mm ^mmJKKk ^mimmmtiMt ■nHtJHI L O VENE C. Političen list za slovenski narod. f% polti prejemku velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za detrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. i Naročnino in oznanila (inseratej prejema upravni&tvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. • VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. ©3. V Ljubljani, v sredo 12. aprila 1893. Letnik XXI. »Narodova" petindvajsetletniea. | vi. i Sedaj je jedino skupina državnih poslaneev, ki i nas Slovence še veže. Povsod drugod je že skoro zavladal razkol. Preveč obširno bi bilo, ko bi hoteli danes še dokazovati, kako da je do razkola moralo priti, temveč le to smo konštatovali, da je še jeden kraj, kjer se še ta razkroj vsaj očitno ni pojavil. Naši državni poslanci še vedno složno delujejo, go- 1 spod Klun in Ferjančič, gospod Šuklje in Povše še složno postopajo, dasi se doma po svojem mišljenju prav malo vjemajo. Mislili bi mi bili, da je »Slovenski Narod", zvest svojim trditvam v slavnostni številki, vendar tudi tukaj zares delal za obranjenje sloge. Kaj še I Napadal je pri vsaki priliki nepovoljne mu poslanee, če tudi so postopali popolnoma v soglasju s svojimi tovariši. Vsaj je znano, da se skoraj o vsem naši državnoiborski zastopniki na Dunaju poprej posvetujejo, še le potem se odločijo za to ali ono. Pa tudi skupno je vedno napadal našo dr-žavnozborsko delegacijo. Le pomislimo, kako agitacijo je list začel predlanskim proti državnozborskim poslancem. Skušal jim je pri narodu izpodkopati zaupanje. S kako slastjo je objavil vsako izjavo proti njim, kako jim je že pretil, da jih pomede zdrav rasum slovenskega naroda. Seveda kmalu je poniž-nejši postal. Večina narodova se od njegovega hujskanja ni dala preslepiti. Izjave, navadno brez podpisov, so kmalu ponehale, ker pristašev svojih .Narod" nema Bog vč kaj po deželi. Le v mestih jih ima, in mnogi mej njimi so le v Slovence prelevljeni prejšnji nemškutarji. ; Naši poslanci so ohranili zaupanje narodovo, i .Narod" je pa ostal s svojim hujskanjem na cedilu, ko se to občno gibanje proti poslancem le ni hotelo pričeti, kakor ga je on želel in napovedoval. „Narodu" je vedno ugajal tisti poslanec, kateri je hodil svojo pot in tako delal razpor. Le poglejmo, kako je proslavljal istrska poslanca Spinčiča in La-ginjo, in to le zato, ker sta se odločila od druzih slovenskih poslancev. Članki, katere je .Narod" pri-občeval pod naslovom .Naš politični položaj", tudi neso imeli druzega namena, kakor napraviti razpor mej poslanci. In vendar, kako potrebno je složno postopanje naših poslancev na Dunaju! Ako se ondi razdvoje, gotovo je, da niti drobtinic več ne prineso domov svojim volilcem. Najboljši vzgled so nam Mladočehi. V njih klubu gre vse vprek, v zbornici zagovarja ta to, oni drugo in kaj imajo od tega, v zbornici nemajo nobenega ugleda. Semtertje jih res pohvali kak levičar, ako so morda ravno poprej levici pomagali pri kakem glasovanju, ali kadar pa pride, da bi jih potrebovali, se pa jim d£ brco, kakor je to storil nedavno Plener. Nobeua sloga pa ni mogoča, ako se manjšina ne ukloni večini. Po skupnem posvetovanju se more odločevati seveda z glasovanjem. .Narod" je pa poslance naravnost nagovarjal, da naj se odpovedo večini. Državni poslanci morajo tudi sami odločevati, kake politike se jim je držati, s kom naj se združijo, ker bolje poznajo položaj, nego ga moremo drugi. .Slov. Narod" je pa v tem oziru vedno jim dajal svete in jih silil, da naj izstopijo iz Hohen-wartovega kluba ter se približajo Mladočehom. Ta korak bi pa gotovo pripeljal do razpora, ker konservativni poslanci bi gotovo ne mogli se lahko odločiti od dosedanjih zaveznikov iu pridružiti se Mladočehom, ki večkrat le prejasno kažejo nasprotje do vere. Vsi .Narodovi" napadi so merili na to, da se tukaj napravi razpor. Sloga bi .Narodu" bila le tedaj ljuba, ko bi vsi slovenski poslanci le tako plesali, kakor bi on godel in tudi ž njim preminjali svoje mnenje. To pa bi ne bilo častno, večkrat je pa to trajno nemogoče. Če je morda zadaji čas .Narodu" kaj ua slogi, mu je le zaradi tega, ker je spoznal, da nema toliko privržencev, da bi zmagal, ali kakor hitro bi se pa kaj opomogel, bi pa zopet začel razdiranje, ker razdiranje je bilo vedno njegov glavni posel. Nezdrave razmere Iz Zagreba 9. aprila. V zadnjem svojem dopisu sem javil, da kandidira v Zagrebu v tretjem volilnem okraju nasproti kandidatu zedinjene opozicije dr. Amrušu vseuči-liščni rektor dr. Pliverič kot divjak. Danes mi je to poročilo popraviti v toliko, da kandidira dr. Pliveiic kot privrženec narodne stranke, h katerej do zdaj ni pripadal. Radi tega pa se je naše neodvisno časopisje vzdignilo proti temu kandidatu, in gotovo ne brez uzroka, kajti za opozicijo bode hud udarec, če bode le ta kandidat izvoljen. To pa zavoljo tega le. Dr. Pliverič je kot vseučiliščni profesor napisal temeljito razpravo o državopravnem položaju Hrvatske naproti Ogerskej ter nepobitno dokazal, da je Hrvatska čisto enakopravna država naproti Ogerskej. S tem učenim delom se je proslavil prof. Pliverič tudi v inozemstvu ter so tujci še le od tega časa bolje razumevali današnje odnošaje med Hrvati in Madjari. Svet je po tej razpravi razpoznal, da se Hrvati bore le za svoje pravice in da je njihova borba proti vsemogočnosti madjarske države popolnoma opravičena. Tako je prišel prof. Pliverič v učenem svetu na glas kot temeljit poznavatelj državnega prava, a po njem je postalo tudi naše mlado vseučilišče v juridičnem svetu ugledneje, nego je bilo do sedaj. Prof. Pliverič ni pripadal dozdaj niti neodvisni niti narodui stranki, nego leta 1886 se je bil pridružil takozvani srednji stranki, katero je hotel osnovati grof Draškovič. Ta stranka je imela nalogo, da zbere okoli sebe vse zmerne življe na Hrvatskem, LISTEK 111. Roparji o pravem času! .Sest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) Malo pomalo je šepetanje postajalo vedno bolj jasno. Prvo, kar sem razločno čul je bilo: .Vsaj on spi!" To je bil moški glas. Koj za njim čujem ženski: .Gotovo!" Pri Bogu, ona je Stana 1 Ej, pomislim si, bodem jaz tudi vstal in šel sedet k njima. Spati tako ne morem. In res vsta-nem. Ogrnem suknjo, s katero sem se bil pokril in se napotim k vratom. Zastonj sem tipal, da bi našel kljuko, a pride mi tudi na misel, da bi morebiti ljudi nadlegoval. — Da vidim, kdo je, poluknem skozi špranjo na vratih. — Res ona sedi z bratom! .Ej, vidiš, draga, toliko sem jaz trpel, pa tudi sveta videl. Zdaj sem tudi to z vrata spravil — odslužil sem vojaščino. Pa zdaj ... on ... da tebe .. . on . . . v imenu božjem te omožim ; pa tudi jaz sam bi se oženil . .. Jaz . . . Ona molči. .A veš kaj? Jaz, vidiš, jaz vem vse!..... Jaz . . . jaz bi rajše videl, da bi mi bila sama povedala, nego da čujem od sveta. Naposled vidiš, ti veš ... . jaz njega sovražim, .... in ... in .. . on .... to! Ona molči. .Jaz, vidiš, jaz njega dobro poznam! Ali naj si on to izbije iz glave .... to, kar on misli. Ne dam jaz tebe slabšemu od sebe. Našel bom jaz tebi ženina .... pa še kakšnega !" Ona vstane spanja in gre mimo ognja. Nisem ko mogel več videti. Tudi on mi je obrnil hrbet. Skašljava se vedno in raztegavajoč in izbirajoč besede nadaljuje: .Jaz sem tudi njemu poročal .... ob ... . Samo ne plazi se ti okoli moje hiše in ... moje sestre! Ker jaz ... veš ... jaz ... ta ... ne poznam šale! . . . Da seveda." Potem čisto jezno in rezko, a glasneje nego do zdaj dostavi: .Kaj ja on in kdo je on? — Svaba! On je draga moja, prišel s Švabskega. Da . . . to vem jaz vse! . . . Prej je imel nekakih naslikanih papirjev, vse tolike kakor dlan, pa jih je nosil v mesto Židom, a oni so mu davali denarja za te papirje ; al' zdaj nima niti tega! ... Gol je kakor pištola! . . . Samo tisto malo premoženja! . . . pi! ... kdo ve, kako je dobil denarje ? . . . Da! . . . Da! ... Pa naposled, kaki so ti papirji ? . .. Vem jaz vse !... Da seveda! . . . Prišlo jo prej tudi pismo od švabskega glavarja našemu poglavarju, da zapre Tirno. Da, al' moj Tima dal je vse one papirje Židom, a Židi njemu zlate, a on zlate poglavarju; a poglavar pravi: pojdi ti domov, pa se pošteno vedi! Ti si srbski podložnik, a Madžar je to, kar i Turek ... on ne veruje v Boga niti v Marijo!.....Da seveda! . . . A kaj je to, kaj njemu poglavar pravi? in potem kadar koli pride v vas, tet)ta Tirno po ramenu, govoreč: „No kako ti gre, moj junak? . . ." Junak da! . .. On se tepe samo s kakimi pritlikavci, a ne odloči se iti na kakega korenjaka! ... A dfa! Ko sem se jaz ono še pred vojaščino napi!, in se mu rogal, a on se ni odločil napasti me ! . . . pravi: „A zakaj, dragi? A jaz: .zato!" Aon: .Naj bode, naj bode, 2ivko!" A jaz: .Pridi sem, ako se upaš! Lahko je tepsti one mlečneže, pa pridi sem! A on pravi: .Nečem, Živko nečem!" A jaz ga nagovorim: .Ne upaš se, sinko krvavi, pridi, da pokleknem pred tebe!* .... Da! ... A ko mu je Radojica Miličin rekel, da je Svaba, hotel ga je ubiti, pa potem pra- • V Srbiji je še borba na roke v navadi. Kateri je posebno jak in spreten, roga se svojemu nasprotniku in ga pojiva z besedami: Pridi, da pokleknem pred tebe t. j. jači poklekne na jedno koleno nasprotnik pa stoji, in tako klečeči stoječega večkrat vrže na tla, potem ga pa Se nazaj prek glav« vrle, da tem jasneje pokaže svojo zmago. Prest. ali a to namero, da se vsi obvežejo sodelovati pri obrambi sklenjene nagodbe t, Ogerskp. Tadi prof. Pliverič je podpisal znamenito predstavko na hrvatski sabor, v katerej so na tauko opisali ravnanj« madjarske vlade naproti Hrvatski glede, sklenjene nagodbe. Ob enem so se obvezali vsi, da bodo branili to sklenjeno nagodbo čisto in na korist Hrvatske. Na žalost se ta stranka ni vzdržala, ker je sam grof Draškovič t nekimi drugimi vfllikaši h nje izstopil ter prepustil osodo Hrvatske narodnej stranki. Le ta stranka pa je od tega časa brezskrbno gledala, kako so Madjari leto za letom kršili omenjeno na-nagodbo, od katere menda do dandanes ni: ostal nobeden članek nespremenjen. Med tem se je narod deloma streznil ter začel novo borbo proti popustljivi narodnej stranki, zedinivši se iz dveh v eno stranko, tako zvano zedinjeno opozicijo. Le ta poslednja stranka je mislila, da bode prof. Pliverič kandidiral kot divjak za hrvatski sabor, pa bi bila morda tudi ž njegovo volitvijo zadovoljna, kajti beseda tako učenega moža ima veliko vrednost. Ali se je vse vsaj zavedno hrvatstvo začudilo, ko je organ narodne stranke »Narodne Novine" objavil, da prof. Pliverič zares kandidira, ali na temelju programa narodne stranke. Tako grdo v svojih nadah prevarena opozicija ni skoraj verovala v to čudno metamorfozo vseučiliščnega prolesorja, ki je bil vedno ponos našemu vseučilišču in ki že po znanstvenih spisih svojih kot značajen mož ne bi smel storiti takega koraka. Kaj poreče vendar zunanji svet, ko bode zvedel, da je profesor državnega prava na našem vseučilišču, prestopil k stranki, ki istega našega državnega prava uiti ne priznava, dapače kjerkoli je mogoče celo zametuje. Je li je to dostojno odličnega položaja vseučiliščnega profesorja? Gotovo ne. Še manje častni pa so nazori dotičnega profesorja, ko trdi, da je njegova razprava o hrvatskem državnem pravu le teoretičen nauk, ki v praksi nima nobene vrednosti, pa da njemu ne sme nobeden zameriti, če dejanski drugače dela, nego uči. Tudi to je popolnoma nedostojen odgovor vseučiliščnega profesorja. Ko bi bili tako ravnali vseučiliščni profesorji državnega prava na Francoskem, Angleškem, Nemškem itd., kako bi bilo s svestjo teh narodov. Se misliti si ne moremo takega odgovora od vseučiliščnega profesorja pri omenjenih narodih. In pri nas je kaj takega mogoče v sedanjem času, ko domovina potrebuje vse sile svojih najodličnejših sinov, da si ohrani svojo samostalnost. Skoraj neverjetno, ali žalibog rasnično. Dne 18. aprila pa se bode odločilo — za ta dan je razpisana volitev — je li zjedinjena opozicija že dovolj jaka, da začne očitno borbo z narodno stranko. Ni dvojbe, da bode borba huda, a odločilo bode zopet bržkone činovništvo na korist narodni stranki, katera se drži seveda le s podporo tega življa. vijo, je jekal, ko mu je učitelj tam nekaj govoril, da on ni Švaba, ampak pravi Srb, in zmerjal kmete, zakaj ga zovejo Svaba .. . morebiti! . . . A zakaj nosi one obujke, a ne zna niti jermenov prevezati kakor mi, ampak hodi kakor berač ? . . . Da! . . . . Tudi mati mu je Švabica, ako noBi robec.....to ni nič! . . . Vem jaz . .. Tudi svetega Martina najbolj Svabi častijo ... pa tudi on ! . . . Da seveda! Vse se to ve .... In potem on s koso žanje pšenico 1 . . . Aha!. . . Vem jaz, da si ti na mobi** pri Stojevičevih bila vedno poleg njega, in to ve cela vas! . .. Jaz ti pravim . . . ta . . . nečem ga niti pogledati !... Jaz mu bodem zopet jutre grdil mater švabsko, bom že videl jaz!... Ne upa se on niti.... Nekaj silno bobne po vratih in one odskočijo. Prek praga stopijo trije možje. Mogel sem samo jednega videti; lep, mlad z velikimi srebrnimi gumbi na prsih, kita od fesa mu pada po obrazu. Za pasom orožje, v roki pištola. »Dober večer!" pozdravi osorno ta človek. Deklica zavrisne, a Zivko vzklikne: »Ti bom že pokazal, če Bog da!" In jaz sem samo /idel kako je ogorek zaivižgal po zraku. (Dalje aledi.) / ** V Srbiji j« navada, da gredo po leti, kadar ne amejo sebi delati, gospodarjem na ■•b* t. j. brezplačno. Večinoma se žanje na mobi. Gospodar, kateri zova mobo, mora pripraviti dosti piti in jesti za tisti dan, zato zovejo mobo samo premožnejši. Politični pregled. V L j u b lj a ni, 12. aprila. Grof Thun. Dunajska »Eitrapost" primerja delovanje prejšnjega in sedanjega češkega nameit-nika. Ta list prihaja do sklepa, da se grpfu Thunn tla vedno bolj majajo, njegov vpliv je vedno manjši. S svojim postopanjem proti Mladočehom je vzbudil mej narodom neko razburjenost, katero je popolnoma podrla Staročehe. Razdelitev deželnega šolskega sveta je dala povod novim razporom, ki so se posebno poostrili, ko je namestnik sam posegel vmes. Mej Nemei se je začel razpor. Spravljivega duha, ki je vladal še na Češkem, ko je nastopil grof Thun, sedaj ni več. Seveda namestnik sam tega ni nameraval, ali on je te stvari s tem zakrivil, ker pravih razmer ni poznal. — Dunajskemu listu moramo v mnogem dati pravo. Po našem mnenju je bilo imenovanje tega moža velika napaka. On je član češkega zgodovinskega veleposestvs, in je zaradi tega njegovo imenovanje vzbudilo v češkem narodu nado na ob-novljenje češkega državnega prava. Ko se. je pa pozneje pokazalo, da je to bila le prazna nada, je pa naroda se polastila velika nevolja in nagnil se je popolnoma na stran Mladočebov. Razpor mej praškim mestnim zasto-porn in namestnikom. Glasila Mladočehov sedaj zahteva, da se proti nemški manjšini v Pragu z vso brezozirnostjo postopa, ker se je v nemškem oddelkn češkega deželnega šolskega sveta žalil zastopnik praškega mesta Heinrich in namestnik to celo odobrava. Odpravi naj se takoj trinajst nemških razredov v Pragi. Ta' mladočeški nasvet bi pa najbrž ne imel najboljših posledic. Nemeem bi se le dala nova priložnost, da bi kričali, kako jih zatirajo v Pragi. Odpravljeni razredi bi se kmalu zopet osnovali, ker bi to vlada z vso odločnostjo zahtevala. Znano je, da kadar gre za kako nemško šolo, da vlada ni tako počasna in neodločna, kakor kadar gre za kako češko ali slovensko. Kmalu bi bila vsa stvar rešena po vseh instancah. Ce bi se pa mestni za-8 to p le upiral, bi ga pa vlada razpustila. Sicer pa Mladočehi s svojimi nasveti itak druzega ne želi doseči. Nadejajo se, da pri novih volitvah dobe večino v mestnem zastopu, za katero se že toliko časa zastonj trudijo. Dolenjeavstrijski deželni maršal grof Kinskjj je odložil svoj mandat. Ž njim neso več bili zadovoljni liberalci, ker v zadnjem zasedanju je-denkrat ni hotel protissmita Gregoriga poklicati k redu, ko je to zahteval Suess. Temu krščenemu židu je bil odgovoril, da se ne d& zapovedovati, koga naj pokliče k redu. Sploh se je grof Kinsky vselej kazal nepristranskega. Nemški liberalci so zatorej sklenili odstraniti ga za vsako eeno. Sprva so ga napadali po listih in naravnost zahtevali, da naj odstopi, ker ni sposoben za ta posel. Grof se pa ni dosti zmenil za vse napade. Liberalna stranka je morala torej, poseči po drugem sredstvu, s katerim se je že odstranil marsikak nepovoljen mož iz političnega življenja. Izvolili so ga v dolenje-avstrijskega zemljiščnega kreditnega zavoda upravni odbor. To mesto je dobro plačano, in grof Kinskj je je prevzel ter odložil svoj deželnozborski mandat. Sedaj bode pa levica porabila ves svoj vpliv, da spravi kakega svojega somišljenika na mesto deželnega maršala. Dunajski mestni »bor. Protisemitska stranka je zopet vstopila v dunajski mestni zbor. V svoji izjavi pravi, da je pred blizu šestimi meseci bila izstopila iz mestnega zbora, ker je hotela z abstinenco preprečiti, da bi se ne nakladali novi davki in priklade, jemala nova posojila in zapravljalo občinsko premoženje. Ker pa vsled premenje-nega občinskega reda z abstinenco tega več ne morejo doseči, vstopijo na novo v zbor, da bodo z besedo skušali preprečiti namere, katere zmatrajo za nesrečo vsega dunajskega mesta. — Možje imajo pač najboljšo namero, ali upati ni, da bi kaj opravili. Liberalci so preveč brezobzirni, da bi se ozirali na še tako opravičene ugovore, posebno če gre za denarne stvari. Jedino to bi jih utegnilo nekoliko omehčati, ko bi letošnje mestne volitve zanje ne izpale tako ngodno, kakor se nadejaj?. Velike je od tega odvisno, kako izpadejo te volitve. Večina se letos pri volitvah ne bode odločila, ali imele bode velik moraličen vpliv. To vedo tudi protisemitje in zaradi tega tako močno agitujejo. Srbske razmere. Kakor se kaže, so si liberalci že pomagali xa nekaj Časa iz zadrege. V skup- ščini imajo sedaj že 69 poslaneev, torej jeden glas nad postavno večino. Do te večine so pa prišli s tem, da so raiveljavili ravno toliko radikalnih mandatov, kolikor je bilo treba, in kar poklicali v zbornico liberalne protikandidate. Skupščina je isvolila potem predsedstvo in sedem perovodij. Predsednikom je voljen Zivan Živanovič, prvim podpredsednikom Peter Nikolič in drugim podpredsednikom Ilija Sto-janovič. Živan Živanovič je zmeren mol in tudi pri radikalcih priljubljen. Poslednji so ga pred dvema letoma bili volili v državni svčt. Liberalci volili so njega predsednikom, ker se nadejajo na ta način pripraviti radikalce, da vstopijo v skupščino. Ravno iz tega namena so tudi potrdili volitev radikalnih rudniških poslaneev. Radikalci pa najbrž ne bodo marali odstopiti od svojega prvotnega sklepa, ko jih je vendar liberalna stranka le 8 sleparijo pripravila ob večino. Rusija in Bolgarija. Večina ruskih listo? I se jezi sedaj nad Koburžanom, ko se ženi. Posebno ' jim ni prav, da je bil na Dunaju tako prijazno i vsprejel. Da pri tem ruski listi pišejo, da bo kmalu ' obvladal Koburg, to ni nič novega. Odkar je zašel ' bolgarski prestol, ruski listi prerokujejo konec nje-' govemu vladanju, ali v resnici se je pa njegovo [ stališče le Še bolj utrdilo. »St. Peterburgskija Vjedo-I mosti" pa položaj malo bolj, nepristranski sodijo. , Ta list pravi, da je to, da skoro vsi ministri spremljajo kneza v inozemstvo, pač dokaz, da sedanja vlada stoji preeej trdno. Stambolov bi ne bil ostavil Bolgarije, ko bi se tresel, da zgubi svojo oblast. Sploh se mora reči, da Koburg-Stambolova vlada stoji trdneje, nego mnogi mislijo. j Iz mestnega zbora ljubljanskega. i | V L j ub 1 j a n i, 11. aprila. Župan naznani, da je ipravni svet mestne hranilnice naznanil, da si je izvolil svojim predsedui-kom podžupana Vasa P e t r i č i č a. V imenu šoldkega odseka poroča mestni odbornik dr. vitez Bleivreis o vodstva nemške dekliške šole prošnji ta nakup harmonija, in nasvetuje, ker je potreba izkazana, da se za nakap vstavi v proračun prihodnjega leta svota 120 gld., čemur mestni zbor pritrdi. Mestni odbornik Senekovič poroča o tro-ških za razstavo šolskih učil na tukajšnji I. mestni šoli leta 1892. Isti so iznašali 50 gld., tedaj ravno toliko, kolikor je mestni zbor v ta namen dovolil podpore, kar se odobri. —. Nadalje poroča o ravnateljstva e. kr. velike realke računih o porabi dotaeij, katere so skupno znašali svoto, mej drugim tudi za modelirata šolo, 1426 gld., tako je nepokritih izdatkov še 19 gld. 28 kr. Poročevalec nasvetuje, naj se ti zapišejo na novi račun, poraba dovoljenih novcev pa potrdi, ako se tudi pridruži i deželni odbor. Mestni odbornik V a 1 e n t i n č i č poroča v imenu klavničnega ravnateljstva o § 11. tržnega ! reda in o prepovedi prodajanja prašičev zunaj sejmišča. Poročevalec pravi, da se ljubljanski mesarji opravičeno pritožujejo, da prekupovalei kar po cestah prekupujejo prašiče, in to v takem času seveda, | ko imajo mesarji s prodajo mesa v šolskem drevoredu največ posla. Zato naj se § 11. tržnega reda tako premeni, da bode določena za celo leto mesto sedaj veljavnih ur 9. ura dopoldne. Tudi je treba premembe § 12. tržnega reda. Še zmirom se vrši prašičji trg na privatnem (Predovičevem) posestvu, torej naj se določi, da je vsaka prodaja prašičev zunaj sejmišča prepovedana. Treba bode, ko c. kr. vlada to premembo tržnega reda potrdi, za to posebnih naprav, s katerimi bode prišlo klavnično ravnateljstvo še pred mestni zbor in to bode, da se odloči na živinskem sejmišču primerni svet za prodajo prašičav in sezida tudi lopa. Za sedaj naj se naroči mestnemu magistratu, naj predloži premembo tržnega reda e. kr. vladi in ko ga ista odobri, naj mestni magistrat potrjene premembe javno proglasi. Mestni odbornik Štrukelj želi in nasvetuje, naj se hlapcem v klavnici priskrbe posebne kapice, da naj mej živinoidravniki vsaj jeden vsak dan posluje in da naj se na sejmišču odločijo prostori posebno za pitane vole, za plejpeno živino in za krave ter označijo s tablicami, da bode kupovalec vedel, kam se obrniti ter da naj se živinski hlevi nekoliko razširijo še, ker so premajhni, kar ne bode provzro-čilo mnogo troškov. Pri glasovanju sprejmo ee vsi predlogi klavnič-nega ravnateljstva zaradi premembe tržnega reda, isto tako vsi nasveti mestnega odbornika Štruklja. (Konec »ledi.) Dnevne novice. V Llubljani, 12. aprila. (Dolenjske železnice) Na prošnjo graške družbe kot podjetnika za napravo mostu čez Gruberjev kanal, dal je mestni magistrat dovoljenje, da se bode smelo odslej z delom pri tem mostu tndi ob nedeljah in praznikih nadaljevati, ker mora most biti do začetka maja dovršen; na dragi strani pa se izogne vsaki nevarnosti, preteči po kaki nastali po-vodnji. — Ko bode prerov v Kurji vasi dovršen in most čez Gruberjev kanal napravljen, jel se bode dovažati z lokomotivo po eeli železnični progi gramoz, in so v to svrho položene do zdaj že drelze do novega kolodvora onostran Kurje vasi. — Vse delo pri tej železnici bi šlo pač hitreje izpod rdk, ko bi delavci za svojih 12—13 ur na dan bili primernejše plačani! -X.- (Komisijiki ogled in razgovor) vršil se je včeraj popoldne ob 3. uri pri mestni klavnici ter pri progi dolenjskih železnic v svrho naprave postranskega tiru od železnične proge do klavnice za dovažanje blaga, oziroma živine na sejm itd. Navzoči so bili zastopuiki mestne občine in gospod inšpektor državnih železnic K I e m e n č i č. (Vojaške vesti) Domači pešpolk baron Kuhn št. 17 preselil se bo v Celovec in ne v Dalmacijo, kakor smo nedavno poročali tudi mi po drugih listih, in sieer se to zgodi po dovršeuih jesenskih vojaških vajah. — Vojaško oblastvo tudi naznanja razglas, s katerim se vabijo mladeniči od 15—20 leta v kadetne šole za deželno brambo Ha Danaju. Več o tem poroča uradni list „Laibacher Zeitung" št. 79 z dne 7. aprila iu št. 81 z dne 10. aprila. (Glas ii občinstva.; Piše se nam: V neki novi krčmi v sv. Florijaoa ulicah vrši se ob nedeljah in praznikih zvečer do pozne noči takovo rs z b i j a n j e in eeptanje s petami, da mora človek nehote vprašati se: je-li to novodobni „ples* ali prodakcija na kaki — .gmajni?" To se je vršilo tudi zadnjo nedeljo med tem, ko je v nasprotni hiši ležal na odru — mrlič! In stanovalci te iu bližnjih hiš izročeni so na milost in nemilost s svojim potrebnim počitkom tem — .plešočim clownom" ! Nadejamo se, da hode sl. mestna policija vedela to početje odpraviti! Eden v imenu več druzih. (Domača umetnost ) Za božjepotno cerkev Marije Pomagaj na Brezji napravil je ljubljanski pasar g. Ivan Kregar dragoceno monstraueo v renesančnem slogu, vso iz srebra in v ognju pozlačeno, okrašeno s 482 pravimi dragimi kamenei. — Ta monstranca je dar preč. gosp. vpok. župnika Ant. ■Cibašek-a, v Ljubljani. (Osmi dan) po rajnkem župniku g. Vincenciju Majr-ju je bil na Breznici dn6 10. t. m. Prišlo )e več p. u. gospodov iz sosednih župnij postavit spomin vrlega pokojnika in pomolit za vzornega bivšega sotrudnika v vinogradu Gospodovem. Pri črni maši, ki jo je imel g. župnik T. Potočnik, so stregli domači bogoslovci. Ljudstva je bilo silno veliko. Pokazalo je, da je tudi čutilo izgubo nekdanjega svojega pastirja. — Istega dnd je bil po rajnkem župniku osmi dan tudi v Cerkljah in 11. t. m. pa v Selcih. — Jutri pa bo ob 9. uri osmi dan na Blokah po rajnkem gosp. župniku J. Kapi e n k u. ,.„;■, (Mlekarska zadruga ia kamniški planili.) Izpod kamniških planin se nam piše: Kakor v Bohinju, tako imajo tudi posestuiki iz Gozda, Strajn, Distričice in Županjih njiv v kamniškem okraju .veliko in malo planino" v obsegu 1354 oral, na katero prižen6 solastniki na sv. Petra dan do 50 k6nj, 1250 goveje živine, kakih 2000 ovac itd. na pašo. Pri vsem tem velikem številu molzne živine, katera se je na planini prepasla, imeli so posestniki do zdai le )ako malo dohodkov, ker iz mleka izdelovali so surovo maslo in sir, takozvano .skuto", za domačo potrebo. Dolgo let posvetovali so se že planinčani, na kak način bi povzdignili planinsko gospodarstvo, in kaj naj bi se ukrenilo, da bi bolje napredovalo naše mlekarstvo. Sklical je dne 26. marca gospodarski cdbor vse soposestnike k posvetovanju o povzdigi planinskega gospodarstva in na> ; prednega mlekarstva. Tega zborovanja udeiehl se Je tudi c. kr. gozdar g. Ant. Arrigler, kjer je jako poučljivo govoril o povzdigi živiuoreje, ter jim svetoval, osnovati na plauini mlekarsko zadrugo in izdelovanje sira. Z lepim poukom in dobrimi nasveti dosegel je ta govornik, da so se planinci odločili ustanoviti mlekarsko zadrugo in izdelavati sir. Sklenilo se je že letos pričeli z izdelovanjem sira, ako se bode od vis. deželnega odbora dosegla kaka podpora za napravo potrebnih pomočkov. Upati je torej, da bomo tudi v našem okraju kmalu dobili domači ! sir, kar bi bilo le v korist tukajšnjim prebivalcem. (Občni zbor drnštva rndečega krita.) Deželno I pomočno društvo rudečega križa za Kranjsko ima { občni zbor dne 14. aprila 1893 ob 5. uri popoldne v mestni dvorani z nastopnim i dnevnim redom: Naznanila prvosedstva, gospodar -stveno poročilo in račun za 1892. leto in volitev enega odbornika. Zbor je sklepčen, ako je 30 članov navzočih. (Dvoboj.) Ii Gorice se nam poroča težko vero-jetna novica, da se je dne 10. t. m. državni poslanec grof Alfred Coronini, dvobojeval z azistentom na paduanski kliniki, dr. Angele pl. Ceconijem. Prvi 1 je zadnjega bojda močno s sabljo ranil na glavi. (Osobia vest.) Dr. E. Schrejer je imenovan deželnim okrožuim zdravnikom za kočevski okraj. (Slove) Od Sv. Lucije se nam poroča: Na i Velikonočni torek zbrali so se sosedje pri preč. g. | župniku Muroveu, ki se je ta dan poslavljal od svojih sosedov. Celo iz daljnega Lokovca, Čepovana in Sebrelj so se potrudili gospodje na Most, da bi se poslovili od dobrega soseda in prijatelja, ki bode | po sv. Juriju nas zapustil ter se preseli v Cerkno I kot župnik-dekan. Malo časa je bil pri nas, vkljub I temu ga ljudstvo spoštuje in čisla, ker je bil pravičen, to je, prijazen ne le do bogatinov in mogoč-nežev — nego tudi do ubqgih in revnih. Itak je nižje ljudstvo nezaupljivo nasproti takim duhovnikom, ki ta pa tam se preveč vklaujajo le nekaterim mogotcem, prezirajo revnejše in nezmožne. — .Z vsemi naj bo duhovnik prijazen in uljuden", — tega gesla se je držal preč. g. Murovec, zato pa | žanje zdaj vsestransko priznanje. — Tudi iskrene i želje naše spremljajo ga na novo odlično mesto, naj Bog i v prihodnje blagoslovlja njegovo marljivo de-j lovanje! (Požarne drnštvo.) Iz St. Petra na Notranj-| skem se nam piše 9. aprila: Po dolgem prestanku se je vendar začelo pri nas gibanje za .požarno 1 društvo". Danes popolodne povabil nas je večje šte-| vilo od občinskega odbora v to odbrani odsek v gostilno ' g. Lavrenčiča k volitvi osnovalnega odbora. Došlo nas i je 16; izvoljen je g. Križaj, predsednikom, gospodje Medica, Grzioa, Lavrenčič in Vidic, odborniki; j od teh je Medica blagajnik, Lavrenčič tajnik. Naloga izvoljenih je, domeniti se o društvenih pravilih ter jih predložiti vladi v potrdilo. (Ic Tolmina) se nam piše: Drugi primorski ; listi so prinesli vest, da je tukajšnja volitev v občinski zastop ovržena vsled razsodbe najvišjega sodišča na Dunaju, čudno je, da še do danes ni uradnega naznanila, čeravno bode nova volitev, ostane večinoma vse pri starem. (Ogeij.) Iz Slapa na Tolminskem se nam po-1 roča: Nedavno je zgorel hlev posestnika J. Hvale. Ob 10. uri zvečer se je prikazal plamen in po celi Idrijski dolini se je zasvetilo. V srečo je nekoliko rosilo in jnžni veter pihljal, če ne — bi bila nesreča velika. Sumniči se, da je zažgala zlobna roka. Zandarmi so pridno preiskovali stvar, toda do pravega sledu ne morejo priti. Škode je blizu 500 gld. (Slevakeva mišnica.) Mali Slovak je pretekle dni po Berolinu od hiše do hiše ponujal svojo robo. Ker ni mogel ^aj spečati, je bil silno žalosten in je milo jokal. Neki mladi gospej se je radi tega tako smilil, da mu je podarila nekaj vinarjev in mu rekla: .Rada bi kaj kupila od tebe, toda tvoje robe ne potrebujem." — .Kupite vsaj jedno raišnico," prosil je mali kramar ter se hitro ustavil pri vratih." — .Kaj bom z mišnico, vsaj oimamo miši." — .Gospa, vi se motite, glejte, ravno tam-le jedna teče." — In res! Slovak je hitro prodal jedno mišnico ter vesel odšel. — .Ali niste ničesar videli, gospa?" vpraša strežnica po njegovem odhodu. — .Kaj naj bi bila videla?" — .No, da je zviti pro-dajalček miš seboj prinesel in jo pred Vami na tla spustil." — »Zakaj mi to še le sedaj poveš," pravi railjntena gospa. — .Ali mi niste že večkrat rekli, da takrat ue smem govoriti, kadar je kdo pri nas!" Društva. (Matice š kol skd.) Podjetje, katero že 12 let blagodaroo deistvuje iu ua tisoče čeških otrdk vsako leto reši germanizacije, je .Matice šolska". Zavodov ustanovljenih od Matice je okolo 72, kateri še niso dobili prava javnosti. Na teh 72 zavo-| dih uči se 7395 učencev čeških, kateri bi bili sicer prisilieni obiskovati šole nemške. Razveu tega ]e že 16 šol, katere je tudi prej zalagala samo Matica, sedaj pa imajo že pravo javnosti. Na dotičuih 16 šolah uči 8b do 4000 učencev. — Kakšno je delovanje in zisluga tega narodnega društva, dokazuje sledeče: Leta 1892 je zalagala Matica v 59 kranh: višji gimnazij z 8 razredi z 2 paralelnima, 36 ljudskih šol z 80 razredi, 35 otroških varovalnic s 44 oddelki. Narodnim podjetjem na Češkem se dosti dobro godi tudi v časih, ko od naroda zahtevajo tudi drugodi velikih žertev, kakor ua pr. 1. 1890. velika povodenj, I. 1891. slovesni čas razstava in zadnjič še katastrof* pfibranska. In vendar rastejo dohodki .Matice školskč", kaiti 1. 1892 je dobila 180.000 gld.. to je: 80.000 gld. več nego prej-šnega leta. Telegrami. Dunaj, 11. aprila. Danes dopoldne je bil v votivni cerkvi slovesni rekviem za Tegethoffa, katerega se je udeležil admiral Sterneok. podmaršal baron Eberan, korni poveljniki, mestni poveljniki in visoka vojaščina. Dunaj, 12. aprila. „Wiener Zeitung" javlja, da je pravosodni minister imenoval okrajnega sodnika Wengerja svetniškim tajnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani. Dunaj, 12. aprila. Bolgarski knez je odpotoval z materjo Klementino danes ob 7. uri 20 minut zjutraj po južni železnici v Italijo. Stambolov in Grekov sta ostala še na Dunaju in sta bila danes povabljena na zajutrek k angleškemu veleposlaniku Pagetu. Dunaj, 12. aprila. Nuncij Galimberti odpotoval, je v Budimpešto obiskat kneza primasa Vaszaryja. Levov, 11. aprila. V Kudryncu je jeden na novo zbolel za kolero, štirje pa umrli. Budimpešta, JI. aprila. Napadovalec Csolics ne taji, da je hotel umoriti kneza-priinasa. Zdravniki ga preiskujejo, če je pri zdravi pameti. Lorient, 11. aprila. V mestu je zopet jeden zbolel za kolero. V okrajih jih je pa 18 zbolelo in 6 umrlo. London, 12. aprila. Iz Pontypudda se poroča, da so v Greatwesteru od 300 delavcev, ki so delali v jamah, jih dosedaj 70 rešili. Pet so izvlekli mrtvih. Umrli so: 9. aprila. Gabrijela Legat, ključaničarjeva hči, 1 leto, sv. Petra cesta 24, meningitis. — Marija Dežman, paznikova vdova, 48 let, Sodarska steza 4, jetika. — Janez MihaiJiuk, štabnega vodje sin, 11 dni, Zvonarske »lice 3, bošjast. — Anton Brate, delavcev sin, 2>/, leta, Kravja dolina 1, atrotia. — Andrej Pavločic, umirovljeni železniški postajen čelnik, 69 let, sv. Petra cesta 13, otrpnjenje pluč. Tu) c i. 10. aprila Pri Alalivu: Lederer, Rukel, Lustig, trgovci : Triraler, Gassner, potovalca, z Dunaja. — Malabarba, trgovec, iz Gorice. — Hawelka, trgovec, iz Prage. — Jellinek, potovalec, in Schneeweiss, ravnatelj, iz Brna — Mesner iz Ljubljane. — Ahacič, zasebnik, z Gorenjskega. — Josip in Marija Sterbenz od Sv. Florjana. — Terpotie, ravnatelj, iz Trbovelj. Pri Slonu: Diamant, Hofman, trgovca; dr. Rabel, odvetnik, z Dunaja. — Sonnenberg, trgovec, iz čakovca. — Urbančič, trgovec, iz Gradca. — Uufnagel, logar, s soprogo, iz Kočevja. Tržne cen«4 v Ljubljani dn- 12. aprila. Pfeni"« m.st. . . Rež, . . . Ječmen. „ Oves. . . . Ajda. „ . . Proso, . . . Koruza, „ . . Krompir, . . Leča, hktl. . . Grah. . . . Fiiol, , . . Maslo. Mast. Špeh ivvl, , grnEF 3- r. 50 Speh povojen. i.»cr. . Surovo manlo, Jajce, jedno Mleko, liwr . . . Goveje mesu. kgr. . Telečje , Svinjsko Koštrunovo . . . Pitanec .... Golob .... Seno, 100 k*r. . . Slama, „ „ Drva trda. 4 kub. mtr. "cr. ~ 60 -84 -I 1« -M ' 60 64 40 60 -i 18 2: 5'.» 2 23 6 50! 5i — Vremensko sporočil«. J! Cas Stanje j Veter Vreme Mokrine ; na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celzija 11 7. u zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč 738 7 736 2 736-7 0-8 138 70 brezv. zm. vzh. si. vzh. jasno H n 0 00 Srednja temperatura 7 2'. za 18 pod nornulom j Popolnoma svilene tiskane foularde od 85 kr. do gld. 3'65 meter — (kacili 400 različnih baž) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kaeih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr , dopisnice 6 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (13 2) (c. in kr. dvorni založnik v C arih u (Ziirieh). (16-4) Zahvala. Blagorodni gospod Fran D e k 1 e v a , trgovec v Slavini, daroval je našemu društvu 15 gld. Za ta plemeniti dar izreka podpisani odbor blagemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo. Bog povrni stotero! Odbor narodnega bralnega drnštva v Orehkn. Anton Križaj, t. č. predsednik. priporoča raznovrstne W vizitniee po nizki ceni. Zahvala. Za toliko iskrenih dokazov prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega preljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, tasta, in deda gospoda Andrej a Pavločič-a, [ vpok postajenačelnika c. kr. priv. juž. železnice | in hišnega posestnika potem za obilno vdeloibo pri pogreba in za premnogo darovane vence, vzlasti slavnemu ravnateljstvu „Vza-jemnega podpornega društva", gg. uradnikom c. kr. priv. južne in c. k. državnih železnic, gg. konduk-terjem ki so nosili vence, izrekam tem potoai naj-iskrenejšo zahvalo. 208 1 V Ljubljani, 12. aprila 1893. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem onim, ki so mi izkazali svoje sočutje povodom smrti moje drage soproge Josipine Košak in kateri so nepozabni pokojnici zadnjo čast izkazovali, zlasti gg ljubljanskim pevcem za krasne žalo-stinke, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. V Stranski vasi, dne 1L. aprila 1893. 209 i Fran Košak. Lekarna Trnk6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja Mariiacaliste kap-za zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu iu zabasanju. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.. 5 tucatov sarao 8 gld. 202 1 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (io8) io zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstr. Pinirill* ^»»irtJAnJIr« z elastičnimi tuli najskrb- j 1 «1|>11 Illv SllIUtlt.IIIHl> nejše izdelane, v največji izberi, po najnižjih cenah priporoča papirna trgovina Ednarda Boaobau-a na Dunaju, I., Hohenstaufengasse 2. (45 13-11) takoj dobi službo 207 2-1 v Št Lambertu, pošta Zagorje za Savo. jblbfcjbf Gospodarji in kmetovalci! Pomlad. čas za nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in čas za zidanje je dojel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oeni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oeni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreei z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna in vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo la teto izlačeae aagroMe Križe, posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih f e« e» e e in njih posameznih delov : W Barthelov izvirni karbolinej. Vnanja naročila se točno in vestno zvrie. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 1 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. Ravnokar izšla je knjižica: Slovenski liberalci in loža.1 Študija slovenskih verskih razmer. Spisal: Liga + 53. Ponatis iz ..Slovenca" m Komad 12 kr., po pošti IS kr., na 10 komadov jeden povrhu. Uol>iv« se -v „Katoli6ki Bukvurni". ^MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniHuiitiiiniiiiiiu -X Lepa m 1 a d i n 8 k~a knjižica! TOMM v"' J^njižico dici slika Leona —XIII., obsega 110 str. in proslavlja letošnji jubilej sv. Očeta ter 800 letni spomin zmage pri Sisku v otroški igri, ki se lahko predstavlja brez posebnih priprav. Zaradi lično oblike, mikavne, večidel pri-porcdovalnevsebinoje zelo pripravno spominsko d a i i 1 o , kakor tudi primerno darilo za piruhe, za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. POMLADNI GLASI posvečeni SLOVENSKI MLADINI. III. zvezek. Uredil ALOJZIJ STROJ. ^ Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskalna v Ljubljani. 1893 ^mm^mmmmmm Lepa mladinaka JSrodaje sov Katoliški — Bukvami mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr., po posti 6 kr. več. Pismena naročila sprejema tudi Alojzij Stroj, v ljubljanskem semenišči. ^ II. zvezka je še nekoliko izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj. * k n j i 2 i c a I =t ..................IIIIIIMIIIIIIII.....Illllllll............................................lili.....1.....1............................................................. I) u n a j s k a borza. Dnč 12. aprila. Papirna renta 5%, lt5