t)TtEI>NIŠTV\) ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma so n« sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom z« Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna I 4'50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 2l-80; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : 1 Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko* .* .* .* ob pol 11. dopoldne. •. \ v UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, D., ta uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zvefitf. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 26 poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStv*. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se n« »prejemajo. i—Reklamacije lista so poštnine prost«. .... Štev. 205. V Ljubljani, v soboto dne 10. februarja 1912. Leto II. Ig * 'i Wunsittm Ba/rtuth icmo Suliboc njrchh 8 2 ocKtn NllRNBERb Mttttj ureusr. Nordrng Krombacb MUNChEN Zentrum. Bundd.Larak Bauembundl Liberale. Sozia listen. Deželnozborske volitve na Bavarskem. Tatari na Hrvaškem. «u Zagreb, 8. svečana. •tirinajst dni že imamo na Hrvaškem Pra\\ tatarsko gospodarstvo. Plemeniti pan-dur Čuvaj je ban, in tej štreberski duši, vajeni servilnosti od mladih nog, se je na visočini zavrtelo, pa se ji v nevarni megalomaniji sanja, da je povzdignjena na Olip in da ima tekmovati z Jupitrom. Toda Čuvaj ne more preslepiti nikogar druzega kakor samega sebe. Ce veruje sam v svoje božanstvo, je vendar lahko prepričan, da ne verujejo vanj niti uredniki »Narodnih Novin«, kadar pišejo naročene in ukazane slavospeve. Izmed vseh banov, kar jih je bilo na Hrvaškem izza absolutizma, je Čuvaj najbolj klavrna figura, tudi v banski ga-H nesposobna, da zataji svojo korporalsko naturo. Včerajšnjega dneva se je hrabri pandur na banskem stolu bal kakor otrok tiste ure, ko bo ata videl, da je raztrgal hlačiče. Včeraj bi se imel v Zagrebu sestati tisti sabor, ki ga je Čuvaj razpustil, še predno so bile končane zadnje volitve. Khuenov hlapec se zvija zaradi razpusta kakor črv. Ali razpust je bil neustaven in nezakonit kljub vsem sofizmom, ki si jih morajo izmišljati uboge glavice njegovih oficiel-nih žurnalistov. Poslanec postane poslanec tisti hip, ko je izvoljen. Ali sabor postane sabor šele tedaj, ko se snide in konstituira. Razpust sabora, ki ni niti lokalno zbran, je nezakonitost, ki ne bi bila mogoča nikjer kakor na Hrvaškem in na Ruskem. Čuvaj je nastopil svojo vlado, teptajoč zakon že od prvega trenotka. Ali med tem, ko •je bil dosti pogumen, da je kršil zakon od svojega imenovanja dalje, nima pandur poguma, bi pogledal narodu v obraz. V časopisju se strahopetec boji citati resnico, pa ga konfisci-ra. Na shodih se boji slišati sodbo ljudstva, pa lih prepoveduje. Stari lakaj, ki vse svoje življenje ni poznal nič druzega kakor ukaz in pre-Poved. misli, da zadostuje to dvoje tudi za vladanje. pa prepoveduje, prepoveduje, prepoveduje tjavendan, dokler ne bo naenkrat prepovedal samega sebe. Snoči je imel biti shod, ki ga je sklicala socialno demokratična stranka. Sklicala bi ga bila tudi tedaj, če bi se bil sešel sabor. Socialna demokracija, ki vsled nedemokratičnega volilnega reda ne more zastopati svojih zahtev in nazorov v saboru, sklicuje vedno, kadar se snide sabor, javen shod, zato da vsaj tein potom parlamentu naznani zahteve delavskega ljudstva. Ti shodi so postali že liisto-[ični, posebno od tistega časa, ko je — pod Rakodczayem , — socialna demokracija pri otvoritvi sabora dvignila ves Zagreb na noge 'J1 povzročila tak preobrat v političnem miš-Henju. da je postala potem neizogibna tista volilna reforma, katera je prinesla sadove meščanskim opozicionalnim strankam. Čuvaj je dosti dolgo uradnik — tudi v Zagrebu je bil dosti dolgo, saj smo ga imeli celo za vrhovnega župana — da bi lahko kaj vedel 0 disciplini socialno demokratične stranke. Kadarkoli je prevzela jamstvo za red. je bil red; kadar je prevzela jamstvo za mir, je bil mir. Ce bi bila včeraj hotela imeti kravale, bi bila Priredila kravale, ne pa sklicala shod. Zakaj to lam že Čuvaj lahko verjame: Če hočejo socialisti napraviti bujnejše življenje po zagrebških klicah, ga že lahko napravijo in v ta namen ne Emile zola-. Rim. (Dalje). S kretnjo proti oknu je zakril svojo zadrego in lahko rdečico, ki ga je vselej oblila, kadar ie tako opravičeval svojega sina, da mu ni bilo treba priznavati poštenjakovih pomislekov, ki so ga držali med ubožno opravo. »To je res zelo lepo! To je prekrasno!« je faklical Pierre, da mu napravi veselje. »Tudi laz sem tako srečen, da Vas končno vidim! Tako srečen, da Vam morem stisniti hrabre roke, ki so storile toliko velikega.« Zopet je bilo, kakor da hoče Orlando z roko odmakniti vso preteklost. »K, e, to je vse pri kraju, pokopano ... Go-Voriva rajša o Vas, moj ljubi gospod Froment, 0 Vas, ki ste tako mladi in ki pomenite seda-niost. In hitro govoriva o vaši knjigi, ki predstavlja bodočnost... Oh, če bi vedeli, s kakšno iezo me je najprej navdajala Vaša knjiga, Vaš >!Novi Rim«. Smejal se je zdaj in posegel po zvezku, ki *e ležal ravno pred njim na mizi. »Ne, ne morete si misliti to, kolikokrat sem Pri tem čtivu z ugovorom planil po konci!« je dejal, trkajoč s svojo velikansko roko na platnice. »Papež, pa še enkrat papež, pa vedno zo-Pet papež! Novi Rim za papeža in potom papeža! Jutrinji zmagoslavni Rim, ki ima papežu zahvaliti svojo rojstvo, ki se vdaja papežu in ki stopi svojo slavo s papeževo slavo! No — pa mi? Pa Italija? Pa vsi milioni, ki smo jih izdali, da napravimo iz Rima veliko glavno mesto? ^a, le Francoz, le Parižan je mogel napisati tako knjigo! Moj ljubi gospod, naj Vam povem, če ne veste: Rim je postal glavno mesto italijanskega kraljestva; tukaj imamo kralja Um-*erta in Italijane — cel narod, ki šteje nekaj, *o Vam lahko potrdim, narod, ki si misli ohraniti slavni, od mrtvih vstali Rim.« *' V* • ’ 1 potrebujejo nobenega shoda. Ali Čuvaj je dal prepovedati shod, ker ima slabo vest. Letos je bilo pač jasno, da bi se bilo moralo na shodu kritizirati in seveda pošteno običati Čuvajevo tatarstvo. Ce bi imel Čuvaj dobre argumente za razpust sabora in pokojno dušo, tedaj ne bi bil oviral shoda, temveč bi se veselil. Kajti reči bi si moral: Hujskarija se bo sama obsodila. Toda odkod bi naj Čuvaj dobil mirno vest? V štirinajstih dneh, odkar komandira na Markovem trgu ta policijska dušica, je bilo v Zagrebu enoinsedemdeset konfiskacij. To govori pač dovolj glasno in menda se ne more noben sistem huje obsoditi kakor s tem zatiranjem časopisov. Čuvaj zna biti brutalen, ali brutalnost ni hrabrost. Brutalen je bil toliko, da je prepovedal shod. hraber pa tako. da je odnesel pete v Budimpešto, kamor je sklical svoje državnozborske mameluke. Prepoved shoda je povzročila, da je prišlo do demonstracij. Mnogo delavcev ni hotelo verjeti, da bi mogel biti shod prepovedan, pa so prihajali ob napovedanem času v Fran-kopansko ulico, kjer so pa naleteli na tako število policistov, policijskih uradnikov, špio-nov in ovaduhov, da jim ni ostal noben dvom o zakonitih nazorih gospoda Slavka Čuvaja. Policijska kohorta je postopala tako surovo, da je morala brutalnost še bolj razdražiti ljudstvo. Okrog osmih zvečer se je zbrala množica pred uredništvom »Slobodne Riječi«. Naenkrat so zadoneli burni klici »Abzug Čuvaj« in ni dolgo trajalo, da se je demonstracija razširila po vsem Zagrebu. Dijaki so se pridružili delavcem in takorekoč hipoma je bilo po vseh delih mesta živo. Policija, ki se je bila pripravljala kakor za vojno, je bila naenkrat brez moči in ni vedela, kam naj se obrne. Kadar je pa naša policija presenečena, izgubi glavo in počenja neumnosti. Bila je kar smešna videti, kako se je zaletavala zdaj sem, zdaj tja, kakor trop pijanih muh. Da so posamezni pandurji pretepali ljudi, jih bili s pestmi v obraz in uganjali podobne surovosti, to ni noben dokaz policijske spretnosti. Bili so le divji izbruhi obnemogle jeze. Razuntega da je bilo okrog petindvajset oseb aretiranih, se ni zgodilo nič hudega. Demonstrantje so okrog enajstih zvečer sami prenehali, policija, dasi je bila vsa na nogah in je imela še žan-darmerijo na pomoč, jih ne bi bila prisilila do tega. Takale demonstracija seveda ni historična afera. Spada pa v množino tistih simptomov, ki kažejo, da so na Hrvaškem povsem izjemne razmere. Te demonstracije so svarila mogotcem, da se premislijo, dokler je čas in ne gonijo do skrajnosti. Dolgo ni treba več dokazovati, da se na Hrvaškem ni zanašati na zakon. Če se pa ljudstvo do dobrega prepriča da je Khuenovim pandurjem in njihovim pomagačem tatarščina edino načelo, tedaj naj si predrzni zasramovalci zakona sami pripišejo vse posledice, ki bodo neizogibne in do katerih ni več dolga pot. Tako dolgo so sejali veter da mora nazadnje dozoreti vihar za žetev. Neprestano naprej! Avstrijsko konsumno gibanje kaže zadnja leta znamenite napredke. Kamorkoli pogledamo. povsod je deviza: naprej in naprej. V Sedaj se je moral Pierre smehljati ob tem mladeniškem ognju. »Da, da, pisali ste mi. Ali kaj briga to mene? Z mojega stališča je Italija le ena dežela, italijanski narod le del človeštva; jaz hočem slogo, bratstvo vseh narodov, spravljeno, verno in srečno človeštvo! Kaj me briga vladna oblika, naj je monarhistična ali republikanska! Kaj mi je do zedinjene in neodvisne domovine, kadar je le še eno svobodno, v pravici in resnici živeče ljudstvo!« Orlando si je ohranil od tega navdušenega klica samo eno besedo. »Republika!« je nadaljeval tiho, z zamišljenim obrazom. »Da, v svoji mladosti sem iskreno hrepenel po njej. Bil sem se za njo, v zaroti sem bil z Mazzinijem, s svetnikom, z zaverovancem, ki si je glavo razbil ob absolutnem. In potem? Treba se je bilo ukloniti praktičnim potrebam, najbolj nepopustljivi so odnehali. In danes — ali bi nas rešila republika? Na noben način se ne bi razlikovala od naše parlamentarne monarhije; glejte, kaj se godi na Francoskem. Čemu torej tvegati revolucijo, ki bi spravila moč v roke najskrajnejšim revolucionarjem, anarhistom? Vsi se bojimo tega, to kaže naša resignacija. Dobro vem, da pričakujejo nekateri rešitev od republikanske federacije; vse nekdanje male državice naj bi zopet vstale v prav tolikih republikah in Rim naj bi jim bil na čelu. Vatikan bi morda mnogo pridobil pri tem. Ne more se reči, da stremi za tem; le brez ne-volje jemlje tudi to možnost v poštev. Ali to so sanje, to so sanje!« Zopet je prišla njegova veselost na površje in celo senca fine ironije. »Ali veste, kaj me je zapeljalo v Vaši knjigi? Zakaj kljub svojim ugovorom sem jo dvakrat prečital. Bila bi namreč lahko Mazzinijeva. Da, vso svojo mladost sem zopet našel v njej, vse blazno upanje, ki rni je s petindvajsetimi leti napolnjevalo prsi; Upanje, da izvrši Gradcu je »Splošno konsumno in hranilno društvo« v I. 1911 napredovalo za pol miljona kron pri blagovnem prometu. Člani so se za tretjino pomnožili. Društvo zida veliko, najmodernejše opravljeno pekarijo, koje stavba bo veljala le 400.000 kron. — V Ustju na Labi (na severnem Češkem), v Teplicah itd. se konsumna društva razvijajo v gigantska podjetja. Prodajalna za prodajalno se na novo odpira. Zavedno delavstvo neprestano agitira za povečanje svojih konsumov. In Dunaj! Stolno mesto države stoji v socialističnem oziru na čelu. Politična organizacija gre od zmage do zmage. Iz črnega Dunaja, ki je ječal pod jarmom krščansko-so-eialne more, vstaja rdeče mesto svobode in napredka. Na gospodarskem polju kažejo zavednost dunajskega proletarijata štiri mogočna konsutnna društva! Najmlajše med njimi se imenuje »Naprej«! (Vorw;irts); načeluje mu državni poslanec Ferdinand Skaret, ki je tudi tajnik nemško-avstrijske socialne demokracije. Konsumno društvo »Vorv/arts« je bilo ustanovljeno pred 10 leti. Kako velikanski promet ima to društvo, se presodi lahko iz dejstva, da je za lanski Božič oddalo za 400.000 kron dividende. Dividenda znaša po 4%. Letno poročilo kons. društva »Vonviirts« za 1. 1911 kaže, kaj zmore vneto in zavedno delavstvo storiti, če hoče. Samo hranilnih vlog je bilo konec 1. 1911 za 205.638 kron več nego jih je bilo 1. 1910. Dunajski delavec nosi svoj denar sebi — v svoje konsumno društvo. Koliko bi se na pr. mogli naši slovenski delavci v tem oziru naučiti? Naraščanje hranilnih vlog je omogočilo društvu, da je 1. dec. 1910. otvo-rilo veliko prodajalno z manufakturnim blagom in da se otvorita letos še dva. Tudi razvoj lastne klavnice in prekajevalnice, ki je danes v vsakem oziru, vzgledna, ima zahvaliti društvo dejstvu, da nosijo člani prihranke v društvo! Letno poročilo omenja seve težave, s ko-jimi se bori vodstvo. Umazana konkurenca branjevcev, ki so prodajali tu pa tam po 10 v. ceneje nego konsumna prodajalna — v lastno zgubo — nevednost nekaterih članov, ki so se Kristova vera potom evangelija pomirbo sveta. Ali veste, da je hotel Mazzini že davno pred Vami obnovitev katoličanstva? Dogmo in disciplino je pritisnil na stran in ohranil je samo moralo. In novi Rim, ljudski Rim je podajal za sedež vesoljni cerkvi, v kateri naj bi se stopile vse cerkve preteklosti; Rim, večno in predesti-nirano mesto, oče in kralj, čigar gospodstvo naj bi se zopet dvignilo za končno srečo človeštva! Ali ni čudno, da ni sedanje novokatoličanstvo, zbujanje duševnosti, ideja krščanske občine, krščanske ljubezni do bližnjega, s katero delajo toliko hrupa, nič drugega kakor povratek v mistične in humanitarne ideje iz leta 1848.? Oh, videl sem vse to, veroval se in se bojeval, pa vem, v kakšno prijetno zagato nas je zapeljalo vse to dviganje v modrino tajinstvenosti. Kaj hočete? Zaupanja nimam več.« Ker se je zdaj tudi Pierre razgrel in hotel odgovoriti, ga je ustavil. Ne, dajte, da dogovorim. Le popolnoma prepričati Vas hočem, kako neizogibno nam je bilo potrebno osvojiti Rim in ga napraviti za glavno mesto Italije. Brez Rima ni mogla biti nova Italija. Rim je bil stara slava; v svojem prahu je hranil suvereno moč, ki smo jo hoteli zopet u-veljaviti; onemu, ki ga ima, daje moč, lepoto, večnost. Ležeč v središču dežele je njeno srce in mora postati njeno življenje, čim se prebudi iz dolgega spanja svojih razvalin. Oh, kako smo hrepeneli po njem ob svojih zmagah in praznih, v dolgih letih strašne nepotrpežljivosti! Jaz, jaz sem ga ljubil bolj kakor žensko in bolj sem hrepenel po njem; kri mi je gorela, obupaval sem, ker sem se staral. In ko smo ga naposled imeli, smo ga v svoji blaznosti hoteli napraviti krasnega, neizmernega, vladarja, enakega drugim glavnim mestom Evrope, Berlinu, Parizu, Londonu. Poglejte ga. Še vedno je moja edina ljubezen, moja edina tolažba — danes, ko sem mrtev, ko ne živi nič več mojega razun oči.« Z enako kretnjo kakor prej je zopet poka- ujeli na take limanice ter »intrigirali« itd. — vse to je ogrenilo marsikako uro vodstvu, ali, kaj je vse to proti visokim ciljem, ki tiče v zadružništvu? Kaj pomaga vsa zloba, vsa grda zavist — če je pa organizacija na prvi poti?! 17. dec. 1911 je imelo konsumno društvo »Vonviirts« svoj občni zbor, ki je odobril poročilo vodstva ter izdal parolo: naprej — naprej — naprej! Sklennila sta se dva dalekosežna sklepa; 1. ustanovitev stavbene in stanovanjske zadruge za člane konsuinnega društva »Vor-warts« in 2. uvedba posmrtnine za člane društva. Člani naj zbirajo v posebnem hranilnem oddelku denar (krona k kroni), ki jim omogoči polagoma s pomočjo društva sezidati lastno domovanje. — Če delavec — član društva u-mrje, je vdova v zadregi. Odslej bo dobila družina po smrti vsakega člana konsumnega društva »Vorwarts«, ki je bil že eno leto Član in je izkupil v konsumu v enem letu blaga za 450 kron, sto kron posmrtnine. Konsumno društvo »Vor\varts« napreduje od dne do dne. Glavni agitatorji so dele-gatje, ki tvorijo pri vsaki prodajalni agitacijski komite, ki dela in dela. V *nedeljo 14. jan. t. I. je samo agitacijski komite v Favoritih (pol okraja) pridobil 500 novih članov kons. društvu »Vonviirts«. Tako drugje! Z veseljem se bero poročila o izvršenih in dobljenih bitkah na političnem polju. Srce utripa socialistu pri 4. in pol miljo-nu glasov, ki so jih na slavni dan drž. volitev združili nase soc. dem. kandidati ali istotako radost povzročajo številke letnih poročil delavskih konsumnih društev. Iz njih izvemo, da je gospodartsvo v delavskih rokah dobro gospodarstvo, da gremo vedno naprej — brez velikega krika, vztrajno, neutrudno. Slovensko delavstvo — stori tudi ti tako. Naročajte se na Zarjo! zal na okno. Pod globokim nebom se je širil Rim, ves pozlačen od poševnih solnčnih žarkov, tja v neskončnost. Čisto v daljavi, je drevje na Janiculu zapiralo obzorje s svojim svetlim, kakor smaragd zelenim pasom, dalje na levi pa je bila bazilika svetega Petra bledomodra, podobna v prežarki luči pobledelemu safirju. Potem je prihajalo spodnje mesto, staro mesto, rdeče, kakor izgorelo od stoletnih pekočih poletij; kako ugodno je bilo očesu, kako lepo v globokem življenju preteklosti, ta brezmejni kaos streh, golobnjakov, stolpov, zvonikov in kupol! Ali v ospredju, pod oknom, je ležalo novo mesto, ono, ki so gradili petindvajset let sem — vsepovprek nakopičene, še kredaste kocke zidovja, ki jih ni zaodelo ne solnce ne zgodovina s svojim škrlatom. Zlasti strehe o-gromnega finančnega ministrstva so se širile v okrutni grdobi kakor neskončne blede stepe. V te brezutešne nove stavbe so se končno uprli pogledi starega vojaka iz dobe osvojevanja. Ostalo je tiho. Pierre je čutil, kako veje preko njega lahni hlad skrite, nepriznane žalosti. Vljudno je čakal. »Prosim, odpustite mi, da sem Vam segel v besedo,« se je Orlando zopet ogtasil »Ali zdi se mi, da ne bi mogla na koristen način govoriti o Vaši knjigi, dokler ne vidite Rima iz bližine in se ne seznanite z njim. Šele včeraj ste prišli, kajneda? Hodite po mestu, glejte, vprašujte, pa mislim, da se izpremeni marsikatera Vaša ideja. Predvsem čakam, kakšen vtisk napravi Vatikan na Vas. Saj ste prišli zaraditega, da vidite papeža in da obranite svoje delo pred indek. som. Čemu bi že danes pričela z razglabanjem, ko Vas privedo dejstva do čisto drugih idej, vse bolje nego bi mogel storiti jaz z najlepšimi govori človeškega jezika. Torej velja! Pridite zopet k meni, in tedaj bova vedela, o čem nama je govoriti. Nemara se bova razumela!* Ob desetletnici tržaškega krvavega februarja. Trst, 9. februarja. Prihodnji teden poteče deset let od krvavili dogodkov, ki so se vršili meseca februarja 1902. v l istu. Komaj porojeno zavest hrepenenja po lepšem življenju, komaj komaj porojeno čutstvo pravice do življenja, komaj porojeno spoznanje svoje moči in svojega ponosa je moralo tržaško delavstvo krstiti s krvjo svojih tovarišev, svojih sotrpinov, ki že deset let spe v grobu pod odbitim kamenitim stebrom svoje večno suanje. Zaradi zlatega teleta —- kapitalističnega boga — zaradi kapitalist, pravice, ki zahteva od sužnja, da mora ostati suženj vse svoje življenje, je b'l oškropljen tržaški tlak s krvjo mladih delavskih sinov. In med tem, ko so matere in sestre pla-kale nad izgubljenimi brati in sinovi, so častilci zlatega boga slavili orgije veselja nad izvršenim maščevanjem. Neprijeten je delavski spomin na te krvave dogodke. Ali kakor je ob spominu na premagane sodruge žalost velika, tako je velik naš ponos na tiste dneve, ki so podali svetu sliko najidealnejše delavske požrtvovalnosti in mednarodne solidarnosti. Kakor en mož so se dvignili delavci vseh strok, vseli narodov in vseh religij, da pomagajo svojini v boju z Lloydovo družbo se nahajajočim tovarišem kurjačem. Iz malega spora je nastal skupen boj. In kakor je bil boj skupen, je bila žalost splošna in je tudi ponos na dneve zavednosti, na dneve požrtvovalnosti in solidarnosti last vsega delavstva. Ob desetletnici bo tržaško zavedno delavstvo počastilo spomin premaganih sodrugov. Počastilo ga bo skupno, da poda kakor že večkrat, še enkrat ob grobu svojih sotrpinov izjavo, da hoče kot doslej hoditi v mednarodnem bratskem objemu pot. ki vodi do življenja. Zato, zavedni delavci vsi, počastite dostojno spomin padlih žrtev delavstva v boju v katerem želi samoto, kar je njegovega. Pol. odbor jugoslovanske soc. dem. stranke. Proslavljenju spomina žrtev februarja 1912 se bo vršilo po sledečem redu: Ob 9. uri dopoldne se zbero delavci v Delavskem domu, kjer bosta govorila sodrug Pittoni za ital. in sodrug Regent za slovenske delavce. Po teh kratkih govorih se delavci podajo na pokopališče do groba žrtev, da tam polože vence. NOVICE. * Naša slika kaže izid nedeljskih deželno-zborskih volitev na Bavarskem, pri katerih je klerikalni centrum doživel hud poraz in je komaj ohranil absolutno večino Namesto 98 bo v novi zbornici le 87 klerikalnih poslancev. Napredek socialnih demokratov je razveseljiv: od 22 so narasli na 30. Tudi liberalci so napredovali od 24 na 35 sedežev v deželnem zboru. Kmečka zveza ima sedaj 4 poslance, prej je imela 3. Konservativci pa so dobili usodo klerikalcev: prej jih je bilo 16, sedaj jih je le še 7. * Tiralica za profesorjem. Za bivšim profesorjem na inomoški trgovski akademiji Antonom Nigglom so izdale oblasti tiralico. Niggla dolže, da je sleparsko izrabil iz nekdanjega pi-varja Kundla 180.000 kron. * Do 8 milionov kron poneverili. V centrali rusinskih posojilnic so odkrili veliko poneverje-nje. Defravdanti so okanili posojilnico za 8 milionov kron, boje pa se, da je poneverjenje v resnici Še večje. * Roparski umor očeta. Pred dvema tednoma je bil umorjen v Rannersdorfu na Nižjem Avstrijskem posestnik Alojz Santner; zločinec je nato umorjenca oropal. Umora so sumili posestnikovega sina in ga prijeli. Sin je trdovratno tajil. Dne 7. t. m. pa je priznal v vsem obsegu svoj zločin. Na podlagi njegovega priznanja so prijeli tudi morilčevo ženo in mater. ^Nesocialistična makulatura. V konigsber-škem listu smo brali te dni naslednji oglas: Makulaturo iz nemških listov, proste socialno demokratične vsebine, pripravno za porabo na straniščih, se nakupi pod roko od 50 kilogramov navzgor. Ponudbe naj se pošljejo, če le možno, z o-bratno pošto. Garnizijska uprava Konigsberg na Pruskem. Meščansko časopisje bo gotovo naravnost očarala ta ocenitev, ampak garnizijska uprava ima popolnoma prav. Garnizijska uprava je namreč uverjena, da naj se socialno demokratični listi bero in naj gredo iz roke v roko, za meščanske liste smatra najpametnejše, ako romajo — na stranišča! * Žalosten konec svatovščine. V Szama-marzevem na ruski meji so praznovali ženitvanje. Svatje so se peljali v lepo okrašenem četvero-vprežnem vozu v cerkev. Naenkrat je zadel voz v divjem diru ob kanton in se razbil. Svate je zagnal silni sunek s tako močjo ob tla, da so bili Štirje takoj mrtvi, ostali pa so si polomili roke in noge. Samo vozniku se ni zgodilo nič. * Volkovi so ga požrli. V Marmaroš Sigetu na Ogrskem se je šel sedemletni deček Bazilij Arde-lean na bližnji hrib sankat. Ker ga ni bilo pravočasno domov, so ga šli domači iskat. Bila je Že noč, ko so našli v krvavi mlaki poleg ostankov dečkove obleke oglodane kosti. Ubogega dečka so bili požrli volkovi, ki se jih klati veliko število po ondotni okolici. *Žrtvi zrakoplovstva. Letalca Janesch in Leon sta padla blizu Sebastopola z dvokrovnim aparatom Furmanovega sistema iz zračne višine na zemljo. Sledila je eksplozija bencina in sta smrtno poškodovana letalca zgorela. * Maščevanje prevaranega ljubimca. V Madridu je planil tovarniški delavec Diario Perez na svojo nekdanjo ljubico, ki se je pravkar vračala iz cerkve od poroke ter ji z nožem prerezal grlo. Nevesta se je zgrudila na tnestu mrtva. * Poplava na Portugalskem. Reka Tajo je prestopila bregove in odnesla mostove. Tudi druge reke so se razlile daleč naokolo. Škoda je ogromna, mnogo ljudi je utonilo. V rekah opa- žajo trupla utopljencev, blago in ostanke razrušenih hiš. Vsa letina je uničena. * Upor v jetnišnici. V Barrauxu je izbruhnila v jetnišnici obširno zasnovana revolta kaznjencev, ki so jo udušili šele z vojaško pomočjo. Kaznjenci so zapalili svoje postelje, da bi izbruhnil v jetnišnici požor. Nato so udrli iz celic in napadli čuvaje. Ker pa so bila velika vrata zaprta, je prihitelo vojaštvo, preden so utegnili kaznjenci pobegniti. Razvila se je pravcata bitka med vojaki in kaznjenci; vojaškega stotnika so kaznjenci težko ranili s streli iz revolverjev. Slednjič so vojaki zmogli in upornike uklenili. * Sleparstvo z umetninami. V Kodanju so prišli na sled velikemu sleparstvu z umetninami, ki zbuja v krogih nabiralcev, umetnikov in tr-go-.cev z umetninami veliko pozornost. Našli so celo vrsto rizb, ki so bila označena z imeni skandinavskih umetnikov, vresnici pa so bila samo spretno ponarejeni falzifikati. Število falzifikatov po trgovinah, razstavah in priv. zbirkah je jako veliko. * Zastrupljenje z ribami. V Bizerti se je dogodil slučaj, ki spominja na veliko berolinsko zastrupljenje. Družina delavca Girondija, obstoječa iz staršev in dveh hčerk, je večerjala ribe. Ponoči je obolela vsa družina za znaki hudega zastrupljenja in še preden je došla zdravniška pomoč, je bil oče mrtev. Mater in obedve hčeri so prepeljali v bolnico. * Tramvajska nezgoda. Blizu Pittsburga se je dogodila v Ameriki velika tramvajska nezgoda. Tramvajski voz se je prevrnil čez 200 metrov vi sok prekop in zdrčal navzdol. V padcu se je več krat prekolobaril. Pet potnikov je bilo mrtvih, ostali večinoma težko poškodovani.; Kranjski deželni zbor. Na včerajšnji seji se je prekinila proračunska razprava, ker je vlada želela,da se v nav zočnosti ministerialnih zastopnikov reši vodo-pravni zakon, čemur je seveda klerikalna večina z velikim veseljem ustregla. Predtem so liberalci vložili dve interpelaciji, deželni predsednik pa je oglasil načrt o podržavljenju ljubljanske mestne policije. Glavar je otvoril sejo ob tričetrt na 10. Med vlogami je interpelacija liberalnih poslancev, ki vprašujejo, kakšno stališče zavzema vlada na-pram razveljavljenju Reisnerjevega in Ribnikar-jevega mandata. Deželni glavar naznanja, da mu je došla vladna predloga o podržavljenju ljubljanske policije. Zakonski načrt se glasi: »Zakon, s katerim so določena opravila krajne policije v deželnem stolnem mestu Ljubljani in v selski občinah Moste, Zgornja Šiška, Spodnja hiška in Vič odkazujejo posebnim cesarskim organom. S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Na podstavi zadnjega odstavka § 26. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887, dež zak. št. 22) oziroma zadnjega odstavka občinskega reda za vojvodino Kranjsko (zakon z dne 17. februarja bruarja 1866, dež. zak. št. 2) se v ozemlju deželnega stolnega mesta Ljubljane, dalje selskih občin Moste, Zgornja Šiška, Spodnja Šiška in Vič nastopna, po določilih navedenih paragrafov v samosvoje področje občin spadajoča opravila krajne policije odkazujejo cesarskemu policijskemu oblastvu: 1. Skrb za varnost osebe in lastnine: 2. skrb za varnost in neoviranost prometa v stvareh, navedenih pod točko 1; policijska pažnja na posle in delavce in skrb, da se izvršuje poselski red; 3. nravstvena policija. § 2. j Ako se do časa, ko stopi ta zakon v moč, med vlado in občinskim svetom ljubljanskim ne sklene v § 45. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano omenjeni dogovor, tedaj plača ljubljanska občina k stroškom, ki nastanejo državni upravi, izvršujoči v § 1. navedena opravila krajne policije, vsako leto v četrtletnih obrokih izplačan pavšalni znesek 130 tisoč kron (reci stotridesettisoč kron na leto) ki se, ko bi se od zadnjega ljud. štetja določeno število prebivalcev v Ljubljani morebiti pomnožilo, za vsakih 1000 prebivalcev od tistega leta dalje, ki pride po vsakočasnem ljudskoštetnem dnevu, zviša za 1000 K. § 3. Ta zakon, ki ga je izvršiti naročeno Mojemu ministru za notranje zadeve, stopi v moč tisti dan, ko se ustanovi v § l. omenjeno cesarsko policijsko oblastvo.« Deželni predsednik baron Schvvarz obširno utemeljuje načrt z vladnega stališča in prosi, naj ga deželni zbor nujno reši. Deželni glavar Šušteršič odkazuje načrt ustavnemu odseku. Nato odstavlja deželni proračun z dnevnega reda in odreja razpravo o vo-dopravnem zakonu. Poljedelsko ministrstvo zastopa sekcijski načelnik Seidler. Poročevalec je bil dr. Lampe, ki je naglašal, da je zakonski načrt sad kompromisa vseh strank. V debati se je dr. Novak pritoževal, da niso poslanci dobili časa za študij zakona, ki obseda na 41 tiskanih straneh 120 paragrafov. Načrt se je po razmeroma kratki debati sprejel v prvem, drugem in tretjem čitanju. Konec seje ob tričetrt na 2._______________ Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima v sredo, 14. t. m. javno sejo. Oddati ima svoje mnenje o izpremembi ljubljanskega občinskega in volilnega reda, ki ga zahteva deželni zbor ter o podržavljenju policije. Kranjski deželni zbor ima prihodnjo sejo v torek, 13. t. m. ob pol 10. dopoldne. Na dnevnem redu te seje bo razprava o zakonskem načrtu glede šolskega nadzorstva in točke, ki so ostale v včerajšnji seji nerešene. — Podržavljenie policije je gotova stvar — tako pravijo. To nam sicer še ni znano. Vemo le, da je zakonski načrt o podržavljenju predložen deželnemu zboru, ki ga je odkazal ustavnemu odseku. Predlog ni sklep in načrt ni zakon. Državna policija je torej predlagana stvar, ne pa gotova. Seveda če pravijo klerikalci. ki imajo večino, da je gotova, tedaj bo že gotova. Klerikalci se zelo vesele podržav-ljenja — in to je že sumljivo. Zakaj če podr-žavljenje ne utemeljuje posebnih žalosti, tudi ne more utemeljevati posebnega veselja. Na vsak način je predlog nezaupnica, ki jo izreka vlada občini. Ne vemo pa, zakaj naj bi prebivalstvo več zaupalo vladi kakor svoji občini. Za tako razumevanje je že treba klerikalne logike. In tudi ne vemo, kaj naj Ljubljančana veseli, če pravi vlada, da mora prevzeti nekakšno varuštvo nad občino. Zakaj vprašanje je načelno. Policija je lahko slaba, z občinsko upravo so Občinarji lahko nezadovoljni. Ali uprava je danes taka, jutri pa je lahko drugačna. Podržavljena policija pa ostane podržavljena. naj je uprava kakršnakoli. Vlada ne jemlje policije iz rok sedanji občinski upravi, temveč jo jemlje občini. Navdušenje klerikalcev pa je zanimivo še iz druge strani. Pri vladi ima ta gospoda gotov vpliv. In s podr-žavljenjem policije upa, da bo dobila vpliv tudi na policijo. Obenem je pa to znamenje da se je klerikalni optimizem glede na Ljubljano že nekoliko polegel. Če bi bili namreč še prepričani, da dobijo Ljubljano v kratkem v svoje kremplje, bi gotovo ne dajali policije iz rok. V svojo ljubljansko zmago torej ne verujejo več. — Ožje volitve v obrtno sodišče ljubljansko še niso razpisane. Vršile se bodo najbrže sele 2o. t. m. Sicer pa obvestimo v »Zarji« vo-lilce pravočasno. — Najlepša plesna zabava in maškarada pod imenom drugi maškaradni kongres je nocoj v veliki dvorani in stranskih prostorih Narodnega doma, in sicer ob 8. zvečer. Kdor hoče biti domač med domačimi, kdor se hoče od srca naplesati, kdor hoče imeti prijazno in veselo družbo, kdor hoče gledati ples ali le poslušati prijetne in poskočne plesne komade Slovenske Filharmonije, vsak naj pride danes zvečer v Narodni dom na kongres. Tudi gospa Dražilova je obljubila, da bo cenj. goste najbolje postregla z jestvinami in pijačami. Vstopnina le 1 krono. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri gospe Sešarkovi in gdč. Dolenčevi v Prešernovi ulici ter v Strokovnem tajništvu; zvečer pa pri blagajni. — Vlom v sejni zapisnik damskega komiteja za priredbo II. maškaradnega kongresa v veliki dvorani Narodnega doma je izdal važno tajnost. V zapisniku stoji dobesedno: Zaroto hočemo izvesti tajno; to si prisegamo. Prepuščamo pa to častno nalogo članicam, da izvrši zaroto vsaka kakor najbolje ve in zna. — No, sedaj sem pa res radoveden, kakšne načrte bo skovalo toliko damskih glavic.. — Na plesnem venčku pevskega zbora »Glasbene Matice", ki se vrši jutri v nedeljo 11. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani .Narodnega doma" svira slavna Slovenska Filharmonija šele po operni predstavi Cenjene prijatelje in prijateljice, ki počaste s svojo u.ieležbo ta venček, prosimo, da se ta čas zadovolje s klavirjem. — Obiskovalcem Slavčevih plesnih vaj naznanjamo, da v nedeljo dne 11. t. m. ne bo plesne vaje, ker se vrši ples »Glasbene matice«. Za Slavčev pustni korzo so se že začele razpošiljati vabila in sicer po abecednem redu, v slučaju, da bi bil kdo prezrt, naj blagovoli to nemudoma prijaviti odboru »Slavca«, da se vabilo pravočasno odpošlje. — Prostovoljno gasilno društvo Vlč-Glince priredi v nedeljo 11. t. m. ob 7. zvečer v gostilni g. I. Petriča (pri Traunu) na Glincah svojo običajno predpustno veselico, katere čisti dobiček je namenjem bolniškemu podpornemu skladu. Ker je veselica prirejena v dobrodelne namene, se vsi prijatelji in podporniki tega društva najuljudneje vabijo in se preplačila hvaležno sprejemajo. — Eiektrokinematograf „ldeal\ Spored za soboto, dne 10., nedeljo 11. in ponedeljek 12. februarja 1912,: »Stari Rim". (Lep naraven posnetek) »Bratska ljubezen". (Krasna drama. — Samo popoldne.) .Nagajiva Lotica*. (Komično.) .Napad na vlak štev. 522“. (Amerikanska drama.) »Smrtni beg". (Senzacijska drama iz življenja ruskih nihilistov.) 900 m dolgost. Samo pri večer-nik predstavah! .Rozalija je kolere prosta", (Zelo komično.) Od torka 13. do četrtka 15, februarja: »Slike iz vojne pri Tripolisu". Boj pri Bir-Tobrasu; usmrtitev ogleduha. Predvaja se poldrugo uro. Komična učinkovitost: „Maks (Linder), žrtev bordoskega vina". Krasno! Velik smeh’ vzbujajoče! Pripravlja se: »Živijenska laž" (učinkovitost Nordiskfilms Co) in »Poročni večer" (velekomična učinkovitost prve vrste). — Idrija. Krma za živino onim, ki so se pri mestni občini zanjo priglasili, se prične deliti v pondeljek dne 12. t. m. ob 8. zjutraj v starem gledališču. Pride naj vsak točno ob določeni uri. Nenadna smrt. Predvčerajšnjem dopoldne so našli v Cerkveni ulici št. 27 strežnico Frančiško Balantovo iz Zelirnelj mrtvo v po- — Uboj. V Podlipovici blizu Zagorja ob Sa- vi je bilo 29. m. m. pri posestniku Ivanu Kolencu ženitovanje. Ponoči se je zbralo pred hišo več fantov iz sosednih vasi, ki so se ločili v dva nasprotna tabora. Kmalu so se sporekli in besedam je sledil krvav pretep. Obdelovali so se krepelci, koli in noži. Več fantov je bilo težko ranjenih. Po pretepu so se nekateri vrnili k Kolenčevi hiši, kjer so pobili šipe in se lotili svatov. Posestnikovega sina Jerneja Lipovška so našli pozneje nezavestnega za hišo; na glavi je imel smrtnonevarno rano. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je 3. t. m. umrl. —Škofjeloška podružnica »Vzajemnosti« je na spodnjem trgu v Škofjiloki vzela od sodr. Potočnika, čevljarskega mojstra, vulgo Kvedra v najem lično sobo za društven lokal. Soba se nahaja v pritličju na vrtu. Opozarjamo vse člane »Vzajemnosti« kakor tudi vse prijatelje, da e soba odprta vsak večer od šeste do desete, ozir. 11. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12.., po potrebi tudi cel dan, in je ta čas toplo rakurjena. Tam se bodo vršila vsa zborovanja, seje in mesečni sestanki. — Uboj v Bitnju. V nedeljo, dne 4. t. m. so se v Bitnju pri Kranju stepli fantje, kjer se je posebno odlikoval neki 271etni vlg. Bašovnov s »konca«. Porinil je Mlinarjevemu z Bitnja nož v trebuh tako globoko, da mu je izpustil čreva in jih nevarno ranil. Mlinarjev ie črez dva dni umrl. Bašovnovega pa so zaprli. ~~ Samomor z dinamitno patrono. Zadnji pondeljek so našli na Jeličnem vrhu pri Idriji mrtvo truplo mladega moža z razbito glavo. V mrtvecu so pozneje dognali 241etnega rudarja vana Cunto iz Idrje. Curita je že preje večkrat dejal, da izvrši samomor. Skušal si je izposoditi revolver, a ga ni mogel dobiti. Zato si je v . v llsta dinafI1itno patrono in jo zapalil. Vzrok samomora je neznan. — Podružnica »Vzajemnosti" v Novem mestu je priredila v četrtek dne 8 t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu prvo predavanje. Predaval je L. Lotrič o .Pomenu izobrazbe', naglasajoc posebno razmere avstrijskega šolstva za časa konkordata in sedaj ter slikajoč vse vzroke zakaj klerikalizem že od nekdaj tako vehementno vtika svoje strupene prste v ustroj našega šolstva. Sodrugi, udeležujte se polnoštevilno tudi nadaljnih predavanj in diskusij. Poskusen samomor v Novem mestu. Leopold Kaftan, 191etni poštni oficial iz Semiča, je prečul noč od 7. na 8. t. m. v kavarni v Novem mestu kjer je nadomestoval neko telegrafi-stmjo; okulo 6. zjutraj pa je šel — ne več popolnoma trezen - na takozvani kapiteljski hrib, ki je oddaljen par minut od Novega mesta in je m v samomorilnem namenu nameril revolver "a.srce- Kr°g>a pa ni zadela srca, temveč je šla malo pod srcem v pljuča. Tako ranjen je prišel IiAnhZalV1rn,eS?°-do hlše dr J- Globelnika, kjer je bruhnil kri in onemogel. Od tu so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov. Če ostane pri življenju, se m gotovo. Neznano je še tudi, kpmga JC .ll0. do te§a čina- lovori se o ne- srečno%S'„n,U' dr“gi "avaiai° 23 vz,°k M' ni seTr^Tn;e:iV nedeljo ;s,mo imeIi Prvi meseč-s ankn Jn ' t U,ZniL'e- »Vzaiemnosti«. Na seri h dnhfP « f0nh ™ sklePj’ ki bodo obrodil dobre sadove, ce bodo sodrugi storjene sklepe tudi izvršili. Sklenilo se je tudi da mora prihodnjega sestanka vsak član pridobi?! najmanj se enega člana. Cim več članov kdo dru- DrTdJTv J’ Tm b°lj 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, be- t lega, finega 10 K; na finejši prsni puh 12 ^aročilii od 5 kg naprej franko. iz gostonitnega rdečega, modrega, be- ZploTlieae postelj lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cin dolga, 120 cm Široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. 1IBBD J a n b b. 0 ^ S 2 ~ o 1 S ^ a e © » TI 3 O o z N O • s? o t; 3 M § — i a Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev, imam špedjelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :: si mojo zalogo. :: Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje » zflogi. Zmerne cene. aAnjClAHV' il£M>mCLr>|l^OLČa/ i/it %0Zžb 3(ajtfuijeineni^«a/ 3lkeifi{iova> ažaclnQ;^ai>cu- v\ Xčrtfae*neajeoljani li nlioi* tudi v vseli drugih Icnjigtirn&li. f *>i *jk* ‘ * -"r Potniki v severno in južno Ameriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro mm » inu.ii ii »tmimih ■&z>rrTamraKaaaKtexrz.vnj:j,iu--\ 1*»! i najnovejšlmi brrop&rniki z dvema vrtlnfcaum. električna razsvetljavo, brezžičnim br/ojavosn, na katerih je /.a vsakega p*l* nilva preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh. posteljo, kopelj Itd. Odhod parnikov: V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri gtiivai agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.