Za razvedrilo. 100 glav živine za 100 goldinarjev. (Rešitev te ugaake v prejšnijd šteivilki se glasi: Kupiti je moged 80 telet, 19 volov in 1 kraivo. Za teleta ]e dal 4 goldinairje, za vole je dal 95 goldimarjev dn za 1 kravo 1 goldinar, to je skupaj 100 glav živine za 100 goldinarjev. Uganke. Ali res pozoblje vrabec preje 100 kg ovsa kot dva konja? — Kdo odgovarja v vseh jezdMh? — 6 cim si glavo ubijaš in te vendar ne boli? Žal ma je. Tat je srecal tovariša, ki ga je poedravil: »Ti, ali si res oproščeai pred poroto?« — »Res semt Veš, moj advoka<t me je izborno zagovanjal! Žal mi je eedaj ie samo to, da sem inu pri plačevanju računov •— »kradel denarmico!« V brivnici. Brivec: ^Kaj pa si taiko pa&te obraz, saj je vendar britev iz najboljsega ai^leakega jekla!« — Gospod: »O, saj to rad verjamem! Saj se mi kar iskre delajo pred očmi pod tem vašiin jeildoiin!« Kako je uporabil kislo vino? Star veterajner b vojne leta 1866 zoper Italijane je pripovedoval: »jLeta 1864 je bilo kislo vino. Dve leti je ležalo doma. Kar je oaastala vojina z Italijaini. Tedaj so vse vino rekvirirali dn hajd na vojsko z njim, Pa ga niso pili. Tako je bilo kislo, da so ga na Italijane streljali. In ikamor so brizgnili z tajim, <tam je Lah ¦bežal. Tako smo 2anagali leta 1866. Učenjak. Bogataš je povabil na obed profeoorja naravoslovca in dal postaviti predenj pečenko izredmo atarega petflina. Obenem pa ga je norčevaje viprašal: »Po čem vi ločite staro peru'nino od mlade?« — Profesor: »Po zobeh!« — Bogataš: »Saj koikoši nimajo zob!« — jProiesoir: »Seveda ne, a jaz jih imam!« V gostilni je gostilni^car pred gostoma hotel pokriti nii.. zo s pptom, ki je bil zclo umazan in raztrgan. »Opr09-"6«« je rekel, »nisem opazil, da je iprt raztagan!« — O«?4 P* je rekel: »O le pustite ta prt na mizi. Pri njean so rsaj lulcnje stnažne, pri drugem pa se teh ne bol« '