga leta ravnatelj tega zavoda. Tudi Peter Čajkovski se je šolal na tem zavodu. Pod sovjetsko oblastjo je dobil ta konservatorij Leninovo odlikovanje. Poleg moskovskega konzerva-torija je konservatorij Rimski Korsakov danes glavno središče sovjetske glasbene kulture. KITAJSKA Kitajski ministrski predsednik general čang Cung je izjavil pred zastopnikom tiska, da bo Kitajska vstrajala pri zahtevi, naj se Sovjetska zveza udeleži mirovne konference z Japonsko. Če se Sovjetska zveza te konference ne^bi udeležila, bi bilo s tem ogroženo ravnovesje na Daljnem vzhodu. Glede vodilnih načel kitajske zunanje politike je ministrski predsednik izjavil, da Kitajski ni potreba, da bi se naslonila na kako drugo Velesilo. MADŽARSKA Uradno poročajo, da je ministrski predsednik Ludwig Dinnyes vodil razgovore z voditelji opozicije, da bi pred pričetkom delovanja parlamenta poizvedel za njihove namene in želje. Pred Ijsdskim sodiščem v Budimpešti se je pričela sodna razprava proti bivšemu poveljniku druge madžarske armade, generalu Janiju, ki se je boril pri Voronešu na nemški strani. Generala obtožujejo, da ni izdal pravočasno povelja za umik čet, s čimer je povzročil smrt ali ujetništvo nad 20(1.0(10 madžarskih vojakov. Nadalje pravi obtožnica, da je bilo za časa njegovega poveljevanja izvršenih več zločinov nad sovjetskim prebivalstvom. GRČIJA V Grčiji so vpoklicali v armado vse mladeniče v starosti 22 let. Stanje moštva se s tem zviša za 20.000. Grški ministrski predsednik in vodja ameriške pomožne misije sta se pričela pogajati o dovoljenju za na-daljno pojačanje grške armade. 20 ameriških odposlancev se je v četrtek zbralo v Atenah, da proučijo odnošaje v državi in razdelitev ameriških dobav. „Times” o ameriški pomoči Angleški dnevnik »Times« piše o ameriškem odmevu na poročilo gospodarske konference šestnajstih držav v Parizu. Najprej govori o Trumanovi izjavi, da mora Amerika varčevati s potrošnjo in tako čim več hrane omogočiti za izvoz v Evropo, omenil pa je, da bi nujnostno pomoč mogli izvesti brez sklicanja posebnega zasedanja kongresa. List pravi, da je ameriški odmev ne ne-prijateljski, pač pa previden in da bi kongres obdelal te predloge kakor s fino zobno ščetko. Tako si v Združenih državah držita ravnotežje človeški nagib in čut za svetovno odogovornost ter oziri na domačo politiko in politično taktiko. Višinskijevi govori pritegajo ameriško javnost na eno stran, bremena, ki jih nalaga pomoč tujim državam, pa jo privlačujejo na drugo stran. Pariška cenitev 22 in pol milijard dolarjev za bodoča štiri leta je pretresla previdne Američane in republikanski kongres, ki je bil izvoljen na podlagi obljub, da bo strogo omejil vladne izdatke ter bistveno zmanjšal davke, je v zelo mučnem položaju. Na ta položaj že tudi mečejo senco volitve, ki bodo leta 1948. V Ameriki pripisujejo inflacijski porast živilskih cen zunanji pomoči. Vendar pa to v celoti ne drži, kajti živilske cene so po-rastle enostavno zato, ker je v Ameriki zaposlenih nad 60 milijonov ljudi, katerih pldče od konca vojne sem stalno naraščajo in povzročajo draginjo. Senator Taft, ki je pred nedavnim v svojem govoru razpravljal o porastu cen, je rekel, da je treba znižati izvoz. Če bi torej sklicali posebno zasedanje kongresa, bi nastala nevarnost, da bi razpravljali o domačih težavah in odložili odločitev o pomoči za Evropo. Truman upa, da bo mogoče dobiti brez posebnega zasedanja kongresa, denar, ki je potreben, da Evropa ne bo zmrzovala in stradala. Če pa tega denarja ne bo mogoče najti, je dodal, bo sklicano posebno zasedanje. Največje kritike proti pariškemu načrtu prihajajo iz izolacionističnih ter ultrana-cionalističnih virov, ki so proti temu, da. bi Amerika sodelovala v svetovnih zadevah-Bila bi velika nesreča, če Združene države ne bi spoznale nujnosti evropskih potreb pa tudi nekateri prijatelji Evrope nekoliko kritizirajo pariško poročilo in poudarjajo, da v Ameriki dvomijo o sposobnosti ev; ropskih tehnikov, da bi mogii organizirati skrito (latentno) produktivnost svojih dr* žav. Na tej strani Atlantika torej nastaja potreba, da Evropa pojasni, da ni celina, ki bi bila trajno navezana na novi svet, marveč je domovina 400 milijonov človeških bitij, ki so sposobna obvladati industrijsko in kmetijsko gospodarstvo. Treba je pokazati, da je zahodna Evropa torišče za dobr® investicije in da ni kaka razbitina, ki bi jo bilo treba rešiti ali politična najemnica, ki bi jo bilo treba upokojiti. Zastopniki kmečke stranke števiinih ev ropskih dežel so bili navzoči včeraj pri spominski sveti maši za Nikola Petkova, k' se je vršila včeraj v Londonu v srbska pra; voslavni cerkvi. Med navzočimi so bili člafli kmečke stranke iz Bolgarije, Jugoslavije. Rumunije, Poljske in Češkoslovaške. Okrog 1000 Ukrajincev se je v narodnih nošah udeležilo prve ukrajinske katoliške svete maše, ki je bila v neki ukrajinski cerkvi. Ukrajinska katoliška cerkev je bila marca meseca, leta 1936 v Rusiji prepovedana. IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKIH RIBIČEV, Hlovefz in morje Slovenec, tvoja Zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava: polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčije tebe rede ... Tako je zapel eden prvih slovenskih pesnikov, Valentin Vodnik. Tudi morje daje slovenskemu človeku vsakdanji kruh. In to že izza davnih dni. Slovenci so že zgodaj, okrog 1. 600 po Kr., prišli do morja. Najp ej so ga, sodijo zgodovinarji, dosegli doli s Sežane preko Lonjera pod Skednjem pri Trstu, t. j. na vzhodni meji tržaškega mestnega ozemlja, ki je ob prihodu Slovencev bilo pod oblastjo vzhodnorimskega cesarja, na zapadni strani tržaškega mestnega go-spodstva pa so Slovenci udarili do morja pri Devinu. Čez dobrega pol stoletja so bili že znotraj na tržaškem mestnem ozemlju in tudi v mestu samem, v katerem je takrat živelo komaj nekaj tisoč duš okrog sedanjega Sv. Justa in gradu. Dotok Slovencev v mesto je hitro rastel in Slovenci so v mestu kmalu postali povprečni mešča-in in hišni posestniki, zlasti gostilne so kmalu bile v njih rokah; dalje so se nekateri povzdignili celo med višje plemiče ali patricije. Slovenci so v mestu kmalu bili tako številni in ugledni, da so celo ulice in obrambni zidovi dobili slovenske nazive, tako n. pr. se je, eden obrambnih stolpov imenoval »torre« (stolp) »glasenja«, ker se iz njega »glasili«, t. j. zvonili in oznanjali. Tudi mestna ura s svojim zvonom, na katerega udarjata dva moža in spodaj pod njima s kosilom čakata dve. ženi, po svojem nazivu »Michezze-Jachezze, Tinzza-Marian-zza«, zgovorno priča, da je v mestu moralo biti kaj mnogo slovenskih Mihcev in Jakcev, Tine in Marijane. Še celo staro mestno pristanišče, ki je spočetka imelo le ozek vhod in so ga ponoči z verigami zapirali, je dobilo slovensko končnico: protizza = pristanišče. Med Tržačankami so bile tudi zelo priljubljena imena Majda in Vida. Morda je znana narodna pesem o lepi Vidi, ki je pri morju stala in šla za zamorcem, prav v Trstu doma. Umljivo ,da so primorski Slovenci, podjetni kakor so, kmalu bili gospodarji tudi na morju. Daši je Trst imel svoje lastne mestne soline, so kmalu zaslovele tudi soline v Zavljah in pa pod Skednjem, za katere vemo, da so bile slovenskih lastnikov. Odtog so Slovenci zalagali s soljo mesto in zasedje, odtod so razni notranjski »Martini Krpani« s svojimi kobilami tovorili sol po kranjski deželi in še naprej. Tudi ribištva so se Slovenci, ki so bili na mestnem ozemlju in tudi v okolici kmalu na glasu kot dobri vinogradniki, hitro oprijeli in po vzorcih latinskih Tržačanov ter brodarjev tam od Gradeža zgradili svoje »barčice na morju« ter lastna ribiška pristanišča. Ta so ohranjena še do današnjih dni. Nekoč je vsa obala od Kopra do Gradeža, izvzemši tržaško pristanišče Sv. An- dreja ,bila docela slovenska. Še danes se Slovenci kljub tolikeri pomorski tekmi in nadvladi že s strani Benečanov in novejši čas Italijanov niti južno ppd Trstom niso dali odriniti od morja. V Miljah in Zavljah in pod Skednjem, dasi so tukaj nastale velike tovarne, Slovenci še vedno mejijo na morje in slovenski čolni plavajo tudi po miljskem zalivu. Severno od Trsta pa takoj pri Barkovljah začne spet izključno slovenska obala, ki mimo kontoveljskega por-tiča, grljanskega pristanišča pod Mirama-rom, svetokriške luke, sešljanskega pristana sega noter v devinsko pristanišče in še čez do izliva Timave. To je pravo slovensko morje, ki so ga Barkovljanci, Konto-veljci, Križani, Nabrežinci, Sešljanci in De-vinci slovenskemu narodu čuvali kot punčico očesa. To je slovensko morje in skupaj s Trstom slovensko okno v širni svet. Strme, danes mestoma kar gole čeri, nad katerimi domujejo slovenske vasi, spodaj pod njimi pa se zdaj v soncu, zdaj v mrzli kraški burji svetlikajo v pobočje vsekane, skrbno negovane vinske ograde, so poleg odločnosti obmorskih Slovencev bile najboljša obramba slovenskega sveta in slovenskega morja. Od Barkovelj do Devina so doma sloviti slovenski ribiči. Do nedavnega se je kakih Stalno sodišče mednarodnega prava je bilo osnovano na' podlagi mednarodnega sporazuma v Ženevi decembra 1920. Člani tega sodišča, ki je imelo sedež v Haag-u (Holandska), so bile dejansko vse države. Obstojalo je iz 15 sodnikov, od katerih jih je moralo biti najmanj devet navzočih pri vsakem zaslišanju. Sodnike sta izvolila Svet in Glavni odbor Društva narodov in morali so imeti pravno izobrazbo za najvišje sodnijske položaje v svoji lastni deželi ali pa so morali biti pravni svetovalci s priznanim položajem v mednarodnem pravu. Izmed sodnikov nista smela biti dva iste narodnosti. Stranke pred tem sodiščem so bile lahko samo države (neglede na to, ali so članice Društva narodov) in ne posamezne osebe. Sodišče je moralo sprejeti in obravnavati vsak predloženi slučaj. Državam je bilo pred razpravo dano na prosto, ali se bodo podvrgle sodnemu izreku. V slučaju razprave med dvema državama, ki sta se obvezali, da bosta sprejeli sodni izrek, sta morali sprejeti odločitev sodišča v vseh vprašanjih mednarodnega prava, vključno s tolmačenjem kake pogodbe. Ako je ena od obeh držav prekršila obveznosti, naložene ji od sodišča, je morala plačati kazensko globo. Statut novega Mednarodnega sodišča, osnovanega na podlagi listine v San Frančišku kot glavni člen Organizacije združe- 140 družin bavilo izključno z ribištvom. Največje pristanišče imajo Križani. Sveti Križ je kar nekaka prestolnica slovenskih ribičev. Na praznik sv. Petra, ki je svetnik ribičev, je pri Sv. Križu slovesno cerkveno opravilo, ta dan je praznik slovenskih ribičev. Diven je pogled na slovensko morje, bodisi če se ob njem pelješ po cesti ali više gori z vlakom ali če ga motriš dol iz slovenskih vasi in vinogradov. Pravijo, da je to najslikovitejši razgled po morju v vsej Evropi. Skorajda vsak čas opaziš kaj ribiških ladjic. Toda življenje slovenskih ribičev ni lahko. Ribolov je težko prisluženi kruh. Treba je žrtvovati marsikatero noč, pa ne samo v toplem, prijetnem poletju, marveč tudi v hladni jeseni in mrzli zimi. Ribolov traja skoraj nepretrgoma vse leto. Prve zimske ribe so ploščate pasere. Lovijo jih večinoma v adventu, ko brije mrzla burja. Pasera' je zelo imenitna riba. Na sveti večer mora biti na ribičevi mizi, sicer za ribiča ni pravega božičnega razpoloženja. Kajpak pridejo takrat na mizo še razne druge imenitne ribe, vredne družbe z znanimi primorskimi »fanclji«. Na sveti večer so namreč na Primorskem tudi »fanclji« nekaka obredna jed. Nekoč so jih, n .pr. na Opčinah, otroci dobili toliko, ko- nih narodov, je v mnogih točkah prevzel naredbe in oblikovanja statuta Stalnega sodišča mednarodnega prava, ki je bil odsek Društva narodov. Tudi novi statut je razdeljen na tri poglavja: organizacija sodišča, pristojnost sodišča in postopek. Sedež sodišča ostane v Haag u, vendar pa lahko zaseda tudi povsod drugje, če to zahtevajo okoliščine. Jaltska konferenca se je vršila v Jalti na Krimu (Sovjetska zveza) februarja 1945. Udeležili so se je predsednik Roosevelt, W. Churchill in maršal Stalin. Najvažnejše točke, glede katerih so se na konferenci sporazumeli, so bile sledeče: Velika Britanija, Združene države, Sovjetska zveza in Francija bodo po zlomu Nemčije zasedle Nemčijo v posameznih zasedbenih pasovih, medzavezniška komisija v Berlinu pa bo gledala na to, da se bo upravna politika med temi pasovi skladala. Nadalje so se med drugim zedinili, da bodo Sovjetskp zvezo zastopali pri Organizaciji Združenih narodov trije zastopniki, na podlagi dejstva, da Sovjetska zveza ni ena sama država kakor Združene, države, temveč skupina ozko povezanih držav. Prvotno je Sovjetska zveza zahtevala za vsako svojih 16 sestavnih republik posameznega zastopnika pri OZN. (Nadaljevanje na 8 strani) likorkrat je kdo v adventu bil pri zornicali. Seveda so morale matere v številnih družinah napeči kar celo brento, »fancljev«. Skoraj istočasno s paserami ali malo pen zneje, od srede decembra pa do srede januarja, lovijo naši primorski ribiči velike ploščate »rombe«. Za te ribe, ki tehtajo od 1 do 15 kg, vržejo mreže kar za več s strahom pričakovala ure duhov in se včasih oddehnila šele, ko je zazvonilo dan. Res, prav zares je vsako noč nekaj strašilo pod oknom. »O Marija, ti meni pomagaj.« Pa nikomur ni potožila: »Eno samo noč naj bi prišel Marko domov, da bi videl, kako je meni.« Ura je odbila enajst. Manica se je zbudila: »Rozalka! Alt bo kmalu dan?« T [elouet Morda, bo koga zanimalo, kakšno je bilo ljudsko gibanje v zadnjih dvajsetih letih in kako je število raslo ali padalo v raznih avstrijskih pokrajinah. 1923 1934 1939 1946 Dunaj 1,900.000 1,935.000 1,766.000 1,431.000 Spodnja Avstrija 1,426.000 1,447.000 1,458.000 1,492.000 Zgornja Avstrija 876.000 912.000 937.000 1,197.000 Solnograška 222.000 245 000 257.000 362.000 Štajerska 978.000 1,00'* 000 1,005.000 1,112.000 Koroška m Vzh. Tirolska 399.000 43" 100 449.000 542.000 Tirolska 285.000 O o o c 330.000 401.000 Predarlska 139.000 100 158.000 187.000 Gradiščanska 285.000 ; loo 288.000 271.000 številk je razvidno, da je Dunaj po /ilu prebivalcev, je prišlo Iz teh izgubil v teku dvajsetih let 500.000 ljudi, Zgornja Avstrija pa jih je pridobila 285.000, Solnograška 16.400, Štajerska 107.000, Koroška 106.000, Tirolska 84.000. Tovarne gradijo v zahodnih deželah, Dunaj pa se prazni. Poleg tega pa vpliva na selitev iz Dunaja tudi zasedba in dvomljivo je. ali se bodo ti izseljenci še kdaj vrnili. Ko so državnozborske mandate razdelili 46 klancev. Če bi se število razdelilo seda,,. bi Dunaj dobil samo še 34 poslancev. Zgodnja Avstrija, ki ima 23 poslancev, bi jih po sedanjem številu ljudstva dobila 28. Koroška je dobila 10 poslancev, pa bi jih po sedanjem številu morala imeti 12. Ker imajo na Dunaju in Koroškem večino socialisti, bi bili pri novih volitvah občutno prizadeti. RUTE Mnogo nas je naročnikov »Kronike«, skoraj vsaka hiša, skoraj vsaka družina je naročena na list. O nas in našem kraju pa le malo ali skoraj nič ne piše, ker se pač malo ali skoraj nič ne oglasimo. Glede tega bi s; morali vzeti za vzgled kraje iz Podjune, od koder pridno pišejo in se oglašajo. »Kroniki« smo hvaležni, saj nam nudi vse, kar potrebujemo v teh težkih in resnih časih. Rute, Kloparje, Stari grad, vse skupaj ene same dolge in velike Rute, trdnjave ob naši meji pod .lepo. Visoko, malodane 1000 m nad morjem živimo naše skromno življenje. Naše hiše in naselja so zelo raztresena, zato menda tudi nimamo ne farne cerkve in ne šole. Nad dobro uro naše hoje imamo daleč v šolo in cerkev. Naša pota so v obupnem stanju že od nekdaj, zlasti v jeseni, pozimi se pa sploh ne izplača govoriti. Nikjer pa ni zanimanja in volje, da bi jih izboljšali, razen pri nas samih, ki moramo po teh razdrapanih poteh hoditi. To vse po načelu: Kdor je sit, ne verjame lačnemu, da je lačen. Drugače je pa kar leno tu gori pri nas, posebno poleti sredi gozdov v planinskem raju med pasočo se živino, pa tudi zima ima za nas svoje privlačnosti in čarobnosti. V družabnem in vzgojno — kulturnem življenju smo pa na dokaj šibkih nogah. Glede tega smo navezani na oddaljeno dolino. s tem pa smo izpostavljeni gotovim neprilikam in zlasti mladina še posebej raznim nevarnostim. Menda baš v tem tiči tudi stopnja ugleda naše mladine. K temu so največ pripomogle medvojne razmere, ko je nacizem vzgojo naše mladine odtegnil iz rok zato poklicanim činiteljem. Pa tudi trenutno vladajoče nezanimanje in malodušje ni brez vpliva na vzgojni razvoj naše mladine. Pogrešamo pač predvsem priložnostna predavanja tako o lepem vedenju, pravil- nem govorjenju in moralnem življenju naše mladine vobče. Porast števila nezakonskih otrok nam v dovoljni meri dokazuje in nas opominja, da manjka predvsem našim dekletom vsestranskih vzgojnih predavanj in seveda tudi dobrega vzgleda. Biti bomo morali ob gotovih prilikah kot vzgojitelji strogi, trdi in resni, ne pa da s svojo popustljivostjo in slabim življenjem dajemo mladini še potuho in slab vzgled. Ne sme nam biti vseeno, kako se govori in piše o naših dekletih. Žegnanje — podomače pravimo semenj — je za nami. Zopet smo »polkah« in noreli do ranega jutra, da se je razlegalo tja doli in gori preko hribov in doline; nismo bili sami. Tudi iz sosednih krajev, od blizu in daleč so prišli pomagat, ne ozirajoč se na pota, ki so nam v največjo sramoto, in smo r jali tako z združenimi močmi, kakor bi delali »v akord«. Večno rajanje in način rajanja postaja že nalezljivo in pristojni činitelji bodo morali najti sredstvo in pota, če bodo hoteli to razširjajočo se nevarno bolezen naše mladine počasi vsaj nekoliko omejiti in mladino pritegniti- k stvarnosti in koristnemu ter ustvarjajočemu delu. Sicer smo pa Rutarjani dokaj priljubljeni ljudje, vsaj v slovenskem svetu. Že naša melodična pesem: »Pojdam v Rutfe, tam čier je mraz.. .«, nam je zato porok. Pa tudi ona: »V Rute v ves hoditi, to ne more biti, hortej po kolenah, doutej po ri ti« pridobiva na svoji resničnosti, saj naša pota »slove« res daleč naokrog. Ta'okolnost pa še malo ne vpliva na Dolinčane, zlasti če gre za kakšno brhko dekle. V ostalem pa v pomanjkanju kalorij in rujnega vinca peša tudi melodija naših lepih slovenskih pesmi. ŠT. JURIJ NA VINOGRADIH Kljub temu, da smo visoko, pri nas vse bolj hitro zori in tudi čas gre hitreje na- prej. Zakaj neki? Še nikoli se ni zgodilo, da bi pratiko prestavili, letos pa smo jo. Svetnik se seveda ne bo pritožil in bo molčal, mi pa ne bomo molčali. Dne 31 avgusta smo obhajali »angelsko žegnanje«. Angelska nedelja je bila sicer šele 7. septembra, ki pa je kar nismo mogli dočakati, tako se je mudilo. Pravijo, da menda zaradi tega, ker so bila teleta že zaklana in niso hotela več čakati ter bi nekateri imeli škodo, če bi se teleta pokvarila. Z eno besedo: pogača je bila pečena, tla namazana in polka ukazana. Žegnanje smo obhajali teden dni prej. Upajmo, da božiča ne bomo obhajali tudi teden dni prej, ker bo pogača pečena in bodo kure oskubljene. Na ta dan smo bili .posebno veseli slovenske pridige, ki je bila za nas dogodek kakor čudež v Kani Galilejski. Slovenska pridiga je pri nas vsake kvatre enkrat. Pri nas je jezikovna meja in je dosti Slovencev, lahko rečemo vsi, razen nekaj ponemčenih Slovencev. Prav in koristno bi bilo, če bi se tudi pri nas tako ne skoparilo s slovensko besedo. Na dan vednega češčenja, dne 4. septembra smo imeli dve slovenski pridigi, česar smo bili silno veseli z grenkim upanjem v srcu, da se kaj takega najbrže zopet dolgo ne bo zgodilo. Užalostilo pa nas je i na žegnanje i na dan češčenja', da ni bilo slovenskega petja. Niti ene slovenske pesmi. Na dan češčenja .nas je posebno zal oielo, ko je bilo šest svetih maš, pa pri nobeni slovenskega petja. Vemo, kje je krivda: pri pevovodji — domačemu župniku, ki je trd Nemec in vsemu, kar je slovensko, ni naklonjen. Četudi razumemo za silo nemško, nam vendar domača beseda in pesem gre bolj k srcu. Ne bi bilo napačno, če bi naš gospod župnik učil pevce tudi slovenskega petja in nam»vsaj od časa do časa tudi slovensko pridigal, saj je že dovolj Časa med nami in bi že lahko znal slovensko. Toda eno je: Hoteti je treba! Le kako naj na taka dejanja verjamemo obljubam, da bodo nam koroškim Slovencem krojili enake pravice. Po pravicah, ki jih je dosedaj bil deležen slovenski jezik pri nas in slovenska pesem, moremo le reči s sv. pismom: Ravnali so z menoj kakor z razbojnikom. NA DRAVI Na dan 21. septembra obhajamo v,\ Matevža, apostola in evangelista. To je staro in častitljivo ime, ki vedno bolj izginja, čim bolj ljudje opuščajo stare in lepe navade ter z njimi tudi stara imena. Dandanes imamo le malo Tevžejev. Posebna izjema pa je tukaj pri nas. Tri najbolj znane in spoštovane osebe so Tevžeji. To so: gospod župnik na Pečnici, župnik na Zilji in naš gostilničar, trafikant in posestnik ter cerkveni pevec Resman. Ko so ti trije Tevžeji obhajali god, jim je naš župnik v pokoju gospod Maierhofer vsem trem takole voščil vse najboljše: Za Tvoj god naj povsod, Te varje Bog vseh nadlog! In Bog vso srečo in zdravje Ti daj In potem v nebesih še večni raj! Ce bo kdo kdaj v zadregi, kako bi voščil, naj vošči kar z zgornjimi besedami. Našim trem Tevžejem želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva, vsem našim rojakom po Koroškem in drugod pa vesele in prisrčne po- zdrave z željo, da bi se čim več oglasili v časopisu in povedali, kako je kaj pri njih in kaj se je novega zgodilo. PLIBERK Zelo smo se oddahnili, ko je v noči od 21. na 22. septembra začelo deževati. Suša je napravila že precej škode na polju in travnikih. Precej krme, ki bi jo mogli prihraniti za zimo, smo porabili že sedaj, ker ni bilo več zadostne paše. Skrajni čas je bil tudi že za setev rži in pšenice. Zato smo po dežju zelo hiteli s setvijo, da bi nas zima ne prehitela. Letos imamo precej dela s pospravljanjem sadja, ki je v nekaterih krajih prav bogato obrodilo. Največ ga imajo »gorjanci« (Šmarjeta, Belšak, Komel, Grablje in Borovje). Pozimi ne bodo trpeli žeje, če bodo sodi dobro držali, ga bo še za poletni čas malo 'ostalo. Iz slabše vrste sadja pripravljamo žganje. Tudi tega to leto ne bo zmanjkalo. Kljub obilnemu delu so v Šmarjeti lepo popravili cerkev znotraj in zunaj. Delo je izvršil domači slikarski mojster Job. Hutter in je-lepo uspelo. V nedeljo 12. oktobra bo tam ob 10 uri sv .maša. Ob tej priliki si morete ogledati cerkev, pokusiti mošt, ki se bo do tedaj že očistil in žganje, ki se bo do takrat že ohladilo. Začel se je šolski pouk, pa v Šmarjeti spet nimamo nobenega učitelja. Že lansko šolsko leto so bili otroci nekaj mesecev brez pravega pouka, letos zgleda, da sc bodo počitnice kar nadaljevale. Prav bi bilo, da bi se oblasti zavzele in nam poslale takoj učno moč, saj je okrog 60 šoloobveznih otrok. Drugače bodo otroci pozabili še to, kar so se naučili pri g. učitelju Kiču, katerega smo vsi radi imeli, in le škoda, da se več ne vrne med nas. Nenadoma je umrla Kappova mama v Gor. Libučah v starosti 80 let. Smrt je rešila trpljenja na bolniški postelji tudi Pum-pernikovega očeta s Komelna. Bil je najstarejši človek v fari. Dočakal je visoko starost 89 let. V nedeljo 21. septembra so se v Libušah poročili: Marija Brezovnik s Podkraja z orožnikom Jožetom Woschitzem in Alojzija Grilc z rudarjem Antonom Dolarjem. Mrtvima večni mir in pokoj, novoporo-čencem pa srečno in dolgo življenje. VEČNA VAS Od hude vročine bi skoraj zadremali in dela nam je zmanjkalo, pa je padel hvala Bogu dež, da smo lahko, sejali, da bo prihodnje leto kaj jesti. Sedaj imamo pa vse delu na kupu. Ajda čaka na srp in krompir bo treba spraviti pod streho. Poleg tega delamo še transformator, ker so nam obljubili ,da dobimo luč, če bomo pridni. Pravijo, da počasi, ampak gotovo. Ko bo luč, jo bomo res veseli in ponosni nanjo. Tedaj bomo lahko iskali modre z elektriko, čc bo treba tudi podnevi. Imeli smo tudi celodnevno češčenje. Kljub vsemu delu smo se ga polnoštevilno udeleževali in so naša dekleta pomagale za farno cerkev plesti vence. Napletle so precej, čeprav jih je samo pet. Ko bo delo končano, bomo imeli več časa in se bomo že večkrat oglasili, kakor smo se do sedaj, ko nas je zmagovalo delo. »Zaspi, Manica.« Vsa zaskrbljena jo je božala. Na okno je nekaj potrkalo. V polspanju se je Manica razveselila: »Marko je prišel s planine. Grem mu odpret.« »Nikamor, Manica,« je hitela braniti Rožnika. Otrok pa se je že toliko dvignil, da je videl v okno. Zatrepetala je; »B-b-b bela — Oooo!« Manico je stresla božjast. Rozalka je zajokala: »O Marija! Meni ni več živeti.« Zjutraj, ko je šla Rozalka v hlev h kozam. se ni upala Manica sama ostati v postelji, čeprav se je že danilo. Tudi k Podlipniku je na vse zgodaj tekla za Rozalko, ki je šla pravit, da je danes ne bo v tar-beh, ker mora k bratu v planino. »Podlipnikova mama! Pri nas straši,« je brž povedala Manica. »Tebi se sanja,« jo je zavrnila sestra. Anca pa je iz prepadlih obrazov videla, da ni nekaj prav, in je bila nejevoljna na ovčarja: »Saj je res Marjio čuden, da ne Pride nič pogledat domov. Ko bi mu ne bila poslala soli, bi vama naročila, naj prižene jarce na Reber na sol. Le povejta hin.« Manica pa se je priliznjeno prismuknila k Podlipnici: »Nikar ne bodite hudi na Marka. Morebiti se pa res meni samo sa-hja.« In Anca ni vedela, ali bi se jezila na ovčarja ali bi tolažila. Rozalko ali bi se Smejala Manici. * Rozalka sama bi bila skoro gotovo dobila Marka s tropom še pri kočah. Tako pa je hodila z njo v planino tudi Manica, ki se ni upala ostati doma, in se ji nikamor ni mudilo. Skozi preseko na vrh poti je Manica za-čula bečele, ki so letele Zavrh, na medeči jelovec. Poskušala jih je šteti. Kako, ko jih je včasih več kakor ducat hkrati švignilo nad njeno glavo. Rozalka, ki se je bala, da se otrok, razgret od boje, na prepihu ne prehladi — na vrhu Krniške poti noč in dan piha —, se je morala razhuditi, preden jo je spravila naprej. In vsak zaostali cvet sleča je Manica hotela odlomiti in vsako rožo je videla in nobene jagode ni zgrešila. Z vpraševanjem je sestro kar obsipala in za vse vrhove je hotela, vedeti, kako se imenujejo. Ko je Manica \>d spodnjega jezerca zagledala pred Podlipnikovo kočo Brkovčevo Franco, je prijela coklice v roko in stekla po gladko razhojeni poti k majerci. »Kje sta Marko ih VolkunM »Z jarci na paši.«- »Je to daleč ?« »Zate predaleč.« »Jih pa počakam, da se vrneta.« »Pa boš morala potem čez noč ostati pri meni.« »Bom. Saj rada.« Manica še je spomnila strahu doma pod oknom. Rozalka je pri' kočah samo počila in odšla sama brez Manice za Markom na pašo. Volkun jo je veselo oblajal, Hrust ji je obliznil roko, Marka je zapekla vest, Jok pa je razmišljal, kaj neki je prignalo lep delaven dan dekliča za bratom. Da straši in da je Manico prijela božjast in da se ne upa nič več spati doma ne z otrokom, sama pa še manj. je povedala Rozalka. Straši — Marko ni vedel, kaj bi. On in Rozalka sta nestrpno čakala, kaj poreče Jok. »Hm — hm —je premišljal Jok, oprt na robevnico — »bo že res, da straši. Samo — kaj straši?« »Strah.« »Ali Jernej išče pomoči — ali pa hudoben človek nagaja. Dognati bo treba.« Marku ni bil kaj všeč odgovor kompo-stelskega romarja: »Rad bi poznal tistega, ki se tako nič ne boji, da bi se upal —« , »Saj ga poznaš,« ga je prekinil Jok. Rozalka je hvaležno pogledala starega prijatelja Primoževe hiše: »Morebiti boste vi tako dobri?« »Ne jaz — Marko.« »Jaz?« se je prestrašil Marko. »Saj si gospodar. Boš mar pustil hišo zavoljo strahu razpasti?« »In če strah raztrga mene. kaj pot:m ne bo razpadla?« je ugovarjal Marko. »Nič hudesra ti ne bo naredil, če ga boš prav ogovoril.« »Ko bi ga znal.« Marku se ni zdelo nič več nemogoče, kar je zahteval od njega Jok. Jok je obrazložil, kako misli; pravzaprav je ukazoval: »Otroka, Manico, bosta pustila pri meni in pri Franci v planini; strah bi ji utegnil ostati v udih vse življenje. Rozalka, ti pojdeš domov še za dne, da te bodo v vasi videli, in zvečer dolgo ne ugasni luči. Bogu se priporoči in angelu varihu, pa te še strah nič ne bo.« Rozalka se ni upala ugovarjati. • »In ti, Marko,« Jok je govoril pridušeno, čeprav nihče ni mogel prisluškovati, »ko bo pri kočah vse pospalo, se izmuzni z Vol-kunom in se tiho. kakor maček, priolazi v vas ter se skrij zunaj hiše, pa tako, da boš videl kamrino okno. Volkuna stisni k sebi; pes ti bo povedal, kaj straši. Če je res strah, se bo tudi pes tresel. Ti pa izpre-govori: »Vsaka stvar Boga časti, zakaj ga pa ne ti?« In strah bo izginil in nikoli več ga ne bo. »O Marija!« Rozalko je bilo že sedaj groza. »Nič se ne boj, deklič, jo je miril Jok: »Če pa oča išče pomoči, se bo Volkun prilizoval in hotel steči k njemu. Pa ga nikar ne pusti. Tudi oča ogovori in reci: »Kaj je Krišč svojim jogrom rekel, ko je k njim prišel?« — »Mir vam bodi,« mora odgovoriti. Ti pa vprašaj: »Zakaj pa vi miru ne daste?« Pa bo povedal. Morebiti je pozabil popraviti kako škodo ali pa bo treba dati za maše.« »Marko, ali ti kaj prida moliš za oča?« je Rozalka skoraj očitajoče vprašala brata. »O tem se bosta zgovorila pozneje.« je branil Marka Jok: »Če je pa hudoben človek, bo pes naježil dlako in zarenčal; pa ga miri tako dolgo, da bo strah tik pod oknom. Potem ga spusti — ho!« Jok je potrkal z robevnico ob tla in Marku so se zasvetile oči. ».Kolji!’ psu nikar ne ukaži, da ne pregrizne komu vratu--------------« -X- Marko je čepel za butarami, držal Volkuna za gradanico in čakal. Ko je ura udarila enajst, je zadrgetal. Na vso moč ga je mikalo oditi v hišo, pa se je zbal očitka, da je strahopeten. Rozalka v kamri je potegnila odejo čez glavo. Volkun se je zgenil in narahlo zarenčal. Marko mu je pošepetal: »Tiho!« ga z rokami božal in miril. Cut.il je, kako pes grebeni hrbet, in ga je minil strah: »človeka voha.« (Dalje prih.) ADIO CELOVEC tyiMod fv& časopisu GOSPODARSTVO IN SOCIALNI POLOŽAJ KMETA V SLOVENSKI PRETEKLOSTI Kolonizacija (naseljevanje) Nemcev na Kočevskem, okoli nemškega Ruta in Sorice, naseljevanje Slovencev v' tržaški in koprski okolici, ustalitev romanskega prebivalstva v Kanalski dolini in še drugi pojavi iz kolonizacijske zgodovine slovenske zemlje od 13. stoletja dalje izvirajo iz težnje zemljiškega gospoda, da bi zvečal rentabilnost svoje zemlje. Iz istega vzroka se širi tudi notranja kolonizacija med samim slovenskim prebivalstvom. Lahko dostopne zemlje, ki se da obdelovati s primeroma majhnim trudom, je vedno manj. Ne samo od zunaj poklicani kolonisti, tudi staronaseljenci morajo že v gozd na težko delo krčenja. Naselbine rastejo sredi gozda, v rovtih in kopanjih. Že nastajajo iz le začasno obljudenih planinskih kmetij in staj stalne naselbine, ki se pomikajo čimdalje v višje lege, v našem planinskem svetu že v 13. stol. do višine okoli 1000 m. Številna slovenska krajevna imena so zgovorna priča te v težje dostopne in še nekultivirane kraje prodirajoče kolonizacije, ki se začenja pri nas v 13. stol. V listinah in urbarjih se javljajo novine, novaki, rov-tarji, ki uživajo v prvih časih, po naselitvi mnogotere gospodarske ugodnosti. Urbarji in drugi viri nam kažejo, da se je v 13. do 14. stol. število vasi na Slovenskem zelo pomnožilo in skoraj povsod v ugodnih legah že doseglo po številu današnje kraje, ponekod pa jih celo še preseglo. Število prebivalstva naglo raste. V stremljenju po večjem in rentabilnej-šem izkoriščanju zemlje so se v dobi go- H&iia tetam Nedelja, 5. oktobra: 7.30 Jutranja glasba. 19.30 Polurna oddaja. 20.15 Večerna pesem. , Ponedeljek, 6. oktobra: 7.15 Pouk slovenščine. 20.15 Poročila. Torek, 7. oktobra: 7.15 Zgodovinsko predavanje — „Pregled naše narodne zgodovine v srednjem veku". 20.15 Poročila. Sreda, 8. oktobra: 7.15 Glasba. 20.15 Poročila. Četrtek, 9. oktobra: 7.15 Pouk slovenščine. 19.15 Pouk slovenščine za nemško govoreče. 19.30 Polurna oddaja. 20.15 Poročila. Petek, 10. oktobra; 7.15 Literarno predavanje — Primorski književniki’. 20.15 Poročila. Sobota, 11. oktobra: 7.15 Glasba s plošč. 20.15 Poročila. Morebitne spremembe v času bomo objavili' v radiu. spodarskega procvita (prosperitete) v 13. in 14. stol. ustanavljale nove naselbi-n e tudi v krajih, ki za to nikakor niso bili primerni. V mnogih predelih slovenske zemlje najdemo v virih 13. in 14. stol. imenovane številne vasi, ki jih danes tamkaj zastonj iščemo. Ustanavljanje številnih novih krajev se je v časih gospodarskega propadanja ali ob nastopivših elementarnih nesrečah (povodnji, kužne bolezni) hudo maščevalo. Neobdelane kmetije, ki malo ali celo nič ne plačujejo pustote in vasi, ki jih ni več, se pojavljajo v virih posebno od sredine 14. stol. v čimdalje večjem številu. Vojne 15. stol. so število vasi in kmetij še bolj zmanjšale. O prebivalstvu in naselbinah, rastočih po številu, govore v tej dobi številna dvojna imena krajev. Poleg »Spodnje vasi« nastane nova »Zgornja vas«, poleg sela, ki se kot starejše poslej1 imenuje »staro«, zraste »novo«. Urbarji navajajo pogostokrat plačevanje davka in davščin v »tovarišiji«, kar kaže na delitev starih kmetij, ki se je radi rastočega prebivalstva izkazala za potrebno, nikakor pa ne, kakor so nekateri mislili, na staroslovensko zadružno življenje. Sama oblika n a s e 1 j a je v času velike kolonizacijske razširitve mogla biti prav različna. V glavnem velja: v gorskem svetu je samotna kmetija pojav množečega se naseljevanja: v ravnem svetu so pa strogo pravilno postavljene vasr v vrsti jn zemljiška razdelitev na proge znak mlajše, po določenem sistemu izvršene kolonizacije. Iz samotnih kmetij nastajajo z množitvijo prebivalstva zaselki. Blagostanje in razširjeno gospodarstvo je povzdignilo obdelavo (kulturo) 'zemlje in povečalo donos njenih sadežev. Od sadnega drevja začnejo naši kmetje gojiti plemenitejše vrste, ki jih cepijo, ne zadovoljujoč se več z divjim ali napol divjim sadnim drevjem. Nanovo se pojavljajo imena vasi po sadnem drevju, ki kažejo, kje so začeli gojiti, oziroma kje so uspevale boljše vrste sadja (prim. Orehovica, Jablanica, Slivje). Vinoreja postane mnogo intenzivnejša. Vinsko trto sade tudi v krajih, kjer danes vinogradništvo ni več razširjene in običajne (okolica Ljubljane, Škofje Loke in Bleda, Koroško). Ugoden gospodarski razvoj in intenzivna kolonizacija je v znatni meri vplivala na socialni položaj našega kmeta. Za gospodarstvo frankovske dobe in tudi še za 10. in 11. stol. so značilni gospodarski dvo- | ri kot središča podeželskega gospodarstva, | odkoder obdeluje zemljiški gospod velik = del svoje zemlje sam s svojimi pridvornimi | hlapci. V 12. in 13. stol. opazujemo zrna- | njševanje ali pa celo odpuščanje gospodar- | skega obrata v obliki gosposkih dvorcev. | Spremenjene gospodarske razmere silijo | zemljiškega gospoda, da daje v kmetije | razdeljeno zemljo v zakup ter zahteva za- s to od zakupnika primerno dajatev. Od tega | imata tako gospod kot kmet—zakupnik s večjo korist, nego sta jo imela doslej. Kme- | tu je nov način obdelave zemlje dal pobudo = za intenzivnejše izkoriščanje, ki mu nosi | več sadu kot poprej, ko je le po sili delal = na povsem tuji zemlji. Opustitev ali orne- | jiteV pridvornega gospodarstva je vplivala § tudi na opustitev ali vsaj zmanjšanje tla- | ke. Kmetu ni več treba na tlako v gosposki H dvor, kajti pridvornega gospo-| darstva ni več, plačuje le neko dajatev = v denarju ali naturi »za tlako«. Stari tla- | čanski dvori zginjajo ali pa so v svojem | delokrogu znatno omejeni oziroma spreme- | njeni. | Opuščanje pridvornih gospodarstev in | dajanje pridvorne zemlje v ugoden zakup = gre vzporedno z ugodnimi zakupnimi | in najemniškimi oblikami, pod = katerimi se oddaja naša zemlja v času in- | tenzivne notranje kolonizacije in naselje- | vanja tujih kolonistov. Tuje naseljence, je | kazalo pridobiti z ugodnimi življenskimi § pogoji. Prav tako je pa tudi staremu, po f številu rastočemu prebivalstvu, ki si je že = moralo iskati zemlje v manj obdelovanih in | rodovitnih krajih, bilo treba iti na roko z | ugodnimi gospodarskimi pogoji. Razno- | vrstne nove pogodbe, ki urejujejo odnose | kmeta do zemljiškega gospoda, so plod | spremenjenih razmer. (Dalje prihodnjič.) = 1 ZA NEDELJSKO POPOLDNE Besede pomenijo: Vodoravno: 1 vrsta pisatelja; 6 del noge; 7 domača žival; 8 oblika blagovnega vzorca, igralna karta; 9 črna ptica; 11 vprašalnica po načinu; 12 kovina; 13 nikalnica; 14 žensko krstno ime; 15 visoka, trdna stavba; 16 del sobe, geometrijska oblika; 17 del vrat; 18 preprosto ime za tehtnico; 19 vstran, odtod; 20 del narodne noše; 21 hrib pri Ljubljani; 22 hrana Izraelcev v puščavi. Navpično: / 1 pisalna potrebščina; 2 skrajšano moško krstno ime; 3 roditev, rojstvo; 4 moško krstno ime; 5 druga beseda za sanje; 6 reka v Savinjski* dolini; 8 mesto iz sv. pisma; 9 drugo ime za zlodeja; 10 zdravil- na rastlina; 11 pijača; 12 otok v Dalmaciji; 13 del telesa; 15 pojav ob nevihti; 16 žival plazilka; 17 krajša beseda za poleg; 18 poziv neljubim gostom; 19 prvi dve črki besede pod 17 vodor.; 20 veznik. In 1 2 1 13 14 15 1 1 1 | m 6 i i m 7 1 1 1 m M 8 i i m Ö m 10 u \ \ \ m 12 | a ,3 ! u i ! mn \ i m 16 | | i m 17 M 1 m 18 i 1 1 I .1 1 ar | * m 20 I ’ m 81 MII Mr \ \ \ M Mohorjeva družba dobi premoženje nazaj IZ MEDNARODNEGA SLOVARJA (Nadaljevanje s 3. strani) Teheranska deklaracija. Podpisali so jo 1. decembra 1943 predsednik Roosevelt, Winston Churchill in maršal Stalin v Teheranu (Perzija), kratko po Moskovski deklaraciji treh zunanjih ministrov. S Teheransko deklaracijo so narodi Severne Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze ponovili svöjo odločnost za sodelovanje med vojno in v povojni mirovni dobi z namenom, da z dobro voljo vseh narodov sveta vzpostavijo trajen mir. »Za dosego tega cilja«, se glasi besedilo, »bomo iskali sodelovanje in aktivno udeležbo vseh narodov, velikih in malih,^ ki se hočejo S srcem in umom, kakor naši lastni narodi, posvetiti izkoreninjenju tiranije in suženjstva, zatiranja in krivice. Dobrodošli nam bodo, ko se bodo odločili vstopiti v svetovno družino demokratičnih narodov.« Totalitarizem imenujemo sestav države, v kateri je dovoljena samo ena stranka in sicer tista stranka, ki podpira vladajočega diktatorja. V tem sistemu se smatra vse, kar je materijelno, umsko in duševno kot državi pripadajoče ali državi popolnoma vdano. Osebne svobode je samo toliko, kolikor je ostane potem ko, je zadoščeno neomejenim zahtevam države. Konec. Deželna finačna direkcija za Koroško je dne 23. septembra poslala Mohorjevi družbi v Celovcu tale odlok: »Družba sv. Mohorja v Celovcu je dne 10. septembra 1947 predlagala, da se ji vrne njeno premoženje skupno z dohodki, ki ga ji je bila odvzela Nemčija. Glede te stvari se je sklenilo sledeče: Z ozirom §§ 1 in 3 Zveznih določb od 26. julija 1946 (Rückstellungsgesetz), se vrne družbi sv. Mohorja v Celovcu naslednje premoženje: Navedena je lastnina št. 1 — 6. (hiše in zemljišča). Pod št. 7: V inozemstvu se nahajajoči donos tega premoženja. Premoženje se družbi vrne v stanju, v kakršnem je sedaj. Oskrbnik tega premoženja dr. Tangi je naprošen, da napravi za dan vrnitve končni obračun ter javi, ali je potrebna zahteva po odškodnini. Finančni urad v Celovcu naj napravi obračun o oskrbovanju premoženja in sicer ločeno za čas nemškega in avstrijskega oskrbovanja ter izroči prebitke donosa posestev, če so tisti v inozemstvu. Če bi obračun izkazal primanjkljaj, bi se ta primanjkljaj zavaroval z vknjižbo na omenjeni lastnini v prid avstrijske republike. Ko ta odlok postane pravomočen, se more pri zgoraj omenjenih posestvih ukiniti lastninski pravica v prid Mohorjevi družbi, obenem pa se mora vknjižiti varnostna hipoteka za avstrijsko republiko v višini, ki jo šele izkaže računski sklep. UTEMELJITEV Družba sv. Mohorja v Celovcu je bila, predno je bila razpuščena, cerkvena bratovščina v smislu Kan. 707 in je imela znak pobožnega združenja vernikov. Njen namen je bil, vzgajati slovensko ljudstvo v duhu katoliških kulturnih načel. Družba je skrbela za izobrazbo, negovala je pobožno in skromno vedenje, da se tako vzdrži katoliška vera med Slovenci na Koroškem. Družbino premoženje so bila navedena posestva. Na podlagi zahteve tajne državne policije v Celovcu dne 25. julija 1940 štev. II B 642/40 se je pri teh posestvih zaznamovalo, da se zasežejo in na podlagi odloka tajne policije v Celovcu dne 25. I. 1943 se je vpisala v zemljiški knjigi lastninska pravica v prilog nemški državi. — Državni minister za finance. S tem jVpisom je bilo družbi odvzeto premoženje v smislu § 1 zgoraj navedene po- Obstoj družbe sv. Mohorja v Celovcu je bil dne 27. aprila 1947 po vsebini pravil v smislu § 9 zakona od 15. XI. 1867 drž. zak. 134 od varnostnega ravnatelja- za Koroško potrjen. S tem je družba sv. Mohorja zopet dobila pravno osebnost ter je upravičeno predlagati, da se ji vrne premoženje. PRAVNI POUK Proti temu odloku je dopusten priziv na zvezno ministrstvo za varnost premoženja in ureditev gospodarstva. Priziv se mora predložiti v teku dveh tednov po sprejemu odloka pri finančnem ravnateljstvu za Koroško v Celovcu pismeno ali pa brzojavno. Za predsednika: dr. Klug.« DANAŠNJIH »LITERARNIH« proizvodih; V soboto sem sedel v neki kavarni pri kozarcu piva in poslušal zanimiv razgovor dveh priložnostih »trgovskih« potnikov. V našem vsakdanjem življenju bi jima mor-da rekli črnoborzijanca. Toda naj bosta karkoli že. Razgovarjala sta se o naturali-jah, ki imajo na današnjem trgu še ceno in o tistih, s katerimi se ne izplača več trgovati. To vse se je seveda godilo v oblakih finih »črnih« cigaret in drage »dobre kapljice«. Nekaj časa sem ju z zanimanjem poslušal, ko so se mi pa pričele le preveč sline cediti, sem prisedel k njima in ju prav prijazno nagovoril. »Draga prijatelja«, sem dejal, »vidva imata gotovo na vse strani dobre zveze in bi mi lahko svetovala v neki nujni zadevi.« Takoj sta bila pripravljena, čeprav niti z besedo nista omenila svojih zalog. »Za mast mi sicer ni«, sem nadaljeval, »in to ne zaradi slabega želodca, pač pa zaradi slabe denarnice, ki je že popolnoma suha. Toda v ponedeljek je prvi dan šole in moji otroci bodo vsako minuto pri meni^s svojimi željami. In veste, kako hudo je, če otroku ne moreš ustreči. Že ves teden hodim po knjigarnah in papirnicah ter moledujem za papir in zvezke, pa nikjer ničesar ne dobim. Ali imate morda vidva kaj takega?« Moža sta se mi le pomilovalno namuznila, eden, ki se mi je zdel odkritejši, pa je resno dejal: »Oprostite, tpda mi smo v letu 1947.« Nato sta vstala in odšla. Tudi jaz sem šel. Mimogrede sem vstopil v prijazno papir-I nico. I »Dober dan. Želite morda »šiling roman« 1 ali kaj za dobro voljo. Izbira je velika, kar | poslužite se. Vsako željo vam prav radi iz-! polnimo.« = Jezik je gospodični, ki mi je stregla, tako | naglo tekel, da nisem niti utegnil povedati, = po kaj sem pravzaprav prišel. Brez pozdra-! va sem se obrnil in odšel. 1 Gospodična, ki je po mojem molku naj-I brž uganila ,da bi rad zvezke, mi je rekla = v pozdrav: »Zvezkov pa žal nimamo. Mor-I da prihodnje leto ali pa pozneje. Se pripo-I ročam. Zbogom!« 1 Mislite, da je to, kar sem vam povedal, I šala? Ne, na žalost je res tako. Za vsakim 1 oglom lahko kupiš na ducate umazane in | škodljive literature, za mladino, ki je pa po-I uka tako potrebna, pa ne dobiš niti zvez-| kov, kaj šele tako potrebnih šolskih knjig; 1 Ko bi že vsaj kmalu zapadel sneg, da bi | potem otroci vsaj po snegu lahko pisali in 1 tako nadoknadili zamujen čas. Seveda se 1 potem ne bo smel nihče čuditi, če bo s sne-I gom kopnelo tudi znanje naše mladine. .................... Obsodbe vojaških sodišč Dne 17. septembra sta se morala zagovarjati pred britanskim vojaškim sodiščem pod predsedstvom podpolkovnika Cohens dva poljska razseljenca iz Lienza in sicer Efgen Bossy in Sebastian Macicjovsky. Oba sta v juliju izvršila ponoči razne vlome po kmečkih 'domovih. Bossy je pri tem posedoval samokres in naboje. Obsojen je bi1 na pet let in P°1 Ječe, a Macicjovsky na leta. VOJAŠKO SODIŠČE V LIENZU je obsodilo zaradi nedovoljene posesti stre! nega orožja: Granig Jožefa, na šest mese cev, Kurzthaler Armina na dvanajst‘mesecev, mladostnika De Francesco Herberte na šest tednov in Pichler Floriana, na ose;« mesecev. Zopet se je pripetilo več nedovoljenih potovanj preko meje in v zaporno ozemlje pri čemer so krivci zagrešili še razna veri’ žen ja. Tako so bili obsojeni: Wähler Bruno na mesec dni zapora in denarno glob? 150 S, Klampfer Karl na tri mesece, Campers Franc na mesec dni, Gazzonelli Kafk na mesec dni, Stark Hildegard- na mese:: dni, Prova Elisabeth na mesec dni ’h Strobl Josef na mesec dni zapora. Čevljarski mojster srednjih let, z dobro uvedeno obrtjo, želi znanja z resno in pošteno Slovenko. Samo resne ponudbe poslati na upravo »Koroške kronike« pod »Po štenost« 34" K'-ro-ka kronika" izhaja vsak petek - List izdaja Britanska obveščevalna služba - Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markier Ring 25/1. Telefon 3651/02. - Uprava " ‘ ' in 0glasni oddelek v Celovcu, Funderstraße 1. Telefon 3651/38. — Mesečno naročnino jetreba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. /