100. Številko.
a UDUlonL i sredo. 29. aprila 1908.
XLI. leto.
iibaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje ia praznike ter vetja po pošti prejeman za Š4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 8 X, .ia en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača *ak> leto 30 K. — Na naročbc brrr fr.toriofcn* vpgiU'jatve naročnine se ne ozira. — Zal - Dopisi naj se izvole rrsnkovdtL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta n;
Srs^alštva telefon št, 34.
iko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfubllaao s pošiljanjeuifna dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nomelfo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravuištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
PejaMOine številke po 10 h. Opravništva telefonist. 85.
Afera prof. Jarca.
V deželnem šolskem svetu se je zgodil nečuven slučaj, ki se ne more drugače meno vat i kakor javen škandal. Ta slučaj je razodel vsi javnosti, da je v deželnem šolskem svetu zamrl vsak čut za pravičnost in da vlada tamkaj strankarska samopaš-nost in brezvestnost.
Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji najprej discipliniral tri jeseniške učitelje. Discipliniral jih je zaradi samih malenkosti, dočim je mnogokrat discipliniranega Jakliča nagradil za njegovo klerikalno agitacijo s tem, da ga je imenoval za nadučitelja v Dobrepoljah.
Ko so bili jeseniški učitelji disciplinirani, so si rabi j i s svetohlin-skimi obrazi umili roke in storili prineipialni sklep, naj se zaradi politične agitacije nobenega učitelja več ne disciplinira. Najprej so tri napredne učitelje justifieirali potem pa sklenili, da bodi konec justifika-cijam.
Ta sklep je bil storjen v svrho, da se obvaruje klerikalni profesor Jare zaslužene kazni. In zgodilo se je res, da je deželni šolski svet v tisti soji. v kateri je zaradi bagatelnih pregreškov kaznoval tri napredne učitelje, popolnoma oprostil profesorja Jarca, ki se je pri politični agitaciji posluževal sredstev, ki imajo vse znake hudodelstva javnega izsilo-vanja.
""Profesor Jare je pri zadnjih volitvah hodil od hiše do hiše agi tirat. Obiskal je tudi volilce, ki imajo sinove na kranjski gimnaziji. Ce pride profesor k staršem, katerih sinovi hodijo k dotičneinu profesorju v šolo, je to nečuvena presija. Profesor Jare je pa storil še več. Pritiskal je kot profesor na volilee, katerih sinovi oziroma varovanci so v tistem razredu, kjer je Jare razrednik. S tem je vzbudil, kar je hotel vzbuditi, namreč strah, da se bo kot razrednik maščeval na sinovih onih volileev, ki ne bodo fflasovali s klerikalci. To je tak škarifcal, da si hujšega ni mogoče misliti, to je čisto navadno izsi-lovanje, tort \ dejanje, ki ima vse znake hudodelstva. A dočim so bili trije napredni učitelji disciplinirani zaradi malenkostnih pregreškov, je klerikalni profesor Jare utekel vsaki kazni.
Deželni predsednik bar. Schwarz je pri tej aferi igral vlogo, ki je naravnost nevredna spodobnega človeka.
Ko sta bila svoj čas poslanca Pire in dr. T a v č a r pri deželnem
predsedniku, je baron Sehwarz izrecno pripoznal, da je bilo profesorja Jarea postopanje nečuveno in da mora biti prof. Jarc disciplinarno kaznovan. Sedaj pa je baron Schvvarz pred klerikalci zlezel pod klop, udaril samega sebe po zobeh in pozabivši svoje precizno izraženo pravno prepričanje odločil, da ostanejo Jarčeva hudodelstvu na las podobna dejanja nekaznovana.
»Slovenec« se je v svoji brez-obraznosti predrznil trditi, da se profesor Jarcu ni mogla dokazati niti najmanjša nedostojnost in da je bilo vse njegovo ravnanje popolnoma korektno. To je že vrhunec nesramno->ti, to je tako urnebesna brezstidnost, da si večje ni mogoče misliti. Jarčeva i/silovanja so popolnoma dokazana in naznanjeni so bili deželnemu šolskemu svetu konkretni slučaji z imeni in vsemi potrebnimi podatki. Jarčeva krivda je evidentna in prav zato je sklep deželnega šolskega sveta, storjen vsled derimiranja deželnega predsednika barona Schwarza v korist prof. Jarcu  javen škandal.
Klerikalci se vesele, da se jim je posrečila kričeča krivica, da so bili obglavljeni trije napredni učitelji, ki niso pravzaprav ničesar storili, obvarovan pa je bil vsake kazni klerikalec, čigar dejanja imajo vse znake hudodelstva. »Slovenec« se je v svoji propadlosti spozabil tako daleč, da piše: Pravica je torej v treh slučajih zmagala in če liberalci jokajo, s tem le kažejo, da pravice ne marajo. To, kar imenuje »Slovenec« pravico, to je ciganska pravica. Afera prof. Jarca priča, da deželni šolski svet pravice ne pozna, ta afera jo pokazala, da ima deželni šolski svet napredne učitelje ve-šala pripravljena, tudi če ti učitelji niso ničesar zakrivili, da pa odpušča klerikalcem tudi očitna hudodelstva.
Vprašanje je sedaj le, če bo napredna stranka in če bo napredno učiteljstvo to mirno prenašalo. Zoper tako nečuveno krivičnost mora iti vse v boj.
Gosposka zbornica.
Dunaj,, 28. aprila. Danes se je zbrala gosposka zbornica k spomladanskemu zasedanju. Na razpravo jo čakal zakonski načrt o ustanovitvi ministrstva za javna dela. Xa zahtevo ustavne stranke se je načrt izročil posebni komisiji v posvetovanje. Večina v novoizvoljeni komisiji je za to, da so predloga vrne poslanski zbornici, in sicer poglavitno zaradi tega, ker so je obrtno šolstvo izločilo
iz delokroga nauenega ministrstva. — Nato je grof T h u n v imenu desnice interpeliral zaradi W a h r -m u n d o v e brošure. Namen interpelacije je jasen: desničarji hočejo politični položaj še bolj poostriti ter provzročiti ministrsko krizo, nakar bi prevzel vlado grof T h u n.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, !28. aprila. Poslansko zbornico že čaka 13 nujnih predlogov. Prva dva se tičeta vladne predloge o zvišanju števila rekrutov in o podporah rodbinam rezervistov; štirje nujni predlogi se tičejo deželno-zborskih volitev na Gališkem; posl. H e r o 1 d zahteva saniranje deželnih financ; posl. dr. Le vic k i jezikovni zakon za vse dežele itd.
Wahrmundova afera v tirolskem deželnem zboru.
I n o m o s t, 28. aprila. Danes sta bili vloženi dve interpelaciji zaradi Wahrmundove afere. Prvo interpelacijo so vložili združeni klerikalni poslanci obeh narodnosti ter zahtevajo, da se mora profesor \Ynhrmuml takoj odstraniti z vseučilišča. Drugo interpelacijo so podpisali svobodomiselni poslanci, ki zahtevajo, naj se napravi zoprni gonji proti \Vahrmundu že enkrat konec.
Jezikovni konflikt na Češkem.
Praga, 28. aprila. Politični položaj se je zelo poostril. Nemški poslanec dr. S t r a n s k v je rekel včeraj na shodu: »Niti eno uro se ne sme v parlamentu razpravljati, dokler ne dobe Nemci zadoščenja za poniževanje zadnjih dni. Potrpljenju nemških poslancev je konec in prihodnji dnevi v parlamentu bodo pokazali, da ne bomo več govorili, te-nnič delali.« — K temu pripominja »Union«: »Kaj naj bi bila satisfakcija, ki jo Nemci zahtevajo, ni prav razumljivo. Ako hočejo nemški na-skakovalei vreči justičnega ministra dr.K 1 e i n a in praškega poštnega ravnatelja S a ta r i k a , mora biti Cehom prav, in ako še zahtevajo za nnvižek glavo ministra Peschke zato, ker ni sposoben, izvršiti krivično nemško zahteve, potom šele nimamo prav nič proti temu. Le pri besedi ostati, gospod dr. Stranskv! V četrtek je prihodnja seja državnega zbora, takrat lahko gospodje takoj začno. Saj pulti niso pribiti.«
Dunaj, 28. aprila. Ministrski predsednik baron B e c k je zelo slabe volje. To provzroča položaj in minister Peschka, ki vsak dan muči svojega šefa z izmišljenimi kršitvami nemškega državnega jezika.
Malorusionovem gališkem namestniku.
L v o v , 28. aprila. Maloruski poslanci zavzamejo proti imenovanju dr. B o b r z y n s k e g a za gališkega namestnika zelo ostro stališče, češ, da je Bobrzvnski popolnoma avto-kratična natura. Vlada ima strah pred maloruskimi poslanci, med katerimi imajo večino radikalci, zato si prizadeva, izločiti zmerne poslance iz skupnega kluba ter jih združiti v poseben klub, kar pa se vladi ne posreči.
Hrvatje v avstrijskem parlamentu proti banu Rauchu.
Dunaj, 28. aprila. Hrvaški poslanci se baje pripravljajo na posebno akcijo, ki jo razvij6 v parlamentu takoj ob sestanku proti samovoljni vladi bana Rauoha na Hrvaškem.
Novi volilni red za Dalmacijo.
Dunaj, 28. aprila. V parlamentarnih krogih govore, da novi volilni red* za dalmatinski deželni zbor, ki ga je predložil deželni odbor vladi, skoraj gotovi ne dobi sankcije.
Boj za splošno volilno pravico na Ogrskem.
Budimpešta, 28. aprila. V Sopronu je imela včeraj radikalna stranka za mesto in celo županijo shod, na katerem je bilo zastopanih 41 občin. Predsednik radikalno deželne zveze, bivši veliki župan dr. Baros je izjavil, da je prišel čas, ko je treba s pomočjo kralja priboriti narodu pravice. Več govornikov je izrekalo vladi nezaupanje, ker hoče z vsemi sredstvi pokvariti splošno volilno pravico. Shod jo končno sprejel resolucijo, v kateri so izreka vladi nezaupnica ter se poziva poslanec mosta Šoprona, Czismadija, naj odloži mandat, ki ga je dobil na podlagi programa in takih obljub, ki jih jo prelomil. Končno je poslal shod uda-nostno izjav«) kralju, ki hoče z nepokvarjeno splošno volilno pravico združiti ves narod brez razlike narodnosti ter pripomoči milijonom do pravice.
Madžari in Nemci.
Bud i in p o š t a , 28. aprila. Kakor znano imajo sedaj tudi na Ogrskem svoj jezikovni konflikt. V klubu neodvisne stranke so namreč spravili včeraj na razgovor dogodek v šopionskem občinskem svetu, kjer se sme s privoljenjem ministra grofa Andrassvja poročati tudi nemško. Minister Andrassv je zagovarjal svojo naredbo s tem, da so Nemci nastopali vedno odkrito in brez obotavljanj a za interese Ogrske, zato bi ne bilo pametno, da bi si Madžari napravili Nemce za sovražnike. Nadalje je rekel grof Andrassv: »Saj imamo e itak dovolj posla z Burnimi in Slovaki. Narodnostno vprašanje se ne sme znova razviti na celi črti, ker se ne moremo istočasno boriti na vse strani. Nemci so bili vedno naši zavezniki in to razmerje se mora varovati in gojiti.« — Iz te izjave je razvidno, kako umetno je stokanje Nemcev v Avstriji in na Pruskem o zatiranju nemštva na Ogrskem. Ogrski Nemci so zavezniki Madžarov ter z njimi vred kujejo vsa nasilstva proti ostalim neina-džarskim narodnostim.
Črna gora se modernizira.
C e t i n j e , 28. aprila. Črnogorska vlada predloži bodoči skupščini sledeče zakonske načrte: o administrativni in sodni razdelitvi dežele; o civilnem uradništvu; o avtonomiji občin; o centralni upravi. Izdelanje teh zakonskih načrtov se je izročilo posebni komisiji.
Nemih na turško-perzijski meji.
P e t r o g r a d , 28. aprila. Xa turški meji v okraju Fnnia so zopet izbruhnili resni nemiri. Roparski Kurdi so prišli v velikih trumah ter je bilo že več krvavih spopadov. Čez Baku in Batum vozijo z naglico vlaki s provijnntom in vojaki v južni Kavkaz. Zadnjo dni so se pojavile knrdiške tolpe tudi v okraju Sa 1 mas. V zadnjih 14 dneh so Kurdi oropali osom vasi, ubili pet, ranili pa nešto-vilno oseb. Tudi v okraj Dola jo vdrlo nad 2000 Kurdov. Prebivalci beze prepustivši roparjem vso imetje. Pri napadu na neko vas je bilo ubitih 18 OSeb. V drugi vasi so božali prebivalci v mošeje, ki so jo Kurdi obkolili in sežgali, da so skoraj vsi zgoreli.
Roosevelt o finančni krizi v Ameriki.
London, 28. aprila. Predsednik Roosevelt je izdal   poslanico za
LISTEK.
Greh.
Črtica. Ivo Trošt.
(Konec.)
Obe ste ponovili prejšnji prizor in navajali, kaj in kako bo doma brez njega: botrov bo treba, krst, pogačo, botrinje . . . Mihovka se je domislila davno minolih časov, ko še m' bila vdova. Tedaj so nji prerokovali take čase. Oh .pa jo bila stvar vsa drugačna. Seveda: poročena že-llst ali pa takolo mlada — nozakoa-*ka mati. Pravzaprav ste obe materi, hi vendar isti greh, za koliko drugačna pokora! O, greh, da moreš biti tako vabljiv, lep, zapeljiv!
Toda .laka se tudi sedaj ni pre-Kusljal  dolgo.   Pripravljen  je bil
dobro.
»Francka pride za menoj v Anie-riko. (h, se nekoliko prej pozabi ta Malenkost — ta sramota. Potem se Pa vrneva s par tisočaki in vse bo Poravnano
Moško in resno je govoril to Kacinov Jaka, pole*; loga rja mislil: ako mi oče doma no izroči grunta, nii ostane v Ameriki vsaj — dekle.
Drugače si je slikala srečo svojo ^•erke mati Mihovka: Hm! Poročila
se lahko v Ameriki. Hm, mlada Rad-novka pride Francka že domov. In vendar je ona hči revne kočarice, vdove. Dobro bo obsedela. To se je obećalo preobrniti v samo istino šele čez nekaj let, toda: mlada Badnovka — to u i malo vabljivo. Še Mihovki je bilo tako všeč, da je za treuotek ostavila tok neprijetnih misli in sanjala samo o sladki sreči svoje Francke. Kakšni občutki so vstajali v mladem srcu šele nji, Jakovi izbrani nevosti: oba sta še mlada, oba zdrava ... Doma bodo lahko šo potom zibali, da bo veselje. Mihovki se je popolnoma poleglo sovraštvo, bila jo je sama prijaznost, sama ljubezen. Ali je morda govoril napačno njen bodoči zet.' Tako preudarno, pametno govore samo zreli možje.
Jaka si je čestital na tihom, da je ukani! celo tako tico, kakor je Mihovka in si zapisal ta uspeh za uho k že dosedanjim uspehom, ki so mu obetali lahko  bodočnost.   Teh in
takih uspehov je pa štel Radnov Jaka že lepo vsoto. Začel je računati z njimi . ..
Odpeljal se je Jaka čez morje, spremljal pa ga je blagoslov vseh domačih ter Mihove Francke in Mihov -ke še posebe.Vsi so bili prepričani in on sam tudi, da mu mora sedaj-le vzhajati zvezda sreče ali mu pa že vzhaja, da mu bo sijala krasno in blesteče na pot dolge, udobne bodoč-
nosti. Le sijaj, sijaj, zvezda, sijaj milo...
Stari Radon ni bil še nikoli zadovoljen, izročiti posestvo kateremu svojih sinov. Sprejemal je sicer novce, ki so mu jih pošiljali na račun prihodnjega gospodarstva iz tujine in jih Uporabljal po pameti za domače potrebe ali pa neuporabljene dal v hranilnico. Za domače potrebe vzeti denar je velel zapisati v zorniji ški knjigi kot terjatev. A ko se je ta ali oni naveličal pošiljati domov novce na tako negotov način in vprašal očeta naravnost, kdaj namerava zapustiti gospodarski stolček, tedaj je stari Raden oglušil kar na obe ušesi. Sinovi so nehali s pošiljanjem ter raje varčevali sami zase in ostali v Ameriki.
Francka in Mihovka ste silili Jaka v premnogih pismih, ki ste jih pošiljali za njim, naj pošlje čim preje karto, da ne bo tolike sramote, pa karte le ni bilo in sramota se je bližala koncu. Sin se je obrnil naravnost do očeta in prosil, naj on iz denarja, ki mu ga je poslal zadnji dve poti, ko je bil v Ameriki, kupi vozni listek Francki. Vse stroške mu pozneje povrne do pičice. Toda zastonj. »Pa ga preskrbi ti,« je bil suh odgovor. Jaka ga je res preskrbel, a takole:
Pivi čas so mu je tožilo po lepi Francki, pozneje mu je pa presedala njene matere sitnost. Stiskal je in stiskal, da bi jd»rnl tisto dolarje za vozni listek, pa ni mogel. Delo ni bilo zdi žuo, stroški precejšnji. Jesti treba vsak dan, stradati Jaka ni bil navajen. Po takih okoliščinah jo preračunal, dn niti v pol letu ne zasluži toliko, kar velja karta.
Neko soboto zvečer so pili Slovenci v salonu. »Tretal« jo postaran mož z Dolenjskega. Po petnajstih letih se je zopet odpravljal v staro domovino. Vsi so tiščali v njega, trkali ž njim, poli in uganjali burke, ker ta navada Slovenca menda ne zapusti, kadar j«1 dobre volje, ko bi bil še kje dlje od domovine in ne samo v Ameriki. Došlo jo tudi nekaj Hrvatov in Dnlmatincev, ki so bili ž njimi znani iz podzemeljskih rovov.
Ko je Dolenjec poravnal račun, je zavpil, da mu manjka sto dolarjev. Jadikoval je. da je to velik denar njemu, ki se jo tukaj trudil toliko let in i njim bi napravil doma lahko dosti dobrega. Slovenci so strmeli, se pridušali prav pO kranjsko drug za drugim, jaz nisem, hudič me pobori, strela me ubij, 5e sem . . . primojduši . . . Tudi Jaka Raden se je klel, da ni . . . Slednjič so bili edini v tem, da so moža okradli Hrvatje ali pa Dal matinci. Takoj planejo po njih. Začne se pretep, ki ga je preprečila šolo
policija. Bilo je že več ranjenih. Kar zavpije nekdo: »Pre iščimo vse od prvega do zadnjega!« — »Pa tudi Kranjce!« pristavi okradeni Dolenjec Za preiskavo je še najbolj tiščal Radnov Jaka. ki so ni bil udeležil pretepa.
Preiskali so vse in našli niso ničesar. Soda j bi bili pa kmalu udarili na Dolenjca, da laže. A ta jim dokaže z listki in knjižicami, koliko denarja je dvignil iz banke, koliko jo imel zaslužka, kaj jo postal naprej domov in koliko je potrošil; vse se je očividno strinjalo s tem, da mu manjka 100 dolarjev. Tudi je Dolenjec pokazal vnanji žep, kjer je imel začasno shranjeno malo novčarko. Novčarka jo Še tam ali stotaka ni.
»Drzen tat je bil, če je bil,« je bil soglasen sklep. Tedaj pristavi Radnov Jaka: »Pa mu zložimo tisto, kar je »trebal«, ali če hoče naravnost sto dolarjev.Tuka j je moj dolar; dam pa tudi še enega, če ni drugače.«
Predlog je obveljal. Vsi so skladali, oelo tepeni Dalmatinci in ranjeni Hrvatje. V par minutah jo bita škoda nadomeščena in veselje se je nadaljevalo.
Drugi dan se je Dolenjec vračal vesel v svojo domovino. Prav s tistim pnrnikom pa jo tudi Radnov Jaka poslal Francki — karto.
kongres, kjer nasvetuje začasne odredbe, da se prepreči znova finančna kriza prihodnje leto. V ta namen se naj - stavi komisija strokovnjakov, da temeljito prouči finančno vprašanje v Ameriki in v inozemstvo. Na-dalje se poslanica havi z razmerjem med kapitalom in delom, obsoja demagoge, ki pridigujejo »boj bogastvu, a obenem obsoja tudi z naj-ost rej šimi besedami tiste milijonarje, katerih sinovi so duševni tepci, hčere pa inozemske princczinje, in ki smatrajo za svojo čast neokusno razkošje, za svojo življensko nalogo pa kupičenje moči in izrabljanje v naj umazane j si obliki.
Dopisi.
Iz Bučke. Pri nas na Bučki je naš g. župnik Kutnar začel precej divje kozle streljati. Ko je na Cvetno nedeljo izvedel, da bodo občinske volitve na veliki četrtek (katere so pa vsled neke pritožbe klerikalcev odgođene za nedoločen čas) je tako milo javkal na prižnici, da se nam je vsem smilil. Pa kaj bi se tudi ne! Saj če izgubijo klerikalci sedaj, izgubijo za vedno, in na Bučki bi bila potem ena sama stranka in to liberalna, tako trdi g. Kutnar. Ker mu pa v agitacijsko svrho ni prišla nobena pametna beseda na jezik, je najprvo na grd in ostuden način opsoval g. Zupana, in sicer tako sirovo, da je kar že s tem pokazal, da noče miru, katerega je Kristus priporočal, ampak sovraštvo. Potem pa je pozval ljudi: Kdor ima krščanskega duha v sebi, naj pride z menoj na volišče in naj voli krščanske može. Sedaj pa vas vprašamo g. župnik: Kdo so pa tisti krščanski možje, katere hočete vi kot kandidate postaviti, (hi bi mi zanje glasovali? Ali je oni tak krščanski mož, ki je ženo svojega soseda zapeljal, za kar je bil 14 dni kaznovan in ki je bil za sramoto svoji ženi in svojim odra-ščenim otrokom"? Ali je oni tako krščanski mož, ki je imel poleg svoje žene še z neko vdovo ljubavno razmerje, glede katerega celo neko njegovo pismo, ki se hrani, govori o detetu — Lenčki; in pa ko je bil pozneje zasačen. zopet pri neki zakonski ženski, za kar je sledila tožba, dasi se je potem z možem zapeljanke doma poravnal ? Ali je oni mož, tako krščanski, ki je bil vaš sluga in cerkovnik, ki je zapeljeval ves čas, kar je pri vas služil, nedolžno dekle in ji zakon obetal, je spolno ž njo občeval, kar je vam sama povedala, vam v oči in v oči njegovi novi nevesti ? Ali je oni mož krščanski, ki je zakonsko ženo zapeljal, ko je bil nje mož v Ameriki, in sedaj za otroka niti vinarja ne da, kar pa vi odobravate? Ali je naposled to mogoče krščansko, da so imele pri vas vse dekle s hlapci-cerkovniki ljubavna razmerja, in sta dve dekli morali celo službo pustiti, ker sta bili v blagoslovljenem stanu ? Ali je pri vas to krščansko? Ali je vaše načelo, da se s prelomljenjem 6. zapovedi božje krščanstvo izkazuje in rešuje? Za Boga! Kako vendar morete govoriti o krščanstvu s takimi ljudmi? Ako trezen človek o tem vašem krščanstvu premišljuje, mu mora mraz pretresti mozeg in kosti. Ali pa vas ni sram takega krščanstva? Kako pač hočete vi, ki ste mašnik gospodov, na dan volitev priti v družbi takih elementov, kakor so tu opisani? In če vas bode pošten človek srečal na dan volitev v družbi samih tu opisanih ljudi, na katere ste tako ponosni, ali vas ne bode rdečica oblila? Ali
»Greh je grd, ognusen. Varujte se greha! Kaj pomaga če pridobiš ves svet, a pogubiš svojo dušo?« Te besede posluša Mihovka v cerkvi, posluša nedeljo za nedeljo, mesec za mesecem, posluša že leta in leta od svoje mladosti pa dotlej, ko je šla Francka v Ameriko. Posluša še potem in premišlja: ali je greh res grd?
Postarala se je že in sinko njene Francke je še vedno pri nji. Mali Ja-kec je dorastel za prve hlače, mame ni: dorašča za šolo, mame od nikoder. Danes ima že devet let in še vedno ima samo očetovo ime, ne pa priimka. Kmalu po njegovem rojstvu je odšla Francka za Jakom, a nazaj ni nikogar; tudi poročila se nista. Piše pa hči zelo poredkoma, Jaka prav nič. Oni dan je celo sporočil nekdo, da z Radnovim Jakom več ne živita skupaj. Ločila sta se. On se podi za drugimi, ona mora skrbeti za otroke. Malovreden človek Radnov Jaka. Bog pomagaj!!
Malega Jakea je izredila sama s kravjim mlekom, saj je izredila tudi svoje otroke, pa so ji pomrli, le Franco ji je Bog pustil za — pokoro.
Te dni jo je poslednja vest o nji zmedla popolnoma. Sla je izgrda nad starega Radna in mu očitala trdo-vratnost, da neče Jakobu pustiti grunta.
Stari Joža Raden, malo gluh od starosti in zelo neroden od rojstva,
ne bodete oči v tla obrnili? Ali bi za vas ne bilo boljše, da se skrijete v mišjo luknjo? Pa saj gliha vkup štriha! Kaj bode pa enkrat, ko pride sodnik kakor je rekel, in vam poreče: Jaz sem ti dal same ovce in jagnjeta, da bi jih pasel, ali ti si hotel z njih narediti pa same — ko-štrune. Toliko odgovora na vaš govor — cvetne nedelje.
Ljubomir.
— Od Sv. Mihela v Št. Petru na Notranjskem se nam piše: Cenjeni g. urednik! Nismo liberalci, niti socialni demokrati, ali ker ne najdemo nikjer zaščite, obrnemo se do vas s prošnjo, da objavite par vrstic v pomislek merodajnim činiteljem. Naša občina je dobila namreč nekaj tisoč kron podpore za r e v n e posestnike v svrho nabave krme. Prva skrb ces. kr. okrajnega glavarstva v Postojni bi torej bila, da se ta podpora pravično razdeli med res uboge kmetovalce, kakršnih v naši dolini žalibog ni treba opoldne s svetilko iskati. Izročila se je torej poizvedba orožnikom, kateri so, vsa čast jim, svojo dolžnost storili ter prijavili revne posestnike, to je take, ki imajo malo posestva, nedorasle otroke, bolnike v hiši itd., par glav živine ter nič krm e. Do tu je vse dobro! Ali sedaj je posegla vmes roka politične pristranosti, katera je začela po celi deželi svoje orgije uganjati in podporo so dobili prijatelji in sorodniki našega župana g. Kureta ter podrepniki g. Lena-sija, brez ozira na njih gmotno stanje. So torej imena na razpolago, da so omenjeno podporo prejeli večinoma dobri posestniki, kateri so v jeseni prodal] po več voz krompirja, repe i. dr., kar je v naši dolini nekaj izvan rednega, da, med njimi je celo eden, kateri je v jeseni par voz lastnega sena prodal. Da li je bila ta razdelitev pravična — dvomimo. Ker nam pa slavno c. kr. okrajno glavarstvi* v Postojni v tej zadevi osten-tativno nikakih pojasnil dati noče, prosimo slavno c. kr. deželno vlado, da to zadevo malo preišče, da se do-žene resničnost navedenega ter najdejo krivci, kajti ljudstvo je upravičeno razburjeno.
V e č p r i z a d e t i h.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 29 aprila.
— Ljubljanski kazinotje so se
včeraj izpljuvali v »Grazer Tagblat-tu« ,ker je župan Hribar — prijazno sprejel goste iz Bavarske. Kazinski nemčurji se pač jeze, ker bavarski gostje niso prišli mednje, ker kazinski obrekovalci in zasramovalci dežele kranjske in ljubljanskega mesta niso mogli Bavarcev ščuvati zoper Slovence in škodovati deželi in tujskemu prometu, kakor je navada te družbe. Kaj in kako sodijo Bavarci sami o Ljubljani, priča brzojavka^ ki so jo z R e k e poslali županu Hribarju. Ta brzojavka se glasi: »Biir-germeister Laibach. Bavrisehe Rei-segesellschaft deutschen Flottenve-reins sendet herzlichen Dank fiir glanzende Aufnahme.Sandte an Ber-liener »Local-Anzeiger«, »Miinche-ner »Neueste Nachrichten«, »Dresde-ner Nachrichten« und »Frankfurter Zeitung« folgendes Telegramm: In der nach dem Erdbeben gliinzend neu erbauten Stadt Laibach, die mit ihren zahlreichen Sehens\vi\rdigkei-ten und der prachtigen al ten Burg vom bavrischen Landesverbande des Flottenvereins mit iiber 100 Perso-nen besucht wurde, bereiteten Biir-germeister und Stadt den deutschen Reisenden einen herzlichen Empfang. Die wohlhabenden Biirger der Stadt
velik človek, a prav brez zob in las, kakor žaba, jo pogleda zvedavo, potem pa zaupije: %
»Dam, dam, sinu grunt, Mica, veš. V grob ga ne maram. Sem že star in nadložen.«
»Sinu Jakobu daš grunt, Joža, Jakobu, kajpada.Bog vas varuj !Vpi-je tudi ona veselo, da se stvar obrača na bolje.
»Ne Jakob — Jakob baraba — veš; Tomažu dam grunt. Mi je poslal iz Amerike pet tisoč, Jaka — nič.«
Tedaj je pa Mihovka zopet razširila ustnice in skremžila na jok brez konca: »Ali Jaka ima naše dekle. Joža, pomisli, našo Francko. Tako lepa, tako nedolžna — pa tako je napravil ž njo. Joža, Bog te bo udaril.«
»Jaka — mene udaril — lump Jaka, ga poznam; Tomaž ima pridno ženo.«
»Ali kaj bo z mojo Francko, z nje otrokom, Joža? Bog je še nad nami, naš dobri nekdanji Bog.«
»Lump naj ima otroke — ona pa lumpa; zakaj se mu je ponujala. --Greh, greh--.«
Mihovka je nadaljevala svoje tožbe v vseh registrih, kakor je ženska navada, kadar vedo, da tudi z jokom ne dosežejo ničesar, toda stari Raden ni ljubil takih sitnosti, niti všeč mu niso bile nič. Pograbil je pred hlevnimi vrati gnojne vile in
Laibach batten iiber 30 Privateoui-pagen zur Verfugung gest elit und die Bevolkerung der aufstrebenden Stadt nahm an dem herzlichen Empfang regen Anteil.« — Dober tek, kazinotje!
— Na adreso ces. kr. državnega pravdništva. Stritar, ki ga je nemška družba Mahr-Stanger na pol ubila, ne bo po soglasni sodbi zdravnikov nikoli popolnoma okreval. Ves teden je poškodovanec visel med življenjem in smrtjo, šele v ponedeljek se mu je toliko preokrenilo na bolje, da se ni bilo več treba bati najhujšega. A kakor čujemo, se je Stritarjevo zdravstveno stanje včeraj zopet shujšalo v toliko, da se je bati, da bo brezuspešen trud zdravnikov, mu podaljšati življenje. Med tem pa, ko se Stritar v bolnici bori s smrtjo, se tisti, ki so ga na smrt pretepli, brezskrbno sprehajajo po Ljubljani, ne da bi jim poklicana oblast skrivila lasu. To postopanje sodne oblasti je vsekakor zelo čudno, če se uvažuje, da sodišče v drugih slučajih postopa z vso strogostjo. Spominjamo se slučaja M a 1 i t se h. Takrat je dala sodna oblast takoj aretirati prizadete slovenske akademike in jih pridržala v zaporu, ne da bi se preje prepričala, ali so krivi ali ne. V slučaju Stritar je krivda družbe Mahr-Stanger docela dognana, a poklicani faktorji ne ganejo niti s prstom, da bi ukrenili to, kar bi morali že zdav-na storiti. Zgodi se torej lahko, da se bo sodna obravnava morala vršiti brez glavnega krivca. Kakor smo namreč informirani od povsem zanesljive strani, namerava jo glavni krivec popihati preko meje, ako tega že sploh ni storil. Da je njegov gmotni položaj takšen, da mu je lahko izvesti svojo nakano, bo znano menda tudi slavnemu sodišču, oziroma gospodu preiskovalnemu sodniku. Če bi pa bil g. preiskovalni sodnik slučajno nepoučen, bo menda lahko dobil potrebne informacije pri c. kr. ljubljanskem okrajnem sodišču. Zdelo se je nam potrebno opozoriti c. kr. državno pravdništvo na to dejstvo. S tem smo storili svojo dolžnost. Če pa se vkljub naši opozoritvi glavnemu krivcu posreči, da se odtegne pravočasno roki pravice, bomo delali za to odgovorne merodajne faktorje pri c. kr. deželnem sodišču. Pripominjamo, da vodi kazensko preiskavo sodni pristav K a i s e r!
— Majnikov avanzma se razglasi jutri. Podmaršali postanejo vsi generalni majorji, ki so v tej šarži že štiri leta; izjemoma postane pod-maršal tudi vrhovni nadzornik orož-ništva Tišljar, ki je šele 3V2 *e~ ta generalni major. Generalni majorji postanejo vsi polkovniki, ki so v tej šarži že 6V2 leta; izjemoma postane generalni major tudi polkovnik Matic pl. Dravodolski, ki je šele šest let polkovnik. Za polkovnike bodo imenovani vsi tisti, ki so postali v maju 1905 podpolkovniki; pri artiljeriji pa postanejo zaradi novih organizacij polkovniki tudi taki, ki so šele 2V2 leta podpolkovniki. Sploh je avanzma pri artiljeriji to pot tudi v ostalih šaržah izreden. Podpolkovniki postanejo tisti majorji, ki službujejo v tej šarži 41 /2 leta. Glede imenovanja majorjev, stotnikov in nadporočnikov je ostalo pri dosedanjem službenem razmerju.
— Štajerski deželni šolski svet in — nerazdeljen dopoldnevu! pouk. Piše se nam iz Spod. Štajerskega dne 28. aprila: Po novem def. šolskem in učnem redu dovoljeno je s privolitvijo dež. šolske oblasti na ljudskih šolah uvesti nerazdeljen pouk le ob dopoldnevih vsega tedna, ako so dani predpogoji v to. Ne bodemo
se zakadil z njimi proti Mihovki: »Marš, baba, preč. Tukaj jaz gospodar, potem pride pa Tomaž. Ali greš?«
Šla je, pa ne rada.
Pisala je vnovič hčeri, da je doma vse izgubljeno. Naj si pomaga, kakor more. Nasvetovala ji je tudi, naj gre k temu ali onemu znancu, da ji pomore v sili.
Francka jo je slušala.
Državna oblast je velela Jaki, da jo mora poročiti in skrbetiza otroke. Temu se ni mogel braniti, toda mirno, zadovoljno živeti poleg take žene kakor je Francka, tega ne more prisiliti nobena oblast na zemlji: on je lahkomiseln, ona ne ume ničesar.
Gotovo se vrneta v domovino.
Zato se pa Mihovka sedaj krepko poteza za očetovo doto pri Radno-vih, da jo zapiše — očetov spomin — malemu Jaki--.
O greh, o sreča, o ironija! *
In dandanes se zaupno upirajo oči v govornika na prižnici, ljudje poslušajo trditve o grehu, ga v tem trenotku sovražijo, meneči, da je — grd, in delajo trdne sklepe kako se ga hočejo ogibati: »Nikdar, nikdar več!« Ni pa še govornik izrekel do konca svoj amen, že se širi po sami cerkvi zavist, poželjivost, jeza, ljubosumnost, lakomnost in tem slične hčerke, ki se nič kaj ne morejo s prejšnjim dobrim sklepom.
navajali zdravniških in pedagoških kapacitet, ki so se z vso vnemo izrekle za ta na Čio poučevanja. Sigurno /bi se tudi ta pouk postavno ne bil pripustil, ako bi ne nudil zlasti v zdravstvenem oziru obilo dobrega. Človek bi torej pričakoval, da bode naš deželni šolski svet tozadevno v vsej deželi enako postopal ter povsod enako uvaže val prošnje za uvedenje nerazdeljenega pouka. Toda temu ni tako! V enem okraju vsem tem prošnjam ugodi, v drugem pa vse a limine odklanja!! In vendar se je tu ko tam vse ono dokazalo in doprineslo, kar zakon zahteva Kje je ob takem postopanju konsekvenoa, a kje tudi — pravičaost? Načelno vendar deželni šolski svet ni in ne more biti proti temu pouku, ko pa je postavno dovoljen. To pa vendar ne gre, da bi se le zgolj radi kapric kakega okrajnega šolskega nadzornika ta „novotarija" ne smela — vsaj za puskušnjo — privoliti! Brez skušnje vendar tudi ni prakse. Sioer pa imamo tudi tu ravno vsled prakse — danes že skuŠDJo, ki nas uči, da se nerazdeljen dopoldnevni pouk tudi v poučnem oziru izvrstno obnaša. — Mi torej zahtevamo, da naši poslanci ob razpravi šolstva v deželni zbornici štajerski odločno vprašajo, kako vrhovna šolska oblast svoje postopanje glede uvedbe nvedbe nerazdeljenega ponka zamore utemeljiti.
Vransko. Podružnica sv. Cirila in Metodau je dobila od okrajnega zastopa vrauskega 20 K in od občine vranske 10 K podpore Prošnji sta se poslali tudi občinama Jeronim in Prekopa. — V nedeljo, dne 3. maja priredi podružnica v gostilni pri „Slovanuu GregoriČev večer.
Kongres „Osredne zveze slo* vinskih časnikarjev" bo letos v
Ljubljani ob priliki slavnostnega odkritja spomenika pisatelju Trubarju dne 28.—30. junija. Kdor izmed časnikarjev in pisateljev se namerava udeležiti tega kongresa, naj do 20. maja t. L pošlje prijavo tajniku „Zveze" g. Josipu Vej vari (Praga II.), „Narodni Listy" in obenem kongresni prispevek 10 K blagajniku g. Jo s. Miškovskemu v češkem Brodu. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Pripominja se, da se vsled sklepa odbora „Osredne zveze slovanskih časnikarjev" pripuščajo h kongresu samo oui časnikarji in književniki, ki so Člani kakšnega društva, nahajajoČega se v „Osrednji zveziu ; izjeme v tem oziru dovoljuje odbor samo v posebnih u važe vanj a vrednih slučajih.
Za izlet „Glasbene Matice" v Zagreb se priglasitve udeležnikov sprejemajo v trafiki gospe ČeŠarkove. Vozni listki namreč še niso došli, priglašenci jih dobe, če prej ne, pred odhodom vlaka na kolodvoru od pevskega odbora.
Posebni vlak v Zagreb odhaja dne 2. maja iz Ljubliane ob 6 uri 10 min. zjutraj. Prihod v Zagreb ob 9. uri 42 min Drugi dan, 3. maja, odhaja posebni vlak iz Zagreba ob 7. uri 30 min. zvečer in pride v Ljubljano ob 10 uri 60 min. zvečer.
»Glasbena Matica11 v Zagrebu.
V hrvaških listih Čitamo: „Za sprejem Slovenoev, ki pridejo v soboto, 2. t. m., ob 10. dopoldne s posebnim vlakom v Zagreb, se delajo velike priprave. Predsedniki vseh zagrebških društev so sklenili, da se ima prirediti sprejem kolikor mogoče sijajen in veličasten. Vsa zagrebška pevska društva pridejo korporativno z zastavami na kolodvor. Na kolodvoru bo navzoč tudi odbor hrvaških gospa, ki
Moški zavidajo drug drugemu lepo ženko, par govedi več, lepe konje, senožeti, sumničijo zastran sklenjenih kupčij in podjetij, zastran zakonske zvestobe. Če se greh razvije do tožbe, je kriva prisega eno najmanjših sredstev, ki lahko pomaga dobiti pravdo. Tak-le je naš kmetovalec1.
Ženske so še hujše. Tu se bujno razširja sovraštvo, zavist, krivične obdolžitve zastran lepe obleke, zaslužka, otrok, — da, tu mora trpeti osebna čast, trpeti kakor klop, ki na nji perejo štrene spomladi. Seveda: greha ne! — Koliko nevoščljivosti zastran bogatih snubičev, novih hiš, strojev, celo ne manj zaradi svilenih rut in žametastih kučemajk in pisa-nih predpasnikov, ki dičijo mlada dekleta. Vse vprek mora na rešeto, vse vprek umazano z rešeta.
Greha nikdar več! Ironija! Prej nego greh je človek postavil samega sebe z vsemi strastmi in napakami.
Mihova Francka bi bila lahko spoznala že prvič, ko je padla, da ni grešila zato, ker je greh grd, ker ga sovraži, marveč nasprotno: ona sama lepa, nežna kot gorska cvetica, se je vdala grehu, ker je bil lepši, prijaznejši, vabljivejši, ker je bil neodoljiv, sladak, vesel, — sploh višek vseh človeških popolnosti. Seveda so nasledki grozni. Kdo je kriv pijan-čeve propalosti: on sam ali pijača 1
bo Slovenke obdaril s šopki. S kok dvora   odide   sprevod   v sprenutv godbe na Vseučiliščni  trg,  kjer s Slovenci ra&idejo v svoja stanovanji Zvečer bo v veliki dvorani „Sskola koncert z izbranim  programom -same slovanske kompozicije. UspeV „Glasbene Matice", ki jih je dosegi na raznih turnejih, a zlasti v Trst in na Dunaju, zagotavljajo uspeh t temu  koncertu.   Odb r  za sprej Slovenoev se obrača  na rodoljub zagrebško meščanstvo s pozivom, pohiti v soboto na kolodvor, da najsjajnije   sprejmemo   brate * vence  Živeli Slovenci !u
Kolesarsko društvo „Orao"
Zagrebu namerava 16  avgusta t. prirediti mednarodno kolesarsko dir K med Zagrebom in Ljubljano. Včei sta se mudila v Ljubljani dva odp * slanca tega društva, da stopita gte< nameravane  prireditve   v zvezo ljubljanskimi kolesarji.
Gospa Borštnikova je pretek teden gostovala v Zagrebu v vloj »Trilbv4. Vsi hrvaški listi so priot čili laskave ocene o njeni umetuos in dovršeni njeni igri. Vsi kritiki sc glasno priznavajo, da je ga. B rštn kova ena največjih dramskih ume nic na slovanskem jugu. Ga. Borš nikova gostuje v Četrtek v Zagreb v Tom^aćivi drami „Petar Zrinjskr Ta predstava je na korist pokoj nit skemu zakladu hrvaškega dramskeg osobja. Zato je ga. Borštnikova o. klonila vsak igralski honorar.
Poziv filologov Jutri (četrtel ob 5. uri popoldne se sestane rilološ.-odsek profesorskega društva v odbc rovi sobi „Slovenske Matioe", da s določijo spisovalci slovarčkov za pc samezne klasične avtorje. Na ta s< s tanek se vabijo vsi strokovnjaki, 1 so pripravljeni se udeležiti dela.
Lapsus linguae Neko grdo ljul
ko, nasejano med pšenico slovensk pisave, bi radi iztrebili, namreč rela tivni „isti" in še lepši „taisti". Ob* dva sta kazalna zaimka (= la „idemu) in nikdar ne o z i ral na. Prj vilno je tedaj: „Tat je isti (= tisti ki je pokradel prejšnjo noč pri sc seda", — tod* gi»u*oba je v nadi ljevanju: „Izsledici) bo istega lehk ker . . .", ki bi se glasilo pravilno „ Izslediti ga bo lahko, ker ..." Ak raznih uradov, pisaren in društveni tajništev ter predali časopisov, te važnih Činitelje v jezikovnega razvoji ne hranijo manj takih pošasti neg Kajmanov Orinoco. Najživahneji življenje „istih" vre v divnjaku „Si( venČevem", ki jedva omogoča tel movanje. Zlorabe izvir je v nen ščini, kjer služi „derselbe" kazalu in oziralno, dasi se celo nemščk upira prepogosti rabi njegovi. P nas obveljaj vseskoz načelo: Proč poslednjim oziralnim „istim1 Ravnajte se po tem, dopisniki, ura< niki itd ! Jezik očistite peg, opilii gladko mu rujo; jasno kot struna b pel, zvonu enako donel!
Medicinska fakulteta na Bel
Mestni obč. svet reški je sog asu sklenil, da prosi madžarsko vlado. < ustanovi medicinsko fakulteto na Re z italijanskim učnim jezikom Tai šolski svet je za ta predlog in se j sestavil poseben odbor, ki ima nalog da sestavi organizacijsko osnovo 1 ustanovitev te fakultete.
Tobačna tovarna je pred m kaj leti spuščala tabačno siratko ljubljanske vode in s tem zamori mnogo ribjega zaroda. Takrat se , naredilo konec temu početju. Zdi pa se od prav verodostojne strai sliši, da je tabačna tovarna zopet 1 čela spuščati tabačno sirotko v na vode.  Naj bi se pristojni krogi pri
(Dalje v prilogi.)
Ali ni tisoče ljudi, ki pijo isto pij čo, a so ostali zdravi?
Zakaj se ni Francka ogibala p ha drugič, tretjič.. . Da, še ve Radnov Jaka je nadaljeval svoj umetnost, kako bi si na lahek 11 ari pridobil denarja ter živel brez tr ljenja, pa je padal vedno niže. Z čel se je slednjič potikati med igri ce in tatove. Sama je morala skrbi za družino, zakaj on je bil često 1 prt zastran nepoštenosti. Kako skrbela, si ni mogoče misliti, ako je mati vzgojila samo zato, da l»i varovala greha in kolikor mogu tudi dela. V delu najde spas tu padla duša. Tega je mati ni naučil Le greha ne!
Ne more se trditi, da se je uhv lieala svojega moža, ne, samo dela ni navadila,  ki bi jo rešilo. Saj greha človek sploh ne naveliča, ta* več greh zapusti človeka, ki se 111 u vdal, ko ne more več grešiti. So tu ali redke izjeme, zmagovalci greh a Francke ni med njimi. Skušala grehu  pridobiti novo obliko, ko bilo moža doma. Kaj bi naj sicer p čela! To se ji je posrečilo, obenem j ponesrečlo celo življenje. Prelom1 je zvestobo ...
O greh! kako si lep, vablji Tudi Francka je bila lepa in Radn( Jaka ni bil grd, toda greh je bil vd dar lepši. Kdo more povedati ljudel naj se varujejo lepega, vabljivejl zapeljivega greha 1 Neumnost!
Priloga »Slovenskemu Naroda" St 100. dna 0. aprila 1908.
vočasno prepričali, če je ta vest resnična in naj e ven tu valno store primerne korake, da se to prepreči.
Brez dela. Težko je za zaslužek delavoem vseh kategorij, a posebno
Tetka nesreča. Mat. Zafred sta na postaji državne želeinioe
Trstu stisnila dva vagona tako, * bo težko okreval.
Ogenj. V Spodnjih Stranjah m
težko dobe dela težaki. Velika in silno   Kamniku je pogorela hiša in vsa£<>-obČutna konkurenca težakom so pri-   spodarska poslopja Golteževa. Š&de siljenci in jetniki. Na Kodelovem, kjer   j® 4000 K.   Zažgal je 31etni v*ok, se zdaj zida novo vojaško skladišče,    ki se je igral z utigalioami. so za težaška dela večinoma zaposleni Novo sodno poslopje T LOa
arestantje.   Domači   ljudje   se   tam   gstcu je  dodelano.  Stoji psproti pridno  oglašajo za delo, pa ga ne   Sole v Gornjem Logatou. dobe. I       Iz Kamnika se nam pje: 'Dne
Iz Senožeč Odhajajoči deželno- 27. in 28. aprila je prišlo -Kamniku sodni svetnik je podaril „Izobraže- 381 fantov na vojaški nabr. Od teh valnemu društvuM v Senožečah znatni I je bilo potrjenih 138. Mecbotrjenimi del svoje obČepoznate knjižnioe in I je 16 nadomestnih rezervatov. Na-sioer približno 1000 slovenskih in I borna komisija more biti z esultatom 300 nemških knjig, povsem vezanih; prav zadovoljna, ker je 56 2% porazen teh knjig je podaril društvu trjenih.
doprsno soho našega velikega Prešerna, Krvav pretep.   Pri Iv, Marku
ter stenske slike biskupa Strossmaverja I pri Ptuju sta pretepača S r a ž e 1 a (Častnega člana občine senožeŠke), I in Bezjak v soboto osestniko-I. Stritarja ter profesorja Frana Er- vega sina Vidoviča tako pre-javca. S tem velikodušnim — v zgo- tepla in z noži in kamensm obde-dovini slovenskih izobraževalnih dru- I lala, da bo težko ostal pr življenju, edinim slučajem — je zagotovil da- I Napadalca sta oba vneta ilerikalca. rovatelj   ne   samo   društvu   vedni Posebne vrste flOltt. Graški
obstoj in razovit, temveč počastil je krojaški mojster Anton lathkolb tudi sam sebe in si zagotovil trajen j8 dajal železniškim uslubenoem v spomin in hvaležnost v srcih vseh | Mariboru  obleko  na  obree.   To je
Senožečanov. — ^Izobraževalno društvo v Senožečah" prejelo je tekom meseca  aprila t. 1. še naslednje da rove: Deželnosodni svetnik g. Mihael
vedel 351etni agent IvanPlaozek z Moravskega. Sel je okli več teh strank in jim dopovedoal, da je treba od Rathkolba dovobno obleko
Novak podaril 10 K; g. Milovan Mi-    nekaj popraviti, zato mu jo naj iz-
rovič, pivovarniški ravnatelj 20 K; g. Fran Ferfila, ravnatelj mestne plinarne in elektrarne v Gorici 10 K; tvrdka Riccardo Rupnick v Trstu po svojem potovalen, g. Hugonu Codelli 10 K; g. Ivan JebaČin, tovarnar v Ljubljani   povodom   smrti svojega
roče.   Večinoma vsi so na šli na li mamce.    Plaezek je   pa dtel nositi obleko v zastavljalnico  Ta dni so pa prišli na sled njegovemu delovanju" in vtaknili so ga v lukojc
Kinematograf Edisai na Dunajski   cesti   nasprot kavarni
očeta 10 K; g Josip Jebačin, trgovec    „Evropa" ima od danes io vštetega
v Ljubljani povodom smrti svojega očeta 5 K. Vsem cenjenim darovalcem v namen prosvete prisrčni: wBog plati!" — Občni zbor izobraževalnega društva" se vrši v soboto, 9. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — j —
Iz vojne mornarice. Za linijsko-ladijska poročnika s »a imenovana linijsko ladijska praporščaka Slavomir
petka shdeči zan mi v spred: Naši lovci niso taki! (Smešno] ćernov s s/ojimi konji in psu (P< naravi posneto. Svretovnoznani vžbaleo konj in psov) Japonska eskaira v Trstu 1907 (Ioteresantna, po naavi posneta projekcija). Angel družiie. (Drama.) Prepovedani sad. (Smešn). Regata in pustni korzo v Benetkai. (Krasna, interesantna, po naravi )Osneta pro
Dr a oh si er in Karel NoČ, za linij-    jekcija v barvah.   Origindni korzo v
sko-ladijska  praporščaka pa morna rična  kadeta Alojzij  Poljane o in Anten Reioh.   Vsi so Ljubljančani.
Neverjetna    lakkomišl jenost
Na veliki četrtek je šel kmet Kolo-man Kocbek doma iz Žitnio pri Sv
gondolah po glavnem kaialu. Krasna panorama. V petek sodenje „Društvena godba" pri predstavil ob 4., 5., 6., 7. in 8. zvečer.
Inštruktorja ustreli. V Varaždinu je prvošoleo IvanPosluŠni
Lenartu v Slovenskih goricah v Rad- I kazal svojemu instruktoru Drago gono po smodnik, katerega je hotel I tinu Win t er j u sanokres, ki se rabiti   za   streljanje   o Veliki   noči. I mu je po  nesreči   sproži  in je šla Nakupil si ga je 8 in pol kilograma. I krogla inštruktorju v trebuh. Nesreč-To težo si je  naložil na  hrbet ter I nik je umrl v par urah. romal proti domu.   Ne več daleč od LJnblco Je kotel i streli ti. V
doma pade mu zaboj Ček s smodnikom I Zagrebu je streljal Franc Kraljic s hrbta ter se razstrese na zemlji. I na svojo ljubico Mili o Krsnik, Kocbek si je napravil kolikor se je ker ni marala njegove lubezni. Fant dalo nov zabojček ter nabasal v I pa ni dobro meril, zate je ni zadel, njega smodnika, kolikor ga je šlo. I pač pa bo moral delati hudo pokoro Ko je bil s tem delom gotov, posta- I zaradi poskuŠenega umoia. vil je zabojček na stran, vzel šibice Pri konkurenčnem tekmova-
iz žepa ter užgal ostali na zemlji nju za zgradbo „MeščaasKe posojil-raztrešeni smodnik. Vsled vnetja cice" v Pulju, odlikovan je bil z H. smodnika na zemlji vnel se je tudi nagrado arhitekt gosp. Josip C o-oeli smodnik zraven stoječega za- staperaria v Trstu, bojčka. Pri tem je dobil Koloman Preselitev okrožnega rndar-Koobek tako  hude opekline, da je | skegi urada.   S 5. majem t. L se
dne 22. t. m. v hudih bolečinah umrl.
S črnilom so ga namazali. V
oblaČilnioi ptujskega gledališča so 43-letni brusač I v a n K r a n j c, 18* letni pleskar Franc Toplak in 221etni sobni slikar Jožef Zdra-veo Jakoba Dolinska privezali na stol in ga po gotovem delu telesa namazali s Črnilom. Zlobneži so dejali, da so to storili iz šale, vendar mariborsko sodišče je stvar smatralo za bolj resno in obsodilo Zadravoa na en mesec ječe, Kranjca na 6 tednov, Toplaka pa bodo še sodih*, ker je zdaj hmdo bolan.
Mlad tat. V Jažanoih pri Mariboru je 151etni Karel O g r i n e c ukradel posestniku Ivanu H o j-«ni k u 3090 K iz zaklenjene sobe.
Zastrupila ljubimca in sebe
Na Reki je v hotelu Sušak zastrupila Busattijeva žena iz Trsta svojega ljubimca Mikiča in sebe s tem, da je zvečer v sobi zakurila in da ju je dim gorečega oglja zadušil. Busattijeva je živela z možem jako zadovoljno, dokler ni prišel k njima Mi-kič, v katerega se je mlada žena zaljubila, da je kmalu imela ž njim intimno razmerje. Konec je bil, da ju je mož zalotil nekdaj skupaj in se dal ločiti od žene.
Tržaška „mafija". Tržaška policija je napravila med tržaškimi hazardnimi igralci silen strah. Odkar ao jih prijeli par in slede vsak dan aretacije njih tovarišev, jih je ve'iko teh lopovov zbežalo čez mejo v Italijo, svojo pravo domovino. Aretiranih je mnogo vlaČug, bivših šanso-netk, ki so vodile skupaj žrtve svojim prijateljem. Ker so bili lastniki nekaterih kavarn v zvezi s temi goljufi, so tudi nje priprli.
Nova branllnloa in posojilnica.
Ustanovila  se je „Hranilnioa in po-
__•_________»li__s       o i__V. I
sojilnioa v Gorenji vasi" pri
Škofji
Loki. Zavod je v naprednih rokah.
Nosilno društvo začne delovati ▼ Mariboru te dni.
preseli imenovani urad izKolodovor-skih ulio na Resljevo oesto štev. 3, II. nadstropje.
Konj 80 Je splašil včeraj popoldne prevozniškemu gospodarju g. Ivanu Marovtu na Cesti na južni kolodvor in dirjal naravnost domov na Radeckega cesto št. 24. Pri tem je Marout padel pod voz in mu je šlo kolo čez obe nogi ter ga le lahko telesno poškodovalo.
Nesreča. V Čermelji vasi pri Krškem je včeraj našel lOletni šolski učenec Ivan Zupan iz šole gredoč di nam itn o patrono, katero je pobral in nesel domov. Doma se je dečko zaprl v sobo in patrono zažgal. Pri eksploziji je dečku odtrgalo na levi roki štiri prste, na desni sta pa dva nudo poškodovana. Tudi na obrazu ima deček poškodbe. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
Izgubljene in najdene reči.
Dijak Kristijan Jamar je izgubil srebrno uro z verižico. — Gospa Marija Kanceva je izgubila zlato brožo z murčkom. — Gosp. Žigo Vodušek je našel prost bankovec.
Na Južnem kolodvoru je bil
izgubljen, oziroma najden dežnik, bela ženska jopica, belo žensko spodnje krilo, siv klobuk, zlata broža z belim kamenom in srebrna Častniška verižica. — Zasebn?ca Marija Peršnikova je našla srebrno uro.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 13 Slovenoev in 7  Hrvato*. V Heb je šlo 15, v Beljak  pa 29 Hrvatov.
„Ljubljanski Oktet11 priredi v restavraciji pri nN o v e m sve tuu (Mraku) na Marije Terezije cesti jutri v četrtek, dne 30. t. m. koncert s popolnoma novim sporedom. Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina prosta
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri zvečer v BN a-rodni kavarni". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
6elob, ki stane 410 K. V Trogiru v Dalmaciji je bila te dni jako zanimiva obravnava radi goloba. Neki Kalebota je tožil R. Madirazzo, da je ustrelil njegovega goloba. Razprava je bila dvakrat preložena. Ker noben odvetnik v Trogiru ni hotel sprejeti zastopstva, vzel je t ožit elj za zastopnika spletskega odvetnika dr. Škarioo, Madirazza pa dr. Smodlako, ki je tudi v Splitu. Za vsako pot iz Spleta v Trogir je vsak odvetnik računal 70 K in ker so bile tri razprave, je stal vsak 210 K ali 420 K. To svoto bo pa moral plačati tožnik, ker je bil Madirazza oproščen, da je ustrelil goloba, o katerem ni mogel Kalebota dokazati, da je njegov (Ka-lebotov). Madirazza je bil obsojen le na 5 K denarne globe, ker ni imel pravice nositi orožje.
Ogenj sv. Elije. Iz Livna v Bosni se piše: 2. t. m. se je dogodil Čuden in redek slučaj. Tega dne sta šla okoli pol 8. zvečer iz Livna proti Kupresu tukajšnja meščana Stipo Jazvo in Pero Tadić. Oba sta potovala na konjih, ker se drugače ni moglo. Jazvo je imel suknjo od ne-premočljivega platna, Pero pa ne. Ko sta jahala in bila oddaljena od Livna kakih 4—5 kilometrov, se je pooblačilo nebo, jel je padati dež, ki se je kmalu spremenil v sneg. Veter je žvižgal potnikoma okrog ušes. Kar zapazi Tadić na Jazvinovi kapi svetel kolobar enak onemu, ki se slika svetnikom o&rog glave. Isto opazi i Jazvo na Tad:cevi kapi. Drug drugemu nista rekla ničesar, misleč, da se varata. Ko pa si čajno pogledata po svojih rokah, vidita, da se jima skozi rokavice vrh prstov izbijajo modrosvetli plameni. Pogledata na konje, in tudi na teh ušesih šviga plamen kot pri sveči. Udarita po konjih, a iz dlake in biča švignejo iskre. V prvem trenutku sta se silno prestrašila, ker nista vedela, kaj je to. Ker je bil popoln mrak in ker je burja divjala, si nista upala potovati dalje, ampak sta se vrnila v Livno, kjer sta pripovedovala o oeli stvari. Sreča je bila za nju, da se je elektrika iz njih teles na ta način praznila ter da so bili električni oblaki predaleč. V daljavi se je videlo bliskanje in čulo grmenje. Isto se je dogodilo tistega dne tudi nekemu drugemu tukajšnjemu meščanu na poti v Glamoč.
Koncesijoniranje železnice Matulje-Opatila-Lupoglava. Železniško ministrstvo je dovolilo tvrdki Jakob Ludvik Miinz delo železnice z električno ali parno silo od kolodvora Lupoglava čez Učko do Pre-luka pri Vole s ki oziroma Matulje-Opatija. če se uresniči, da bo podjetnik Miinz to delo izvršil, potem bo mogoče priti iz Volosko-Opatije v dveh urah v Trst, kar je vsekakor velikega pomena.
Tulci V Opatiji. Ooatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 22. aprila 1908 20718 oseb, od 16 do 22. aprila jih je prišlo 1102, a 22. aprila je bilo v Opatiji nastanjenih 4062 gostov.
Zabltost Je najdražja stvar
na sveta 1899 K 42 v se je na Velikonočno nedeljo in ponedeljek iz-molzlo pred cerkvijo sv. Jakoba v Opatiji iz žepov gospode gostov za nepotrebno luksurijozno novo cerkev v Opatiji. Drago je bil plačan vstop v cerkev k službi božji. Neumnost in zabitost je res najdražja stvar na svetu.
Poneverilg pobegnil   In se
ustrelil. V petek je izginil iz Opatije tam dobro znani plačilni natakar Franjo Biegelmann z neznano vsoto denarja, ki jo je baje poneveril svojemu gospo iarju kavarnarju Josipu Lokeiju. Kakor se sedaj zatrjuje, so našli Biegelmanna v neki šumi področja občine Kastav v ponedeljek s prestreljeno glavo mrtvega. Biegelmann je bil zelo vdan kartanju, kar je tudi vzrok poneverjenju, begu in prerani smrti. Zapustil je nepreskrbljeno vdovo z enim otrokom.
Deputacija opatijskih poštnih uslužbencev pri finančnem ministru Koritovskem. Piše se nam iz Opatije: Stara je že stvar, da bodi si kateri uradnik ne more, ali vsaj zelo težko živi v Opatiji s plačo enako drugim krajem, kjer ni taka draginja kakor v Opatiji. Taka se godi tudi tukajšnjim poštnim uslužbencem, ki morajo ob plači, enaki poštnih uslužbencev v drugih kragih, pošteno stradati in se ne morejo nikoli pri draginji, ki vlada tu, ob plači, ki jo dobivajo, enkratno dnevno popolnoma nasititi. To je tudi vzrok, ki je prisilil tukajšnje poštne uslužbence, da so poslali v petek 24. aprila t. 1. deputacijo sestoječo iz treh uradnikov, gg. oficijala Lunačeka, asistenta Krizmana in Bobiča k v Opatiji sedaj bivajočemu g. finančnemu ministru Koritovskemu, kateri je deputacijo najljubeznjiveje prejel in ji obljubil, da se bo za stvar zavzel.Ker je res nujno potrebno, da se plače povišajo, oziroma dajo poštnim uradnikom kakor sploh vsem poštnim uslužbencem v Opatiji draginske do-klade, bi se priporočalo našim gospodom poslancem, da se tudi zavzamejo za naše opatijske poštne trpine
in da izposlujejo pri vladi, da se priskoči tem uradnikom v pomoč, kakor je svoječasno to storila tudi ogrska vlada uradnikom na Reki ravno zato, ker je Reka blizu Opatije, in vlada na Reki vsled tega, ker je blizu Opatija, ista draginja kakor v Opatiji. Torej na delo prijatelji poštnih uslužbencev v parlamentu!
Nove vrste straža v Opatiji. Piše se nam: Kakor se je že svoječasno poročalo v »Slov. Narodu«, nastavila se je po inicijativi nekega odbora v Opatiji neke nove vrste straža, katere dolžnost je paziti po noči na imetje onih posestnikov, ki prispevajo mesečno gotove zneske v to svrho. Ce že to mora biti, naj bo, potreba bi seveda ne bilo, ali ni pa potrebno, da ta straža v svojih uniformah predstavlja pešce pruske armade. Ce gotovi nemški gospodi, ki so prišli tu k nam s trebuhom za kruhom, tako dopada uniforma pruske vojske, naj bi bili šli namesto v Opatijo na slovanska tla raje v Berlin, v deželo lepih čednosti, kjer bi gotovo dosti takih uniform videli. Ker pa Opatija ni mesto za te vrste izzivanja, zahtevamo, da se teh mož uniforma premeni z Avstrijo dostojno uniformo, in to pa tudi zato, ker nečemo, da bi tujci, kateri prihajajo tu sem, mislili, da so prišli med homoseksualno golazen.
Samomor. V ponedeljek zjutraj se je našlo mrtvo truplo trgovca in posestnika v Matuljah in Opatiji Frana Feranda v morju med Volosko in Reko. Kakor je sodnijska komisija dognala, je menda roparski umor izključen, kar potrjuje tudi slabo finančno stanje, v katerem se je v zadnjem času nahajal pokojni Feranda, in pa rane na glavi, katere je samomorilec dobil, ko je skočil v morje s pečin, ki se ravno tam nahajajo pod morsko površino. Na kraju je pustil suknjič, v katerem se je nahajala prazna listnica in prazna steklenica konjaka, kakor tudi klobuk. Uro z verižico so našli pri njem in tudi denarnico z manjšim denarnim zneskom.
Drobne novice.
— 4000   delavskih stanovanj
zgradi ogrska vlada v Budapešti. Stavbišča podari mestna občina.
— Zloglasnega maroškega roparja Raizulija je zvabila neka ženska iz plemena Elkmes v zatišje ter ga umorila. Po drugih virih so možje tega plemena Raizulija zahrbtno ustrelili.
— Italijanska irredenta. V Benetkah je priredila Lega navale na čast pesniku d'Annunziu banket, pri katerem je grof Foscari izrekel željo, naj bi kmalu na obeh bregovih Adri-je zaplapolala italijanska trobojni-ca. Oblasti se niso udeležile banketa.
— V aferi Polonyi - Lengvel prihajajo z vsakim dnem gorostasne j še stvari na dan pri sodni obravnavi. Bivšemu pravosodnemu ministru se je s pričami dokazalo, da se je dal z visokimi svotami podkupovati za razne koncesije.
— Več umorov ima na vesti neki Fridkoch, ki so ga zaprli v Bero-linu. Dosedaj je priznal, da je umoril svojo prvo ženo in pozneje ljubico, trupli razsekal in sežgal. Na njegovem vrtu so izkopali neznano truplo in mnogo ožganih kosti.
Rožne stvori.
* Novi ljudje. Francoski učenjak Lenfant, ki ga je poslala akademija znanosti na raziskovanje v Centralno Afriko, je predaval ob povratku v akademiji o svojih uspehih. Pripovedoval je, da je našel novo vrsto ljudi, ki so še ljudožrci ter zelo podobni opicam. Rasti so majhne — največ 1V2 metera ter imajo na rokah in nogah pregibi j ive palce za oprijemanje. To jim omogočuje da morejo hitro bežati skozi prajro-zde ter plezati po drevju.
* Berolinska mladina. »Berliner Tagblatt« se pritožuje nad pokvarjenostjo mladine v tem mestu. Ako piše imenovani list resnično, je berolinska mladina naj nemoralnoj ša na svetu. Med berolinsko mladino se dogajajo vsak dan najnemoralnejši zločini. Nedavno sta se vračala iz šole brata Seiner. Na potu sta se sprla, pri čemer je starejši mlajšega hladnokrvno zaklal. Po umoru je policija dognala, da sta ta dva dečka nekaj dni zvabila v bližnji gozd malo deklico ter jo posilila.
* Velikonočni običaj pri Slovakih je, da dekleta za šalo tepejo mladeniče. V Mali Tapolci so sklenila vaška dekleta, da natepejo tudi nadvojvodo, ki ima tam svoja posestva. To nalogo so poverile naj lepšem u dekletu v vasi. Ta je »napadla« nadvojvodo na sprehodu »zavratno« ter ga začela tepeškati. Nadvojvoda, ki pozna narodne običaje, se je smejal ter nastavil dekletu hrbet rekoč: »Tako, hčerka moja, le udri!« Deklica je nadvojvodo še parkrat udarila, nakar je dobila bogato nagrado.
* Opice gospodarji ladje. Iz Cal-
cutte je dospel v Philadelphijo par-nik Braunfels, ki je do vedel 400 opic. Med potjo so opice ušle iz svojih tesnih prostorov in mornarji jih na nikak način niso mogli vjeti, kajti, dasiravno so oni večinoma dobri plezalci, so opice še boljši. Na parniku imajo že dve leti velikega babona, kateri je bil tako krotak, da je prosto hodil po ladji. Dva dni predno je prišel parnik v Philadelphijo, je ta opica svojim tovarišicam, ki so bile zaprte, odprla vrata, in takoj nato so vse prišle na prosto, oziroma na krov. Mornarjem ni bilo mogoče opice vjeti, in vrhu tega so opice tudi metale na nje vse, kar so dobile. Ba-bon, ki je ostale opice izpustil, je bežal na jambor, kjer se je skril v košaro, od kjer je svojim tovarišicam kričal razne ukaze, oziroma povelja, kam naj beže pred mornarji. Babon je opice vedno posvaril, kadarkoli so mornarji skušali vjeti kako opico. Opice so dva dni gospodarile na parniku, in šele, ko se je parnik bližal luki, se je kapitanu posrečilo, opice potom zvijače vjeti. Na raznih mestih na parniku je izpostavil ponve, napolnjene z molasom, katera slad-koba je bila naločena z žganjem. Opice se niso mogle upirati slaščicam in kmalu so se tako opile, da so začele klaverno hoditi po krovu. Mornarjem je bilo potem lahko živali zopet vjeti in zapreti v njihove gajbe. Tudi babona, ki je zakrivil vso nepri-liko, so zaprli.
* Turško vseučilišče v Solunu. Hilmi paša je ustanovil lani v Solunu turško vseučilišče. Najprej se je otvorila pravna fakulteta, da bi vzgojila moderno naobražene uradnike, ki bi se oprijeli macedonske uprave in sodišč ter bi v Macedoniji izvrševali reforme s pomočjo turške vlade, preden bi se velesile sporazumele za izvajanje reform. Za profesorje je bilo nastavljenih 8 Turkov, ki so si vsi pridobili strokovno znanje v zapadni Evropi, v prvi vrsti v Parizu. Prvo leto se je vpisalo 361 slušateljev, med njimi 308 mohame-danov raznih narodnosti, 18 Grkov, 16 Židov, 9 Srbov, 7 Bolgarov, 1 Asi-ree, 1 Armenec in 1 Kucovlah. Izredni slušatelji se ne sprejmo. Kdor hoče biti sprejet, mora položiti izpit iz turškega jezika, književnosti in še nekaterih predmetov. V prvem semestru je teklo še vse gladko, toda že v drugem semestru se je pokazalo, da razlagajo profesorji svojim slušateljem nazore, o katerih dosedaj turški podaniki še slutili niso. Zaradi tega se je v fakulteto vpisalo čim-dalje več častnikov solunske garni-zije. Posledica je bila, da se je med mlajšo inteligenco in častniki pričelo gibanje, ki si je zastavilo nalogo, reformirati turško cesarstvo v obrambo proti evropejskim državam. Gibanje pa ni ostalo dolgo prikrito, in posledica je bila izključevanje in kazensko premeščen je častnikov.
* Hudodelstvo na morju. Angleški parnik »Laurel« je naletel blizu Gilbertovih otokov na večjo jadrenico, ki je bila obtičala na pesku. Na krovu sta bila dva moža, ki sta se zdela takoj sumljiva, ker sta odklanjala vsako pomoč in tudi dokumentov nista imela. Ime ladje je bilo izbrisano. Ker je bilo jasno, da tiči za vso stvarjo neka tajnost, so oba moža aretirali. Med vožnjo v Tara wo je izpovedal mlajši ujetnik, da je bila ponesrečena ladja italijanska y» imenom »Neuvre Tigre« ter je od-plula pred par tedni iz Callaso. Imela je le štiri može posadke. Komaj je prispela ladja na široko morje, je mi padel kuhar, Belgijec Mortimer s sekiro komisarja in kapitana zavratno ter ju hudo ranil. Potem ju je prisilil, da sta skočila v morje, kjer sta utonila. Tretji tovariš se ni upal upirati, vsled česar mu je Mortimer prizanesel. Jadrala sta skupaj naprej, da bi prispela v Avstralijo, kjer je hotel morilec prodati ladjo. Toda o mornarstvu nista imela dosti pojma, zato sta zavozila na pesek. Oba so v Callaou izročili sodišču.
* Četo van je v Macedoniji se je pričelq letošnjo spomlad nenavadno rano. Prve so začele grške čete. Grki so namreč napadli Turke v vasi Vu-kovu, a napad so jim Turki strašno maščevali; napadli so namreč grški samostan v Bitolu samen ter takore-koč pred očmi mednarodnih zastopnikov poklali 75 oseb. Kmalu nato je prišel znani grški vojvoda Janje s svojo četo v vas Brusnik blizu Bito-Ija, da bi napadel Bolgare, toda* Turki so bili o tem pravočasno obveščeni ter so pričakali Grke dobro oboroženi, celo s topovi. Janje ni opazil, da so ga turški vojaki obkolili od vseh strani, vendar se na poziv ni hotel prostovoljno predati, temuč je rajši padel s štirimi tovariši. V neki hiši so pozneje turški vojaki zalotili še štiri grške vstaše, ki so jih odvedli v Bitolj.
* Čudni pogrebi. Predsednik angleškega kluba ribolovcev je izrazil željo, da kadar umrje, naj se ga »shrani« v vodi. Določil je za pogreb 7000 K. Ko je umrl, so truplo sežga-
pepel so spravili v posebno posodo ga na onem mestu, kjer je lovil pri Londonu, stresli v vodo na strani. Nato so morali udeležniki _=eba začeti loviti ribe. Ujeli so f enkrat toliko rib, kot poprej, ko je pokojnik živel. Vilson Everit, turist, je pokopan na najvišji planini 7 Meksiki, na vrhu Orisabe. Grob njegov je vsekan v kamen in tam notri počiva truplo. Na grobu so velike kamenite plošče. Everit je bil kot turist prispel prvi na vrh Orisabe. James O' Kelley si je dal napraviti zrakoplov, na kateri so položili njegovo truplo. V krsto so priložili neko kislino in netive reči. V višini 10.000 m je zgorel zrakoplov in krsta. Prah se je razsul po zraku.
* Kaznovani duhoborci. Devetnajst duhoborcev, in sicer devet žensk in deset moških, je sodišče v Fort Williamu (Canada) obsodilo v šestmesečno ječo in so jih vse poslali v Toronto. Obsojeni so bili radi tega, ker so nagi hodili po mestnih ulicah in na ta način iskali Odrešenika. Čudne svetnike so pripeljali v kočijah v zapor.
* Otok, ki je eksistiral samo na zemljevidu. Angleška admiraliteta je izdala na mornarico ukaz: »Kiel Island, o katerem se je reklo, da stoji ob zahodu jem obrežju Palao ali ob otokih Peloe, ne eksistira.« Ta »otok« v severnem delu Tihega oceana, ki ni nikdar eksistiral, je bil zaznamovan na zemljevidih angleške mornarice že kakih 50 let. Pred polstolet-jem so ga »našli« ter popisali, ali mornarji so ves ta čas zaman iskali omenjeni otok. Sedaj so ga črtali.
* Za stavo obešen. V Petrogradu je bilo v kavarni »Orel« zbranih nekoliko mladih ljudi. Eazgovarjali so se o zadnjih smrtnih obsodbah. Neki mladenič je izjavil, da smrt na vislicah ne more provzročati posebnih bolečin. Ker so mu tovariši ugovarjali, je stavil za 12 steklenic šampanjca, da ga lahko za eno minuto obesijo, a ne bo umrl. Med burnim pritrjevanjem je bila stava sprejeta. Šli so v bližnji goz, kjer so postavili vislice. Mladeniču pa je pri pogledu na vislice začel stiskati strah srce, a ko so mu vrgli zanko okoli vratu, je prebledel ter izjavil, da odstopi od stave. Toda tovariši, ki so že bili vsi nekoliko pijani, niso hoteli odstopiti, in kmalu je mladenič ze šalo visel na vislicah. Ko pa je potekla minuta ter so vrv odrezali, so s strahom opazili, da imajo mrliča v rokah. Prestrašeni so pobegnili, a truplo nesrečnega mladeniča je našel v gozdu neki kmet.
* Velikanska predpotopna žival. Aristotel je v svoji estetiki nekoč pripomnil, da k lepoti spada tudi preglednost. Zato bi konj, dolg 10.000 stadijev ne bil lep. Ako stojimo na tem stališču, potem tisti kuščar, ki so ga našli v Severni Ameriki v državi Wuoming, gotovo ni lep. Dolg je namreč 96 metrov. Najdeno okostje je popolnoma ohranjeno, tako da je izključen vsak dvom o pravi dolžini. Kak velikan je bil ta kuščar, se sprevidi iz tega, da tehta en sam kos okamenjene hrbtenice 450 kg.
* Velikost ljudi. Vedno se čita, da so sedanji ljudje manjši kakor so bili v prejšnjih časih. Znanstvena preiskavanja pa so pokazala drugačen rezultat. Pri merjenju egiptovskih mumij se je pokazalo, da so stari Egipčani bili ravno tako veliki kakor so današnji ljudje. Grobovi grških in trojanskih junakov pred Trojo pa kažejo, da so ti junaki bili manjši, kakor so današnji ljudje. Ko so Tirolci hoteli prirediti pred kraljico Elizabeto viteške turnirje iz srednjega veka, se je pokazalo, da so jim bile obleke starih vitezov premajhne. Iz vsega je razvidno, da človeški rod ni v rasti nazadoval, temuč se neprestano razvijal.
* Misteriozna smrt. V nekem zagrebškem hotelu je umrl nedavno nagloma tujec, o katerem se ni moglo dognati kdo in odkod je. Edino po lističu, ki so ga našli pri njem, je policija slutila, da mora biti Rumun. Pokopali so ga v Zagrebu ter mu postavili križ z napisom N. N. Nato se je zagrebška policija obrnila v Bu-karešt, in te dni je prišel iz Bukarešte dopis, da je bil pokojnik dr. Me-culescu, bivši profesor na vseučilišču v Bukareštu. Potoval je preko Zagreba v Opatijo, da bi se tam zdravil. Njegova rodbina je obenem prosila, naj se pokojnikovo truplo izkoplje ter dovoli prenos na Rumun -sko. Pokojnik je bil bogat ter je imel v Bukareštu dve hiši.
* Rodbinska tragedija. V gali-ški vasi Bjelanu je delavčeva žena Bruzda že dalje časa ljubkovala s konjskim trgovcem Ovčacem. Nedavno sta nezvesta žena in njen ljubimec sklenila, da se iznebita moža. Napadla sta skupno varanega moža, a ko je klical na pomoč, mu je žena odrezala jezik. Potem sta moža ubila s sekiro. Oba so zaprli.
* Prestolonaslednik strugar. V vladarski hiši Hohenzollernzev je še stara navada, da se mora vsak princ izučiti kakega rokodelstva. Ravnajoč
se po tej navadi, se je izučil princ Friderik Viljem strugarstva. V tem si je pridobil nenavadno spretnost. Te dni si je dal prinesti v svojo sobo priprave ter za kratek čas izstružil lepe noge za stol. Njegovo spremstvo je bilo prijetno iznenađeno. Sedanji nemški cesar je mizar, njegov oče je bil knjigovez in njegov ded strugar.
* Zanimiva poroka. V Budimpešti je bila 22. t. m. zanimiva poroka. Pevka na peštanskem gledališču Amalija Revy se je poročila z bivšim angleškim polkovnikom Chat-manom. Ko je imenovana igralka pred leti gostovala na angažma v Londonu, je dobila od Chatmana nenavadno pismo. Pisal ji je, da ima deset milijonov, da je vdovec s 161et-nim sinom ter jo zasnubil. Igralka je mislila, da pisec ni zdrave pameti, zato mu na pismo niti odgovorila ni. Kmalu je zopet odpotovala s svojo materjo na Ogersko. Zaljubljeni Anglež se je peljal za njima ter jo zopet zasnubil v Budimpešti. Obenem ji je ponudil v dar 800.000 kron. Po daljšem obotavljanju je pevka sprejela ženitno ponudbo, toda ženin ji je moral podpisati pogodbo, da bo smela še nadalje nastopati v gledališču kot pevka.
* lz maščevanja. Iz Nocere v Kalabriji se je izselil leta 1905. v Ameriko kmet Sieriani. Leto dni nato je rodila njegova žena ter prijavila sodišču, da jo je onečastil njen lastni oče, ki je bil zaradi tega tudi obsojen. Ko je prestal kazen, se je vrnil oče v hišo svoje omožene hčere ter nadaljeval svoje prejšnje razmerje z njo. Na velikonočno nedeljo sta šla oče in hči iz cerkve, ko se je pojavil pred njima Sieriani, ki se je vrnil iz Amerike. Najprej je s puško streljal na tasta, potem pa ga gazil z nogama toliko časa, da je izdihnil. Nesrečni zet je potem sam šel se ovadit k sodišču.
* Opereta »Vesela vdova« plagijat. Iz New-Yorka se poroča: Henrv W. Sava ve, ki je dobil izključno pravico uprizoritve popularne dunajske operete v Zedinjenih državah, je moral v varstvo te pravice že poklicati sodišče na pomoč. Obravnava je bila te dni pri sodišču v New-Yorku; Sava veva zahteva je bila pa odbita. Odredila se je nova razprava, v kateri bo moral Savave predvsem doprinesti dokaz, da je izključno upri-zoritveno pravico tudi res dobil. Zastopnik tožencev je izvajal, da besedilo operete ni nič drugega kot predelava igre »L' Attache d' Ambas-sade«, ki se je uprizorila leta 1861. v Parizu in ki sta jo spisala Meilhac in Halevv. Dalje je trdil ta zastopnik, da je znaleniti valček »Vesele vdove« vzet iz Planquettejeve operete »Le Paradis de Mohomet« in da se pesem »Maksim« nahaja v kolekciji francoskih narodnih pesmi pod imenom »Chansons Provencales«.
*Nov Tolstega roman. Veliki ru-sk pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je dovršil nov roman »Oče Sergij«. Junak romana je častnik telesne garde. Ko je izvedel, da je njegova žena kot dekle imela intimno razmerje z visokim državnim dostojanstvenikom, jo je zapustil in odšel v samostan. Da zadovolji svoji želji po popolni samoti, gre v gozd, kjer začne živeti spokorno življenje. Glas o njegovi svetosti se je daleč naokrog širil.Skupina mladih ljudi,ki so v društvu svojih ljubic prišli v dotični gozd nedaleč od bivališča pušcavni-kovega, se je razgovarjala o svetem življenju bivšega gardskega častnika; ena izmed prisotnih krasotic opomni, da če je puščavnik še tako svet, ne bi se mogel ustavljati njenim čarom. Njen ljubimec ji obljubi veliko nagrado, če ga zapelje. Dekle se napoti v puščavnikovo bivališče, kjer je puskušala vsa sredstva, ki jih zna in ume ženska, da omami moškega. V puščavniku je že začela zmagovati strast, toda on jo obvlada s tem, da si je v prisotnosti dekletovem odsekal svoj prst. Vendar kra-sotičin obisk ni ostal brez vpliva na puščavnikovo srce. V njem so se jeli buditi spomini na njegovo nekdanje življenje. Glas o njegovi svetosti se širi med tem vedno bolj, tako da so začeli ljudje iz daljnih krajev prihajati k njemu, da se priporoče njegovim molitvam. Med drugimi je prišel tudi neki trgovec s svojo hčerjo, ki je bila umobolna, da zanjo poprosi Boga. Dekle je čez noč ostala v pu-ščavnikovi kolibi, zjutraj — pa ni bila več devica. Ko Sergij premisli svoj čin, hoče zblazneti: vzame orožje, s katerim si je nekdaj pred zape-ljevalko odsekal prst, in razkol je ž njim dekletu glavo. Nato zapusti svoje gozdno pribežališče ter se s palico v romarski obleki napoti proti vzhodu.
* Aforizmi za žene. Vsak mož je svoji ženi zvest dotlej, dokler ona ne razkrije njegove nezvestobe. — Ženska je zagonetka, Ona želi, da se moški trudijo razvozlati to zagone t -nost, a razrešene nočejo biti. — Moški in beračica imata skupno svojstvo: slepoto! — Vsaka ženska je toliko stara, kolikor ima spomina, a
tako mlada, kolikor ima iluzij. — Žena ima instinkt: sposobna je, da izvleče iz preteklosti na dan najstarejšo in najbolj pozabljeno reč, toda nikdar ne — obleke iz pretekle sezone. — Moški se je enkrat spri z vrabcem in od tedaj prezira vse, kar čivkajo vrabci na strehah o — njegovi ženi.
* Osem potopljenih bojnih ladij, španskih in nizozemskih, ki jih je leta 1676. francosko brodovje potopilo v palermskem zalivu na Siciliji, bodo dvignili iz morske globine. Na ladjah je 300 topov in 8 ladijskih blagajn. Podjetniki so dobili od italijanske vlade dovoljenje za to dvi-gnenje in bodo vkljub ogromnim stroškom še vedno imeli 4 milijone frankov dobička.
* Največja sveča. Največjo svečo na svetu so napravili nedavno v Njujorku za ondotno italijansko cerkev. Sveča je nad 3 metre dolga, v premeru ima 20 centimetrov, tehta 159 kg ter je veljala 1500 K. Zunaj so jo okrasili znani slikarji s cvetjem in barvami.
Izpred sodita.
Kazenske obravnave predi deželnim
sodiščem.
Usodopolni strel. Posestnice sin Janez V i d i c iz Zagorice se je nahajal neki jesenski večer minulega leta s tovariši v Ažmanovi gostilni na Bledu. Jože Potočnik je dal za liter vina, in ko je kozarce nalival, je po nerodnosti nekoliko Vidica polil. Ta se je vsled tega jezil, vendar ni prišlo do tepeža. Vidic se je kmalu na to z dvema tovarišama odstranil, šli so v drugo gostilno, končno pa še v Baragovo krčmo. Tam so našli tudi Potočnika, ki je za mizo spal, se prisedli k njemu, a kmalo odšli. Zunaj je dejal Vidic tovarišu Francetu Srni, naj gre nazaj po Potočnika, češ, da bodo šli skupaj domov. Srna ga je res pripeljal iz gostilne, a komaj da je napravil Potočnik korak na prosto, ustrelil je Vidic iz daljave kakih treh do štirih korakov štirikrat na Potočnika, ki pa je bil v levo prsno stran med 8. in 9. rebrom le enkrat zadet, in je kroglja prodrla prsno duplino. Vidic priznava dejanje, zagovarja se le s tem, da je to storil v nekakem silobranu in v bojazni da bi ga ne bil Potočnik z nožem napadel. Neresničnost te trditve pa potrdi zaslišana priča Uršula K o d e r , ki je dogodek pri oknu opazovala, kakor tudi Janez H u d o-vernik in okvarjenec sam. Da je to Vidic le iz jeze storil, kaže njegova trditev, da ga je Potočnik pri Ažmanu nalašč polil. Sicer trdi, da je le pod noge meril in ga s tem skušal v beg pognati. Sodni dvor je Vidica obsodil na 2 leti težke ječe in 5 kron denarne globe, ker je brez oblastvenega dovoljenja orožje nosil.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 29. aprila. V gosposki zbornici je jel odsek razpravljati o ustanovitvi ministrstva za javna dela. Seje so se udeležili baron Beck, dr. Marchet, dr. Ebenhoch in Gess-mann.
Demisija nemških ministrov? Dunaj, 29.N aprila. Nemški minister - rojak Peschka je že v soboto ponudil svojo demisijo. Danes je zopet podal svojo ostavko. Odbor nemške devetorice ima danes sejo, v kateri bo definitivno sklepal o tem, da li naj dr. Derschatta, dr. Marchet in Peschka še ostanejo v ministrstvu ali naj demisionirajo.
Maloruski klub. Dunaj, 29. aprila. Maloruski klub je imel danes pod predsedstvom prof. Romančuka sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. Kakor se čuje, je klub sklenil umakniti vse nujne predloge glede gali-ških razmer.
Nov namestnik in deželni maršal v Galiciji.
Dunaj, 29. aprila. Uradna »Wie-ner Zeitung« priobčuje imenovanje dr. Bobrzvnskega za gališkega namestnika in grofa Stanislava Bade-nija za deželnega maršala. Cesar je danes Bobrzvnskega zaprisegel in ga na to sprejel v posebni avdijenci. Bo-brzvnski bo jutri odložil svoj držav-nozborski mandat.
Reforme pri gališkem namestništvu.
Dunaj, 29. aprila. Vlada namerava izvesti pri gališkem namestništvu sčasoma več reform. Pred vsem se ima pomnožiti število okrajnih glavarstev. V doglednem času se kreira novo mesto dvornega svetnika, ki se bo oddalo kakemu Malo-rusu.
Volilna reforma za Trst. Trst, 29. aprila.   Danes je imel odsek za volilno reformo svojo plenarno sejo.   Kakor se govori, se je med Italijani   in   Slovenci doseglo
sporam ml j en je v vseh prepornih očkah. Oosek ima rešiti samo še ne-
aj formalnosti in volilna reforma
t) perfektna.
Dogodki na Hrvaškem. Zagreb, 29. aprila. Včeraj popolne je imela hrvaško - srbska ko-alioia sejo, na kateri se je razprav-ljaloo postopanju hrvaških delegatov \ peštanskem parlamentu. Koalicija ^ je izjavila za solidarno s srbsko sayiostalno stranko v borbi proti biWi baronu Rauchu.
Zagrb, 29. aprila. Danes opoldne so piredili akademiki shod na vseučilišji, da se definitivno dogovore, kajnaj store vzpričo nasilnega vpokojena profesorja dr. Šurmina. Shod je .klenil proglasiti generalno stavko tr pozvati dijake, naj zapuste univrzo in se ne vrnejo preje, dokler se ne da primernega zadoščenja za ivršen atentat na svobodo vseučiliša. Včeraj je vzelo odpust-nico 150 ikadeniikov.
Zagfb, 29. aprila. Na plenarni seji hrvako - srbske koalicije je bilo subskribianih 200.000 kron v narodno objambne svrhe. Ta denar se porabi vpodporo žrtev Rauchovega nasilstva,
Zagrb, 29. aprila. Snoči je prispelo v Zgreb 80 orožnikov. Sklepa se iz tega da namerava ban Rauch pričeti z ovimi nasilstvi.
Zagro, 29. aprila. Iz Frankove stranke sfc izstopila tudi Jerko Pa-velič in d. Živko Petričič. Pridružila sta se kupini, zbrani okrog »Hrvatske Sloode«.
Poslano.*)
(Odgovor dov. akad. društvu »Adri-ja« v Pra|i in javnosti slovenski na znanje).
Na Vfco izjavo, ki ste jo obelodanili po dovenskih časopisih, prisiljena so jodpisana društva odgovoriti vam istim potom. Odgovor pa je namenjia tudi slovenski javnosti sploh, da spozna, kako v kri je že prešlo radkalnemu dijaštvu zavijanje resnice tedaj, ko se gre za to, da lopi po društvih, ki se ne strinjajo z njihovimi >rincipi.
Zadeva ki spada v nesistematično delovaije radikalnega dijaštva, in kateri nora društvo »Adrija« nasprotovati : vsem ognjem, je združenje Jugoslcvanov. Da pa se to lažje razume, poječi moramo za leto dni nazaj.
Lani ž> se je osnoval odbor, ki naj sestavi pravila za skupno jugoslovansko pevsko društvo »J u g o -slavij a«, K snovanju tega društva so bila pozvana vsa jugoslovanska društva: »Hrvat«, »Šumadija«, »Ilirija«, »Adrija« in »Bolg. sedjan-ka«. In m«dtem, ko so pozdravila idejo vsa d.mga društva z veseljem, se je izrekU edinole »Adrija« ofici-alno proti Hej i, stavila pa je svojim članom na prosto, naj se po svojih mislih prillopijo »Jugoslaviji« ali ne. Ideja c »Jugoslaviji« pa je lansko leto radi raznih neprilik zaspala in se realkovala šele letos v toliko, da so se združila društva »Hrvat«, »Šumadijax, »Ilirija«, »Sloboda« (bosanski klub), »Klub hrvatskih« in »Klub slovenskih tehnikov« v skupno stanovanje. Oficialno z a združenje so bili tudi Bolgari, katere izigrava »Adrija« sedaj proti nam; vendar pa se nam za letos iz gotovih vzrokov niso mogli pridružiti. P r o-t i združenju je bila samo »Adrija«, katere zastopnik je izjavil, da se društvo »Adrija« akcije ne udeleži iz zgolj gmotnih ozirov. Ta izgovor pa je piškav, obenem pa pobija »Adri-jo« oziroma njeno izjavo, kar bomo skušali dokazati v naslednjem.
Vsak človek ve, kje dobiva posamezno društvo sredstva za svoje vzdržavanje, ve, da je vsako društvo v prvi vrsti navezano na mesečne prispevke članov, ve pa tudi, kako težko je dobiti te prispevke članov, zlasti akademikov. In če se »Adrija« v svoji izjavi sklicuje na to, ne pove nič novega, marveč britko staro resnico, katero je izkusil že vsak blagajnik. Iz tega pa sledi, da tudi imenovana društva, ki so si najela skupno stanovanje, niso bila v najboljšem gmotnem položaju. Ker jim je bila pa jugoslovanska ideja toliko sveta, se niso strašila niti teh gmotnih razmer in so riskirala na žepe svojih članov s tem, da so zvi' šala mesečnino. Čast članom, da so ta atentat prezrli, in da so ideji na ljubo žrtvovali od svojih pičlih mesečnih dohodkov še toliko, da se je plačala stanarina za prvo polletje iz njihovih žepov.
Vendar pa je bil skupni upravni odbor prepričan, da na dolgo ne sme računati na dobrovoljnost članov, in morala se mu je vsiliti misel, da si preskrbi dohodkov, ki naj bi se ž njimi v bodoče krila stanarina. V prvi vrsti si je vzel za nalogo, da priredi tekom letošnje sezone zabavo, ki naj bi podprla in zagotovila obstoj »Zveze jugoslovanskih akad.
* Zs vsebino tega spisa je urednlfttr« odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa
društev« in obenem rehabilitirala Jugoslovane v češki javnosti. Zabava se je v zli c temu, da se je »Adrija« zopet absentirala, završila nad pričakovanje sijajno. Obstoj »Zveze jugoslovanskih akad. društev« je zagotovljen in naj je to »Adriji« ljubo ali ne.
Toliko v pojasnilo, da se naslednje lažje razume.
V izjavi se nam očita, da smo s tem, da smo pošiljali v svet dopise s podpisom »Zveza jugoslov. akad. društev v Pragi«, mistificirali našo javnost. V koliko odgovarja resnici, naj sodi ta »mistificirana« javnost sama. Na zadnjem občnem zboru »Ilirije«, ko se je poskusil drzen napad od odbornikov samih, ali razbiti društvo, ali pa je tirati v »Adrijo«, odgovorilo se je g. Kramerju na vprašanje, ali »Zveza« obstoja ali ne: »Legalno zveza ne obstoja. Vendar pa si prisvajamo pravico do tega naslova, ker smo, da osnujemo zvezo, stopili v skupno stanovanje.  Zvezno vprašanje je samo vprašanje časa. Kajti »Zveza« bi se bila osnovala že davno, saj je že izbran odsek, da priredi pravila. Edina ovira, da se vsa zadeva končno še ni rešila, je ta, da društvo »Hrvat« še ni  akademično društvo, vendar pa je že tozadevna akcija v teku  in takoj, ko postane »Hrvat« akademično društvo, predlože se vladi pravila.«To seje g. Kramerju, ki je dopisnik »Omladine«, povedalo na dotičnem občnem zboru. On pa je v svoji resnicoljubnosti črtal vse, kar mu ni prijalo in poslal v svet izjavo, da »Zveza jugoslovanskih akad. društev« ne obstoja,   da imajo društva samo skupno stanovanje   brez ožjih stikov itd. In vendar je ta mož vedel, da imamo skupni odbor, ki deluje za interese vseh društev, on je vedel, da se je priredila zabava od v s e ll društev, vedel je, da se v čitalnici sestajajo člani vseh društev,  da se mora hote ali nehote razviti med obiskovalci čitalnice  konverzacija, ki izpolnuje namen združenja, da se jugoslovanski narodi med seboj pobliže izpoznajo,  da spoznavajo težnje enega in drugega naroda: vse to je vedel g. Kramer, a skrpucal je izjavo, v kateri vse to zanika in katero je odbor »Adrije« podpisati moral. »Zveza«,  dasi še ni legalno potrjena, izpolnuje vse, kar bi se od nje zahtevati moglo. Da ni izvrševala natančnejše svoje naloge, da namreč z različnimi predavanji  izpopolni po-bližje spoznavanje  članov,  je kriv isti vzrok, ki ga je navedla »Adrija« kot izgovor, da ni pristopila »Zvezi«: gmotno vprašanje. Sedaj pa, ko je to vprašanje za sedaj rešeno, pričela je delovati   tudi v tem smislu, določila   je   predavanja o razmerah raznih jugoslovanskih   dežel   in po prvem predavanju tov. Breliha priglasilo se je že toliko predavateljev, da se bodo predavanja vršila lahko celo leto. Pripravljajo se ekskurzije in izleti po češki deželi in gotovo je, da   bodo  imela  društva  v »Zvezi« mnogo več dobička, nego če bi skrbelo vsako društvo zase za izobraževanje svojih članov. Na druge javka-ste fraze imenovane   izjave niti ne odgovarjamo. Slovenska javnost naj sodi sama, kdo je imel samo namen jo mistificirati.  Pravice  do imena »Zveza jugoslovanskega  akad. dijaštva« si ne pustimo kratiti od nikogar, najmanj pa od ljudi, ki so bili vedno odločni nasprotniki zbližanju jugoslovanskih dijakov v Pragi.
V Pragi, 23. aprila 1908.
Srpsko akademsko društvo »Šuma-dija« u Pragu. — Hrvatsko družtvo »Hrvat« u Pragu. — Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi. — Klub hrvatskih tehničara u Pragu. — Klub slovenskih tehnikov v Pragi.
Občni zbor Narodne tiskarne,
V soboto, dne 25. aprila 1908, občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zato se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 9. maja 1908 ob 6. url zvečer •
v hiši Narodne tiskarne
z istim, za občni zbor dne 25. aprila 1908 določenim dnevnim redom, & pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo »klicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na Število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor Narodno ilskarno,
roditiakl! Prispevajte za Traoarjeo spomenik!
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali : Z«  druibo   sv. Cirila In Metoda.
5ela družba zbrana v gostilni pri Trškanu ala na predlog g. učitelja Fr. Vadnala |2 30. — Živeli!
Za Trubarjev spomenik. Gosp. Ivan Irec. uradnik pri ravnateljstvu c. kr. dri. leinic v Trstu K 23-, katere je nabral
)Beljaškem omizju« v Trstu. — Živel!
mrli so v Ljubljani.
Dne 24. aprila: Valentin Kumer, umir. fitelj. 58 let. Komenskega ulice 10. — Ljud-|]a Beden, pek. mojstra hči. 9 mes. Gra-sče 10. — Štefan Pezdirc, zidar. 43 let. adeckega cesta 11.
Dne 25. aprila: Marija Arko, žel. uradnica, let. Škofje ulice 9. — Josip Bizjak, kaplan, let Zaloška cesta 11. Dne 26. aprila:   Marija  Klun, kovačeva ia. 46 let.  Radeckega cesta 11.  — Josip [všek, nadzornik bolnikov. 62 let. Karolinška ja 7. — Neža Gale, gostija. 83 let. Ra-tckega cesta 11. . -»j^^SSU
Dae 27. aprila:  Ana Miiller, zasebnica. let Sv. Jakoba nabrežje 41.
v aefelal belniel; _
Dne 22. aprila: Fran Bezlan, dninar. 46 1. Fran Jerič, rudar. 32 let — Avguštin Kra-)ric, rudar. 27 let. — Jakob Anderle, dninar.
let.
Dne 25. aprila: Lazar Landau, zasebnik, let.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega brata, gospoda
Uflientina Kummer
upokojenega mest. učitelja v Ljubljani
izražamo vsem prijateljem in znancem našo vdano zahvalo. Posebno se pa tudi zahvaljujemo vsem, ki so bili navzoči pri blagoslovljeni u blagega rajnika vLjubljani, ali ki so ga spremili na pokopališče v Kranju k zadnjemu počitku. 1515
Žalujoči bratje ia sestre.
Zahvala.
Vsem, ki so nam povodom nenadne smrti našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta, gosp.
Ljudevita Matajca
podali toliko iskrenega sočutja in izhazali dragemu pokojniku častno zadnje spremstvo, osobito še častiti duhovščini, si. vodstvu in učiteljstvu ljudske šole v Šmartnem, slav. pevskemu zboru »Narodne Čitalnice« v Kranju in si. prostovoljni požarni brambi v Stražišču izrekamo najpre-srčnejšo, iskreno zahvalo.
Stražišče pri Kranju, dne 27. aprila 1908.
1522 Žalujoči ostali.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkuiarjev, pisem in dragih tiskovin < skrbi ceno v tej stroki izvežban uradnik.
Naslov    v   upravništvu »Slov
Naroda"
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
* deluje najbolj*«© priznana
Taio-chiuin tinktura
katera  okrepčajo   lasisće, odstranjuje
laske in preprečuje izpadanje las. i atrklenie** a navodom 1 krona.
pošilja  g«   s  obratno  poŠto  ne   manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalist, najfinejših parfumov, kirurgišklh obvez, avežlh mineralnih vod i. t. d.
Dež. lek&rn* Milana Leusteka
t Ljubljani, Rešljiva cesta it. I
sels« novozgrajenega Fran Jožef ovoga
tabfl. neets 16—17
lice so v tralno telo več
delavcev, žoiarlev, clrku-larlstou, hlapcev pri konjih za gozđorllo, ojllarle, drvarje, navadne dninarje,
proti jako dobremu plačilu. VeJ se izve na parni žagi v
«*tnBm pri Baeavf. al ■a«. Laitan t l|aM|.al,
Zs prebivalce mest, uradnike i t. d Proti težkotam pribavljanja in vsem naaled kom mnogega sedenja in napornega dusev aega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „MoU-ov Seidlits pratak", ker vpliva na probavljanje trajno in aravnovalno ter ima olajševalen in topiler nčinek. SkatJjica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, e. in kr. dvorni zalagat*T na DUNAJ1, rnchlauben 9 V lekarnah na loželi je izrecno zahtevati MOLIj-ov preparat, zaznamovan e varnostno znamko n podpisom 8 3 — 6
Meteorolosično porotno.
Višina nad morjem 206. Srednji zračni tlak 736 9 mm.
aprila	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	j. ° 2o * o. a. *»	Vetrovi	Nebo
28.	9. 2V.	7335	117	sr. jzahod	del. obl.
29.	7.zj.	338	85	sr. svzhod	oblačno
	2. pop.	330	178	sr. jzahod	m
Srednja včerajšnja temperatura 100 mm, norm. 11*7° mm. Padavina v24 urah 00'mm.
Borzna poročila.
Llnbllanaka
„Kreditna banka v LJubljani1.
Uradni kurzi dan. borzo 29 aprila 1908
ali lastniku
1452 -3
^■MaiiK
4/TU majska reaH. . • a 4*2\ srebrna radia  • » « 4* o avstr. kronska •C    » zlata
ogrska kronska rasni e 4^, „ zlata ^ . 4*/, posojilo dež. Krajma
4V,#/. posojilo mcan
•»/■•/. ■ ■ ^Af 4*u*i< bos.-herc. idecano
posojilo 1901 . . .
4% češka dež. banka k. e*
A*T.    .      . *• *
4Vi*/0 zast- pisma gal det. hip o tečne banke . .
P«**- kom- k- *■ B 10° . pr.  .  .  . » . «W o zast. pisma Innetvt. hranilnice ......
4*/i#/0 zast- pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . .
«V/o z. pis. ogr. hip. ban.
4l/i°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
4»/i0/o obl. češke ind. banke
4«/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. .
3*/0 prior. juž. žel. kup. V/t
4Vi"0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860*/» .  . . 9    od L 1864 ....
„ tizske......
,   zem. kred. I. emisija
m ogrske hip. banke . „ srbske a f//s. 100/— . turške......
Basilika        srečke . . .
Kreditne .     •  « •
Inomoške »     •  . •
Krakovske „     .  . .
Ljubljanske       „    • • •
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr. B
Rudolfove
Salcburške
Dunajske kom.
Delnic«.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . „ . • Zivnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brilx) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut*.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Don ar
97*50 99 35 97 40
116 15 93 15
111 30 97-75
10010 9950
9840
97 95 9795
9985
102 10
98 50
9850
99 25
98 25
99 75
99.90 9820 295 50 99-
214— 262 25 146-276 — 269-24725 101-75 187— 2015 275— 108— 115-62 50 50-75 2765 66'— 110 — 497—
134-50 68* 75
1732— 631-50 743-237-75 712— 691—
2656— 550— 288-
P548—
'175—
11-35 1910 23 49 23 97
117-55 95-60
251 — 4-80
Blago
9770 99 55
97 60 11635
9340 111 50
98 75 10110 100 50
99 40 98 25
98 15
10085 10310
99 50
9950 10025
9925 10075
99 20 297-50 100 -
218 — 266 25 150 — 282-275-253 25 10775 188 — 2215 231*-118— 125— 68 50 5475 29*65 70—
507—
135 50 689 75
1742— 632 50 744 — 238 25 715— 692—
2666— 551*-292— 552— 175 50
11 38 1912
2353 2405
117-75 9580
252 -5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29 aprila 1908.
Pšenica za maj Pšenica za oktober Rt     za oktob. . Koruza za mat Koruza za julij . Oves   za maj . Oves     za oktober
sa 50 kg K za 50 kg K za 50 kg K za 50 kg K za 5C kg K za 50 kg K za 50 kg K
11-51
965 992 652 663 712 659
EtVlUlv.
Vzdržno.
Delavski red
m
z a
opeknrnice
je ravnokar iaSel v založbi
NARODNE KNJIGARNE
Sestavljen je točno po določbah veljavnih zakonov in v smisla tozadevnih navodil ministrstva. Ta delavski red Mra MS aablt v vaeh opekarnah.
M v., a peta aa v.
Restavracija INI SVET
(Starti* Tarartja aaaia)
Jam, v ietrteR, 30. oprllo
- velik -
KONCERT
Ljub. okteta (preje sekstet).
zaćitek ob 8. vstop proti.
Za obilen obisk se priporoča
DaltatU Mrak
1524 restavrater.
Citrarji
dobe brezplzćno obselno knjigo pesmi. Za frankirano dopošiljatev te kojige s pesmimi naj se posije poštna znamka za 25 h. Prijaviti se je najpozneje do 15. mali 1908 specijalni zalogi za učila ia muzikalije za oitre: Josip Sorfj na Dunala, m, Hanpt-straase 144. 1520
IIČ6 SO za avgustov termin za mirno stalno stranko brez otrok
stanovanje
štirih sob s kopalno sobo in pritiklinami.
Ponudbe do 5. m&i* na naslov: »Uradniško konaumno društvo v Llubljani". 1514 i
Lepo stanovanje
X dvema sobama v sredini mesta
išče ,513-1
mirna stranka brez otrok.-
Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod Bl Lopo stanovanje11.
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se, kakor običajno vsako leto     1524 — 1
■kV~   dne 1. maja ^|
ct^rori
Marijino kopališče.
Obilnega obiska vljudno prosi
FRIDERIK KOŠIR.
V Sp Z a dobro vi it 3 pri LJubljani
je iz proste roke naprodaj lepo
posestvo
v obsegu čez 50 oralov, in sioer iz nfiv, travnikov In gozdov, s 00-vefo živino in dvoma kontoma ter veslo število prašičev in s vso gospodarsko prltikllno kakor vozovi itd. in to vse v prav dobrem stanju. Polje je vse obsejano in obdelano. Krme se pridela, da se je vsako leto lahko proda za Čez 200 gld. v košnji. Glede zdrave pitne vode sta na razpolago 2 vodnjaka ; eden oelo v hlevu. 1523—1
I Tiskovine1^
<
i
za
1
odvetnike
ima v zalogi
i Jfamdna bjigarna' |
'rji        lajjulDljarLl. m
si -  ~ -—-
|1| T»oiijovnikl a .... 5 v. p
K] a^oMaatfla za civilno in fg
C< kazensko zastopstvo a . 6 v. fc
^ Motarskl akti na na
papirja k
fj  vadnem kanoelijskem na finem dokumentnem
papirju i
biarni"
ae vrli
lutrl, v Četrtek. 30. aprila
- vtllk -
KONCERT
pOpOtBC
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 9.        vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
?raa Jfrapeš
1526
kavarnar.
Kompanjon
s 10.000 do 20.000 kronami se
sprejme v jako dobičkanosno trgovino. Prihodnjost za ugurana. 1518 l Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „prihodn|ost" poste restante Llubl|;
Spretnega
1519-1
stenografa i
veščega slovenske in nemške stenografije sprejme
dr. JOSIP FURLAN
odvetnik v L|ubl|ani
Jauno zahvala.
Podpisani, ki so imeli o priliki Jurjeve slavnosti na Ljubljanskem gradu v nedeljo, dne 26. aprila gostilne, se smatrajo prijetno dolžnim, se tem potom najsrčneie zahvaliti v prvi vrsti g. županu Hribarju za blagohotno podelitev iiceo.ee za točenje, slav. občinstvu in oenj. gostom za obilni obisk in lepi red, ki je trajal ves dan do zaključka slavnosti. 1516
V Ljubljani, 29. aprila 1908.
Fran Zabukovec, I. Debevc,
Fran Bergant Hinko Hleng.
Pravi, pristni
brinovec, borovničar
in slivovko
razpošilja po najnižji ceni In v vsaki —— množini — -
H. LAVRENČIČ
iganlarna in desttlama v Spodnji Šiški pri Llubliani 903-8
Spretna dunajska
šivilja
se priporoča cenjenim damam za v hišo in zunaj hiše, poučuje tudi krojno risanje in prikrojevanje« Vprašanja na Kar lovsko cesto št. 2, L nadstropje i48i— 2
Trgovinski lokali
sc oddajo.
V novi hiši na Miklošičevi cesti,
ogel Dalmatinovih ulic se oddasta dva trgovinska lokala s postranskimi prostori ločeno ali skupaj kot en lokal s centralno kurjavo.
Natančnejša pojasnila daje uprav. „Slov. Naroda". 1404-4
najboljše mazilo za čevlje
daje najlepši b»esk in ohranja usnje stanovitno, feafW1rfrZ|UeTWSJ je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGR1N usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—9 .... ..Mi......       Naprodaj povsod. ==
SLFemOlendt, DunOj. c m kr. dvor dobavitelj.
Nove hi¥
se prav po ugodnih pogojih zaradi odpotovanja   prostovoljno prodajo.
V prvi je dobro vpeljana g o1 Stilna in še dva druga dobro uspevajoča obrta; druga ima lep vrt in veliko stavbnega prostora; tretja, v kateri se d shajata dve koncesiji, to je za gostilno in pekarijo. Potem se pa proda Še več majhnih hiš. ki se dobro obrestujejo. 1488—2
Natančna pojasnila se dobe v restavraciji pri „Zvezdi", Sp. Šiška 22.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII. (1907).
Uhaja po 4 pole obaeieD ▼ veliki oamerkl po eden pot na edoboc ▼ zvezkih ter stoji *ee leto 9 K ao h, pol lata 4 K 60 h, Četrt
leta s K 30 h Za *eo neavatrijeke dežele » K 10 b oa leto Poeameani j vez ki ee dobivajo po 80 h.
..Narodna Tiskarna" v Liubliari
tit
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. 880—20      C; ene vini
Isabela srno . . Furlansko črno • Teran istrski črn Reloško istrski črn Modra irankinja . Cviček najlinejšj Bnrfjnndec    . . Teran kraški . . Vipavako belo Istrsko belo  . . Soriško rumeno . Rebula prve vrste Rizling goriški Muškatelec    . .
liter	28	kr.
T)	32	kr.
1)	36	kr.
n	40	kr.
n	44	kr.
n	44	kr.
n	48	kr.
n	60	kr.
n	32	kr.
n	32	kr.
n	36	kr.
n	40	kr.
7)	52	kr.
n	60	kr.
) *	80	kr.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na (ime [SINOKB spravili! v denar stare .ali pa stroje drugega izvora, ker naalh elvialull« atrojev ne dajemo preprodajalcem, ampak JI ti •«ml prodajamo občinstvu naravnost. 1026 12
SINGER Co.
delniška družba za šivalne stroje.
Podružnica:
KOM, fflODBl M 79.
Razglas.
Zaradi prenapolnjcnosti kirurgičnaga in gine-kologičnega oddelka tukajftnje deželne bolnice se bolniki na ta oddelka za nekaj časa ne morejo sprejemati. Izvzete so le osebe, pri katerih je operacija neodložljiva ali nujno potrebna«
BJtajfaaOaaai     slalalsaJla     silama ll■ inltll     naniaafa.a   aa   I tiikllsisal
mam (RzCnra uOROfl     ZOVMOV V UUDUOuI.
;dne 28. aprila 1906.
1526
.B
40
9
Zobni prašek lrex
v *vio-pušici.
AvL.uk. t i ako i tlda-run/e uranka — 5f«w!
Idealni izdelek najnežnejše finosti, kar si je misliti moči
Vs - k loucelt obsega okoli
S<» porcij, *a<i«>ati za 2 meseca    Cen» K 1*20.
CM
Zajamčeno nepremočgi^o maziio za us^je
HEVEAX!
dela nsDJe mehko, trdno in zajamčeno nepremoČljivo. Pločevinasta Skatlja s čopičem stane 3 E, 10 skatelj 25 K. Na strokovnih razstavah lamo na|vl*ie odlika, ~ams
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
»
Piccolo
I I    6 7 HP dvoclllndrnik, 2—3 se-deten K 3400 do K 4500. 12 14 HP četverociltndrnik, 4 sedežen  K 6800.
avtomobili
.'.   so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .\
Zabtevaff^ prospekt.
Generalni zastopnik: 1015—12
Dunaj, V., Wieztatrasse 89a.
III
1128-5
ya  dam s.   gro spe      i~   ct^cke    Glage,  svilnate,   tricot in cvirnate.
Jrfoderne kravate, cc-r.ie, rarnouejnice. vedno novosti v največji izbiri pri
P. Jrfagdič, Ljubljana, Prešernove ul 7.
Zastonj in poštnine prosto naročajte ——  moj novi veliki ————
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
|l|FR. ČUDEN
:: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: :: Vsled naraščajočih naroČil sem 858 16
oddelek za Izdelovanje oblek po meri Izdatno povečal.
Tudi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angle-
— čkega blaga. =
zaloga in izdelovanje oblek Ljubljana, Dvorski trg štev- 3.
Radi "preselitve  so S defa sa ms|
lepo elegantno
stanovanje
s 5 sobami in a vsemi zraven spadaj očimi pritiklinami na Miklošičevi cesti 22/11. love. 1435-4
pred delavskimi hišami na Dunajski ceati so naprodaf i46i—2
Več se izve na Glincah št. 37.
Prof Pavlov označuje
n* i- lusiji točnih preiskav žira v tek aa najmo-«01 i.i-.is-. zl'inevu te.i aekretorskih želodčnih živcev. Prav odlično pa sbujaju tek, krape želodec in olajšajo bolečine pristne Biadyje ve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega del., slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobitu škodljivo napenanje, čezmerno tvoritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebav*. Dobi se v lekarnah. C. Brad}, lekarnar,Dunaj I.,Fleschmarkt 1/386 razpošlija 6 steklenic za K 6-—, 3 dvoj nate ste klenice ca K 4-50 franko.
S razj
VE
3610-12
te- j|
J
Rogaški ,,Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdravniško Brightovim  vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspefcl. zaprtju bolečinam na jetrih.
Dobiva se pri firmah M. Kaitner i o Peter Laaanik v LJubljani 1251—3
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose Karel Zeilinger
v Hlnimrlber^n
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 1342-5 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko.
Krasne
bluze!
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ
por. Bučar
STARI TRO it 28.
Steckenpferd Bnv-Ruml
Bergmanna & Kom p,, |
Draždaue in D e č i n n. L.
se obnaša neprimerno dobro proti tvoritvi luskm in izpadanja Jas, poapeSnje rast Jas >u je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave.
Dobiva 8e v steklenicah  po 2 KI in   po   4  K   po   vseh lekarnah, drogerijah,  parfnroerijah   in briv-niCiih.       u 21C3 S3
Velikanska pes
Q xx «3 d 1 i *n t> xx t*s$ I*:
899
ameriški  zgodnji   grah, ameriški   oves   Willkomm, Jeruzalem ječmen, rusko laneno seme Iz Rfge, centne buče, vsake v« deteijno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo
dohlva j& 1
Petru Lassniku v Ljubljani
»M trancMak
Oes. kr\ avstrijske    $jj|f    državne železnice.
zvod iz vodnega reda.
SUKNAI
In modno 1047)2 d1d$o za obleke
priporoča firma
Karel Koctan
tvornico zo sukno v Humpolcu
Tvorniske cena.
na Češkem. Vzorci franko
i
■
inko. B
mm
Veljaven od dne l Odhod iz Mnbliana Int. ieL:
• <f*» ziutra). Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. Srj. drž. žel.. Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
?07 rjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoltovo, Straža-Toplice, Kočevje,
*'Q8 j»rea poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
io prectDoicsne. Osebni vlak v smeri: Jesemce, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žci„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfcvo, Straža-Toplice, Kočevje,
: <•& popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. Žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, rraga.
"'•v zvo&er. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, <sudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
'*33 zveOer. Osebni vlak v meri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
O^ao panaol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. tel., Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (Čez Podrožčico).
Oilnod is L|abIJane dri. aolodvor i
zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, s- ;fl popoldne. Osebni vlak v Kamnik r*KI *veder Osebni viak v Kamnik : SO ?on&6l. Osebni vlak v Kamnik. (Sa:tn ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
dohod v LicbiSano int.t
&-OS zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. s-34- zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Str<
Toplic, KtdolfoveKa, Grosuplja, 11-16 pred pot dno.   Osebni  vlak   iz Pr.
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožč:
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočev;
Stmze Toplic, Rudotfovega, Grosuplja. popoldne. Osebni viak iz Beljj
juž. žel., Trbiža  Celovca, Beljaka (l
Podrožčico) Gorice drž. žel„ Trsta
žel. Jesenic «•&<> zvečer. Os^b. vlak Iz Prage, Celo v:
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.3/ zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Str?
Toplic, Kudolfovega. Grosuplja. 8*4 0 zveoor. Osebni viak iz Beljaka
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez f
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž.
Jesenic
ti-&o ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, »ovca,   Seijaka  (čez Podrožčico) 1 drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Oosoa r &;nblias.3 drl. kolodvori
9'4£ sjuuAj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoidne. Osebni vlak iz Karanji O"o zve6er. Osebni viak iz Kamnika. 9*59 pone6i. Osebni viaa iz Kamnika. (Sv-ob nedeljah in praznikih meseca oktobri
(Odbodl in dohodi so naznačeni r ire_. ■ evropejskem času.)
C. kr. ravaati^'iiat«« driav^h ieienik v Trs
Slivovka
tropino
1296-6
se dobi'v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka - kovosti v -
veležganjarni in rektifiikarni sadja
H. ROSNER & Co., Ljubljana
Sp. Šiška! poleg Eosler J e ve pivovarne.
M   Dunajska cesta
nasproti kavarne .Svrops
tjlo in soboto nov spored.
_ W«»A ««» rasuldl im lepakov. - 1521
Kinematograf „tdison
Izgubil se le
1482 -2
lovski pes
temnorjave barve in s kratkim repom, sliši na ime „Baldo".
Kdor ga dobi, naj ga podije v Kolizej tvrdki Bucher proti nagradi.
Proda SO dobro ohranjeno
žensko kolo
in
1497-2
pes prepeličur
Pojasnila daje J, Cvirn, nad-učitelj v Veliki DoUniv Đolenjakč.
Vodovodi
konolUacne, kopalttke naprave
Projekti in izvršitev pn domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe xfftstonJ).
inženir -niUroteRt 3664
Konrad Lachnik, Llubllane
Beetbovenove ulice ite». 4.
Brzojavi: Lachnik-Uubllan
podružnico o spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani  podružnico o ceiovcu.
fjiaawaaic*am k i.ooo.ooo. Stritarjeve nllce štev. 2.
prlporoe« *a*«©l»aaamj€5
promese na 3    zem. kred srečke II- en. po K 5-50 s iTistja
promese na 3   zem kred. srećke L em. po K I'— u
promese na 4% ogrsko kipotečne srečko po K 4'— ■■
promese u ogrsko premlfsko srečko cele po E 12*— polovice^ K 7 — 1S" n
TTlcg-^ xi?»> Icnjiiic© in na t^lcrdi račun obrestuje po 4tV2%
a al Kaw aoo. ^-oip« f|laavami dobitek
K      O O .ta O O
99 9*
81— <8
Isdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Puatoalemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1
76
KK