Po miru. Ko so se bile vojske na Balkanu, se je vršila tudi velika nekrvava vojska med evropskimi velesilami. Na eni strani je stala skupina Rusija, Anglija, Francija, na drugi strani Nemčija, A-vstrija, Itar lija. V vojski med Turki in balkainskTimi zavezniki je bilo to nasprotje 6isto oSividno, ruska skupina velesil je podpirala balkanske države, nemška skupina je bila nasprotnica balkanskih držav in jim je delala vse mogoee ovire. V drugi vojski^ ko je stala Bolgarija sama nasproti drugim balkaiiskim državam, se je stališče velesil spremenilo. Nemčija je prevzela vodstvoj pro/tislova)nske politike ter podpirala z vso silo obe neslovanski državi na Balkanu, Rumunijo in Grčijo. Ž njo so vlekle Anglija in Francija, torej same neslovanske velesile. INa drugi strani so bile: Avstrija, Rusija in Italfja. Avstrija je podpirala Bolgarijo in Rumunijo ter bila odločna nasprotnica Srbije. Rusija pa je cincalja S6mintje ter se ni hotela postaviiti izrazito ne za ne proti kateri balkanski drža,vi. Nobene ne bi rada odbila, vse bi si rada obdržala v prijateljstvu. Bolgarom. na primer bi privogfiila morsko hikc Kavala^ c'..o'dl3»Jno ni ivpala nastopiti, "da bi ne odbila Grčije. - UvMela je, ilai so Srbi v Makedbniji dobili okraje, kjl so popolnoma bolgarski, izrazila je željo, da se vrnejo Bolgarom, toda krepkejše ni najstopila. Italija je bila pravzaprav samo sovražnica, prija.teljica nikjer. Težave je delala Grkom, ker ne želi, da bi postalr na morju premočni in s tera nevarni Italiji. Ker Francija in Italija tdkmujeta za vpliv in moč nai Sredozemskem morju, je Francija podpirala z vsemi silami Grčijo proti Bolgariji, da si pridobi Grčijo in poniža Italijo. Kakor kaže bukareški mir, so zmagale tudi v neknvavi vojski protislovanske države Nemčija, Anglija in Francija. Njih varovanki Rumunija in Gr6ija sta dobili vse, ka,r sta želeli. Celo zaradi Kavale sta se nazadnje Avstrija in Rusija udali ter ne za- htevate ve5 evropske konference, na kateri bi se Grkoh vzelo to mesto in prisodilo Bdlgaxom., Protistovanska zmaga je popolna in trajna. Z ozirom na vse to se nam zdi zelo kratkovidno, da so celo odlični slovanski listi v tej borbi odobravali postopanje Nemčije in Francije ter obsojali postopajije Rusije jn Avstrije. Da bi jim sedaj protislovanska zmaiga nai celi črti delala veselje, zelo dvomimo. Turki še vedno nočejo iz Odrina in vsi opomini" velesil niC ne pomagajo. Tudi Rusija je preraalo odločna in zdi se, da ne bo zelo huda, ako Bolgari ne dobijo Odrina in ostanejo takoi še precej daleč proč od Carigrada, po katerera Rusija neprestano hrepeni. V vseh balkanskih državah se sedaj armade razorožujejo. Notranji mir se še ni v nobeni državi kalil.