tf Xy.W': Oldest Slovene ^aily in Ohio B@st Advertising Medium LETO XIX ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najsfareisi slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem lis+u so uspešni CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 6, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 236 amerišl^e predsednisl^e^^^^^^^ Franco se- Kolonizadjska t e k - volilne borbe stavil svojo vlado U VZGLED . ^ olimpijskega od-^i rad, da bi Zdru- ''lie N, drž ave posnemale t®*" si nakopale %% diktatorja 6fja." j — V nedeljo %ič Sovoril pred okrog 20 fflila nemškega po- Bkundage, načelnik '^' b 1(2^ ^^iinpijskega odbo-"i mogel prehvaliti Adolfa -aei A ^j^Sovega režima. svojega kratke-7 ^Gmčiji (tekom o-Snsil ^ Berlinu) tako fc ^^^sega pleskarja s ' nosom, da je 'čijo t \ posnemati tgj. '— Združene dr- 'efra f P®'skati moža Hit-uj^ kova. .^erižan; u- morali ne-'SociJ ,! nemških narod-ter iztrebiti ko-dejal Brundage L 0(i tj. ^®®6de viharen a-newyorških ''^ovaig^ •' "^Gmčija (je na-"' leti ^^upanosti pred % sg^i ^^upatije v samo 04 Mp ^^^^0 mnogo nauči- CeS" mi bomo komunizem, če Tudi" Ifg moramo podvze-Patrti i?" P!'6prečimo upada- ■^Jotizma." ^ JG tudi skušal pre Moti CSe poslušalce, da Hit-izrabil olimpij- ^igej, izrabil olimpij-' Ali ^3-cijsko propagan-.' "i zjin tem prepričal ali pa je, da \o "^ciji bolj na- Ne?if kot Hitlerjeve-Nu poslaniku dr. s ^ ftiest ^ županu nem-^ ^tuttgarda Karlu lahko P^ganda za nacijsko da bi se zaradi pfor """" ^ Ameriki vrši .......... dočim vsak J''fe{oJ:^jalnih ali ekonom-waenek» p_ ° širokim ljudskim ."patrioti" takoj i komunizem" in " tot ° ' ^®^ovanje. Pro-11), neameriškemu v ga skuša impor-države, pa ti '^'ttiajo nič za reči! i,,Ki C« 10 z za- V- ------— " "" W takf. ', Glevelanda se je ^C"«.,berJojeoie ''I h 1*0 rnk ^ jezičkom po sth,^ »nateri, da je spi-\ Hio tekočino, na-Hv prepeljati v bol- L jg ji izprali želodec. . Protestirala proti \} je Pi&nO' ki|J^ »nou ukor, deklica ni kol!-' JG nato Browder pravi, da komunisti ne delujejo za ponovno izvolitev Roosevelta.—Landon izjavlja, da je vprašanje prohibicije "mrtvo." BOSTON. — Včeraj je govo-*—-- ril tu pred okrog 6,500 poslušalci Earl Browder, komunistični predsedniški kandidat, ki je izjavil, da njegova stranka nasprotuje ponovni izvolitvi predsednika Roosevelta. Browder pravi, da so vesti, da ameriška komunistična stranka podpira Roosevelta, navadne izmišljotine republikanskih političnih pro-pagandistov. "Mi komunisti smo bili prvi, ki smo kritizirali Roosevelta", je izjavil Browder. "In dejstvo je, da nismo umaknili niti ene besede naše kritike. Mi smo našo kritiko celo poostrili, ko se je Roosevelt začel umikati pod pritiskom reakcijonarjev." TOPEKA, Kans. — Republikanski predsedniški kandidat Alfred M. Landon je včeraj izjavil, da smatra, da je vprašanje prohibicije "mrtvo", kolikor se tiče splošnih volitev in da to vprašanje lahko rešujejo po svoje posamezne države. Sodi se, da je Landon s tem odgovoril na govorice, ki trdijo, da imajo demokratski kampanjski strategi v mislih načrt, po katerem bi se skušalo razglasiti Landona za "suhača", ki bi zopet uvedel prohibicijo, ako bi bil izvoljen. Landon je podal to izjsiv^o republikanskim "^'mokMcem ssourija. Landon se je dalje izjavil proti linčanju ter obljubil črncem, da bo deloval proti diskrimini- GOBAVCI ZAHTEVAJO PROSTOST MANILA, Filipini. — Danes je ušlo iz bolnišnice San Lazaro v Manili 300 gobavcev, ki so nato korakali pred palačo filipinskega predsednika Manuela Quezona, noseč pred seboj napise, ki so se glasili: "Mi hočemo prostost ali pa smrt!" Ko je prišla policija, so ji voditelji demonstrirajočih gobavcev povedali, da nočejo nič drugega, kot izročiti predsedniku prošnjo, da se jih izpusti iz bolnišnice. Pri tem so se sklicevali na najnovejša zdravniška dognanja, ki nasprotujejo stari teoriji, da dotik z gobavcem povzroči to strašno bolezen. Ko je potem predsednikov tajnik sprejel njihovo prošnjo, so se gobavci mirno vrnili v bolnišnico. ma na Pacifiku SAN FRANCISCO. — Po prostranih vodnih planjavah Tihega morja je raztresenih tisoče o-... točkov, za katere se doslej nihče poroča o zmagah na bojj-|j^^ brigal, zdaj pa so se začele scu. zanimati zanje pomorske velesi- le in na vidiku je kolonizacijska tekma, v katero se bodo nemara vrgle Združene države, Anglija . . in Japonska. Ti otočki, ki so ve- a je sestavil novo vlado, ki bo činoma nenaseljeni, so bili do Fašisti se pripravljajo na "veliki sunek" proti Madridu.—Madridska via da' BURGOS, Španija. — Gene ral Francisco Franco, fašistični diktator Španije, je naznanil. Poravnava spora v A. F. of L. na vidiku odgovorna samo njemu. Svojega brata Nicolasa Franca je imenoval za glavnega tajnika vladne junte, gen. Francisca Fermo-sa, dosedanjega governerja v Burgosu, je imenoval za generalnega governerja zasedenega ozemlja, Francisca Serrata, ki je bil do izbruha civilne vojne španski poslanik v Varšavi, pa za zunanjega ministra. Za vojnega ministra je imenoval generala (Dalje na 2. str.) pred nekaj leti brez posebnega pomena, razvoj prekomorske a-vijacije zadnjih let na jih je napravil bolj ali manj važne kot vmesna pristajališča za prekoo-ceanska letala. Združene države so že začele kolonizirati otočje Dubinsky jeva gesta je navdala predsednika federacije Greena z upanjem, da se bo spor med njegovo in Lewisovo frakcijo poravnalo na miren način. Lewisovci bodo morda povabljeni, na sejo odbora federacije v četrtek. ITALIJANSKA LIRA POGNANA NAVZDOL RIM. — Mussolini jeva . vlada je odobrila devaluacijski načrt, na katerega podlagi se je znižalo vrednost italijanske lire za krog 40 odstotkov. Vrednost a-meriškega dolarja bo na podlagi novega načrta 19 lir, doslej 13 lir. Obenem je vlada odredila iz Mi tudi drastično znižanj carine na uvoz življenskih potrebščin, da se prepreči porast cen tem potrebščinam. Carina na uvoz pšenice je bila znižana s 75 lir ran ju črncev, ako bo izvoljen. (^^O kilogra- Jaz sem brezpogojno proti vsa- ' Carina na uvoženo meso ki obliki nezakonitosti," je de- j® ^ila znižana za 60 odstotkov, jal črncu Sobertu R. Chuchu iz'Carina na uvoz klavne živine pa Memphisa. "Mi moramo najti u- odstotkov. spešen legalni način, da se od- strani to nadlogo, ki preti našim BOMBA UBILA ARABC \ institucijam. Dalje bo naša, JERUZALEM. — Neki Ara-stranka zahtevala, da se bo mo- bec je bil v nedeljo ubit, eden pa ralo enako postopati s črnopol- ranjen, ko je predčasno eksplo-timi državljani pri podeljevanju j dirala bomba blizu ameriško-relifa in da se jih ne bo smelo, židovske naselbine Herzlia. Bom-zapostavljati zaradi plemenskih ba je bila očividno namenjena ali političnih razlik." Židom, zaradi katerih se vrše v WASHINGTON. — Demo-! Palestini hudi izgredi že več me-krati se pripravljajo, da bodo secev, da je morala angleška u-odgovorili na očitke, da bančne vloge pod Rooseveltovo administracijo niso varne. Primerjali bodo zadevni rekord Hoovrove in Rooseveltove administracije. prava proglasiti obsedno stanje. Arabci protestirajo proti priseljevanju Židov v Palestino, katero smatrajo za svojo deželo. RUSI ZAPRLI RABINCE LONDON. — Židovska telegrafska agencija poroča, da je bilo v sovjetski Rusiji aretiranih 30 židovskih rabincev, ker so razširjali zionistično propagando in pridigovali proti boljševizmu. SIN HOČE, DA GANDHI PO STANE MOHAMEDANEC BOMBAY, Indija. — Gandhi-jev sin Badulla, ki je v maju prestopil v islam, je sporočil svojemu očetu ob priliki njegovega 67. rojstnega dneva, da bo nehal piti all^oholne pijače, ako on (Mahatma Gandhi) poštarje mohamedapec. Badulla, ki se je pred pdanohamedanje-njem imenoval Harilal, je bil v preteklosti oster' kritik očetovih aktivnosti, a; sta se oče ini sin pozneje pobot^a. HYDE PARK, N. Y. — Pred-« sednik Ameriške delavske federacije William Green je bil vče- . . ^ , - TT , , . raj na kosilu pri predsedniku Jarvis, Baker m Howland, kate- , . . . • • , ' , v . ' ,. Rooseveltu ter ob tej pnliki iz- j^,vil, da so izgledi za mirno po- ra bodo služila zračni plovbi med Ameriko in Avstralijo in zdaj sta se zganili tudi Anglija s svojimi dominijoni in Japonska, ki si lastita tisoče teh otočkov. Mnogi izmed teh otočkov imajo tudi vedno večjo strate-gično (vojaško) vrednost. Do-zdaj se jih nikomur niti ni zdelo vredno obiskati. W ^^kla punčka pa je ^ kopalnico ter vze- obg J^_.' popoldne bo v ('Ced »h High School, in ob^^® predava l!'^' Parent Asso .. Wl ^aval sodnik Frank predmet bo: \ Slovenci k živ- VeJino u-'vHi šoli tvorijo V in dekleta. Slo- %ia , vabljeni, da se ^•leležijo. OGERSKI PREMIJER BOLAN BUDAPEŠTA. — Ogerski ministrski predsednik Julius Gom-bos se nahaja resno bolan v Nyphenburgu v Nemčiji, kjer se zdravi, in zadnja poročila iz Mo-nakovega pravijo, da je njegovo stanje zelo resno. PROTI PROSTITUTKAM QUEBEC Kanada. — Dve sto dijakov z Lavalove univerze je v nedeljo zvečer vdrlo v "rdeči" mestni distrikt, kjer prebivajo ženske, ki imajo na prodaj svoja telesa. Dijaki so vdirali v hiše, metali ženske na cesto ter pobijali okna. Policija je morala poslati po rezerve, preden se ji je posrečilo ukrotiti razkačene dijake. Trije voditelji študentov so bili zaprti. Smrtna kosa Pri porodu je nanagloma preminula sinoči Martha Milčino-vič. roj. Juraševic, v starosti 32 let in rodom Hrvatica. Tukaj je bivala 16 let. Poleg žalujočega soproga Nikolaja zapušča tudi sina Nicka in hčeri Heleno in Martho, sestri Dorothy Mirkovič in Anno Vujich, v stari domovini pa mater, brata in sestro. Pogreb mlade matere se bo vršil iz hiše žalosti na 3976 East 93 St.', v cerkev Sv. Nikolaja na 36 Street v četrtek zjutraj pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Kaj bo 8. novembra? Pevski zbor Zarja bo vprizo-ril krasno opero Nikola Šubic Zrinjski v nedeljo 8. novembra na odru Slovenskega Narodnega Doma. To je brez dvoma eno najtežjih pa tudi najlepših del, kar jih je vprizoril zbor, vsled česar bo to kulturni dogodek prvega reda za našo metropolo. Vstopnice se dobijo v Slovenskem Narodnem Domu pri Mrs. Makovec. Sedeži so rezervirani. HITLER PROTI DEVA-LUACIJI HAMELIN, Nemčija. — Nemški diktator Alodf Hitler je včeraj izjavil na velikem masnem shodu nemških kmetov, da je de-valuacijsko gibanje, ki je zajelo evropski zlati blok, sleparija, katere namen je oslepariti vlagatelje za-«jiiiov«. prihranke. Nacijski vodja je dejal, da Nemčija ne bo podvzela nobenih slič-nih korakov. "Nam je vse eno, kaj počne zunanji svet," je dejal. "Svet, ki je danes tako pretresen, bo morda še bolj pretresen čez dvanajst mesecev." ravnavo spora, do katerega je prišlo zaradi vprašanja industrijskega unijonizma, bolj u-godni kot kdaj poprej. Mirovna gesta, ki jo je napravil voditelj oblačilnih delavcev David Dubinsky, je navdala Greena s precejšnjo mero optimizma. Dubinsky je v nedeljo izjavil, da je Odbor za industrijsko organiziranje pripravljen prenehati s svojo kampanjo, ako mu A. D. F. prizna pravico do organizira- Nessova metla škriplje Clevelandski varnostni direktor Eliot Ness je včeraj odredil, da se takoj "razreši dolžnosti" osem policistov in sicer pomožnega inšpektorja Edwina C. Burnsa, poročnika Thomsa Bra-dyja in Johna Nebeja, narednika Harry B. Millerja in Jamesa Price-a in patrolmane Gaylord Stottsa; John W. Shomakerja in Clarenca Albertsa. Vsi ti policisti so bili suspendirani, ker je preiskava, ki jo je Ness podvzel pred tremi meseci, dognala, da so zapleteni v podkupninsko a-fero, ki sega v prohibične čase. nja delavcev v jeklarski indu- J® v®® podatke o tej preis-striji na industrijski podlagi. izročil okrajnemu proseku- Njegovo izjavo se Je vzelo za namig, da je Lewisov industrijski odbor pripravljen skleniti kompromis z Greenovo skupino. Green je izjavil upanje, da se torju Cullitanu in z zadevo bo gotovo imela opraviti okrajna veleporota. Prizadeti so še na-daljni policisti. Ness je šel pri tem preko policijskega načelni- hn daln iiRppann y.appliti ranp Ici Matowitza, katerega ni v naprej obvestil o nameravanem (Dalje m 3. str.) DEVALVACIJA LIRE U-GAJA ANGLIJI suspendiranju omenjenih policistov. Glavna figura v tej aferi je polic. kap. Harwood, o katerem so dognali, da poseduje po- Rekordna registracija Včeraj je bil zadnji dan za registriranje volilcev in volilne koče v Clevelandu in predmestjih so bile zlasti zvečer dobesedno oblegane od volilcev. Registriralo se je v okraju Cuyahoga o-krog sto tisoč volilcev, tako, da je število kvalificiranih volilcev GOZDNI POŽAR V SIBIRIJI MOSKVA. — Sloviti sovjetski letalec je bil včeraj prisiljen pristati s svojim letalom globoko v notranjosti Sibirije in ob tej priliki je bilo poročano, da divja v notranjosti Sibirije tako silen gozdni požar, da se dim dviga nad 6,500 čevljev visoko v zrak. STARA LJUBEZEN KANSAS City. — Pred petdesetimi leti se je tedaj 19-letni George W. Trout zaljubil v neko 10-letno deklico. Nekaj let pozneje pa se je moral ločiti od nje in njegova izvoljenka je pozneje postala Mrs. Helen Monk, pa tudi on se je oženil ter postal dekan kansaškega državnega u-čiteljišča. Pred nekaj tedni sta se zopet srečala — oba zopet prosta — in stara ljubezen je ponovno vzplamenela. V nedeljo sta se pa poročila. TlJJERODCl IN MENTALNE BOLEZNI ALBANY, N. Y. — Dr. Benjamin Malzberg, član newyor-škega državnega departmenta za mentalno higijeno, pravi, da je domneva, da so tujerodci bolj podvrženi raznim mentalnim boleznim, zmotna. Dejstva pokazu-jejo, da tujerodci v državi New York niso prav nič bolj podvrženi tem boleznim kot domačini, pravi dr. Malzberg. LONDON. — Italija je z de- sestva v vrednosti od 100 do 200 valuacijo lire ustregla angleš-1 tisoč dolarjev, dasi vsa njegova kim finančnim krogom, ki srna- plača v 24 letih njegovega poli-trajo, da bo to dovedlo do even- djskega službovanja ni znašala tualne denarne stabilizacije, pri nad 60 tisoč dolarjev. čemer se pričakuje pasivno to-J delovanje Združ. držav. Vred- nost lire je bila znižana za 41 odstotkov. Italiji je sledila Cehoslovaška, ki bo žnizala vrednost krone za 10.6 do 16 odstotkov. Devaluacija lire pa je udarila ameriške Italijane, ki imajo denar naložen v italijanskih bankah in hranilnicah, ker bodo zdaj njihove vloge v Italiji v dolarjih vredne 40 odstotkov manj. 'Press" za Lauscheta TAJFUN NA JAPONSKEM Tukajšnji dnevnik "Press" se je pretekli teden v uredniškem članku izrekel za sodnika Franka Lauscheta, ki kandidira za okrajnega sodnika proti mestnemu sodniku Al vinu J. Pear-sonu. "Press" je mnenja, da je Lausche bolj kvalificiran za ta urad, poleg tega pa je na Pear-sonu madež, da je bil zapleten v bančno afero poloma Standard Trust banke. "Plain Dealer" pa piše: "Značilno je, da so se odvetniki v okraju Cuyahoga izrekel! za Lauscheta z več kot s 7 proti 1 glasu, kar pokazuje, "Seja "Sloge" Pevski zbor "Sloga" vabi vse naraslo na 550 tisoč. Pričakuje članstvo na redno mesečno sejo. se, da se bo volitev 3. novembra udeležilo nad 400 tisoč volilcev v našem okraju. katera se vrši dne 6. oktobra. Potrebno je, da ste vsi navzoči radi važnih poročil. — Tajnik. Žalostna vest Mrs. Mary Guzelj, 1152 East 60 Street, je prejela iz stare domovine žalostno vest, da je umrl oče Johan Sterle iz vasi I Sekiršče pri Velikih Laščah na Doljenskem v častitljivi starosti 68 let. Pokopan je bil 22. avgusta. Bil je trikrat v Ameriki in dobro poznan v Clevelandu in okolici, v Coloradu in West Virginiji. V stari domovini zapušča dva sinova in štiri hčere, v Cleveland pa hčer Mary Guzelj. Vaja Vrtcev SSPZ Starše otrok, spadajočih k Vrtcem SSPZ, se uljudno prosi, da pošljejo jutri v sredo 7. oktobra otroke na vajo za petje in igro, katera se bo vršila na odru'čila v vodo v samomorilnem na-SNDoma na St. Clair Ave. Pri- menu, v vodi se je pa premislila četek bo točno ob 7. uri zvečer, ter začela klicati na pomoč. Ta Prosi se, da bodo tudi otroci I je prišla in žensko so potegnili iz točni. 1 vode, a je kmalu nato izdihnila. TOKIO. — Koncem preteklega tedna je razsajal na Japon- ^ ge bo Pearson poražen, kakor skem in v Koreji silovit tajfun tjj moral biti, da ima Lausche in uradno se poroča, da je zah- ^eč izgleda za zmago kot Mil-teval 234 človeških žrtev. Vi-'igj..'' har je popolnoma uničil 695 po- slopij, dočim jih je na tisoče poplavilo morsko valovje. Po- Državljanski pouk Državljanski pouk v javm COX BO GOVORIL ZA ROOSEVELTA NEW YORK, — James M. Cox, ki je bil demokratski predsedniški kandidat 1. 1920, bo i-mel serijo govorov v prilog pred sedniku Rooseveltu. Kje in kdaj bo govoril, ni bilo še naznajeno. Utonila v reki Cuyahogi Danes zjutraj so potegnili iz rekč Cuyahoga pod Centralnim viaduktom neko 40-letno žensko o kateri sodijo, da je sama sko- topljenih je bilo tudi mnogo % i-, knjižnici na St. Clair Ave. in E. biških ladij in uničenih več žc-!gg^^ gg ^rši ob četrtkih od ležniških mostov. sedmih do devetih zvečer. Do- zda i se ie vpisalo 79 prosilcev za OTBOK Z IGLO V SKCU državljanstvo v to šolo in če bo ŽIVEL število obiskovalcev naraslo na CINCINNATI, O. — Mrliško- gto, se bo vršil pouk po dvakrat ogledna preiskava je včeraj od-j^ tednu. Rojaki, ki nameravajo krila, da je dveletna Esther, gg^prggiti za državljanstvo Zdru-Carter živela še 24 ur potem, ko ^ g^nih držav, so vabljeni, da se se ji je zadrla v srce jeklena ig-, vpišejo v državljansko šolo, da la. Nesreča se je zgodila, ko jOjbodo imeli čim manj sitnosti pri je njena 13-letna sestra Rose drugega papirja. Marie zabavala z dviganjem v| zrak. pri čemer se je zadrla v otroka igla, ki jo je imela-Rose Marie v obleki. Shod nocoj Republikanski neodvisni klub za John W. Brickerja priredi nocoj shod v dvorani št. 4 v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair avenue. Nov čitatelj Iz Puebla, Colo., prihaja vest, da je "Enakopravnost" tam dobila novega vnetega čitatelja v osebi znanega župnika Jurijs Trunka. Pravijo, da je naš novi čitatelj tako vnet za naš list, d& ga jemlje celo s seboj na sprehod na planine, kjer za spremembo opazuje divje kozle. j . •rj:A STRAN 2. : "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. * PCB. CO. VATRO J. GRILL, Pi'esident 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEndersqn 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5-50 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$L50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 M 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4.50 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameiiko In druge inozemf':e drŽave E» 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8-00 Entered as Second Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _ "Tiol ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnilcov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Uokopisov se ne vrača. KRATKI KOMENTABJI Republikanski prejcjsedniški kandidat Landon je pretekli teden izjavil, da odločno odklanja pomoč organizacij in skupin, ki skušajo vbrizgniti v volilno borbo plemenske predsodke in versko mržnjo. S' tem se je nedvomjio prikupil marsikateremu liberalcu, predvsem pa ameriškim Židom, čijih voditelji so ga takoj obsuli z najlaskavejgimi brzojavnimi čestitkami in pohvalami. Napravil pa ni nič več kot lepo politično potezo, od katere pričakuje lepih obresti dne 3. novembra. On ve, da s takimi potezami lahko samo pridobi, ker se ameriškemu ljudstvu upira podžiganje k plemenskemu in verskemu sovraštvu. * * * Landon bi napravil še boljšo politično potezo, če bi dal enako krepko brco rdeče pobarvanemu slamnatemu možicu, s katerim njegovi kampanjski strategi strašijo ameriške volilce, češ, Ameriko grozi pohrustati. Ta slamnati bavbav, ki ima na prsih napis ROOSEVELT et Co., na hrbtu pa: MOSKVA, se tudi ypira vsem razsodnim ameriškim volilcem. In Landonu bo v veliki meri pomagal do — poraza. » ♦ ♦ Norman Thomas pravi, da na ameriškem političnem obzorju še ni pravih fašistov, ki da šele pridejo pod firmo ra-dikalizma. Mi pa mislimo, da boljših, kot jih že imamo, ne potrebujemo in da bo dobro za Ameriko, da tudi tem izda čim prej potni list v popolno politično pozabo. Kajti prav nič ne dvomimo, da bi se ti tiči brž prelevili v "prave" fašiste, čim bi jim ljudstvo iziočilo oblast nad seboj. * * Krik, da bo izvolitev republikanca Landona pomenila fašizem v Ameriki, je najbrž zelo pretiran. Pomenila pa bi hooverizem v novi izdaji in z novo sliko na platnicah. Landonova administracija bi krenila na "preizkušena" pota Hoov-1'ovega "žilavega individualizma," po katerih je Amerika 1. 1929 tako neslav no zdrčala v brezno ekonomskega in finančnega poloma. 4" V 4^ Spomladi 1. 1933, ko je ameriški kapitalizem jemal konec v splošnem polomu in konfuziji, so ameriški kapitalisti in finančniki pozdravili Roosevelta kot svojega Mesijo. Neznatne spone zvezne kontrole, ki jo je skušal uvesti nad njimi, so pozdravili kot višek modrega državni-štva in poguma. Toda časi se spreminjajo. Roosevelt je kapitaliste in finančnike zopet postavil na noge in njegove spone so naenkrat postale silno težke in odveč. Ameriškemu velekapitalizmu in Wall Streetu se je zopet zahotelo neomejent* svobode za "krepke individije" — svobode drvenja v polom. Ker Roosevelt skuša to svobodo nekoliko omejiti, je bil razglašen za - - komunista. * ¥ * Na oglasnih deskah v Clevelandu so bleščijo napisi; Ohranite samostojnost in pogum v kongresu glasujte za Martina L. Sweeneyja! Ta pa res spada v pred pustni časi Grozno "samostojen" je Sweeney pod- -Coughlinovim plaščem! In strahovit "pogum" je potreboval, ko je obrnil hrbet Rooseveltu, ker je mislil, da bo s Coughlinovo pomočjo lažje prilezel nazaj v zvezni kongres! +i svoje znanje? Zanimive anekdote Titulescu, ki so mu zdaj vzeli Ali si želite izDODolni- ^P^ošnem); Discussion Curi'ent|zdravila, da se bomo vsi vrteli in' " " j Events (diskuzije o tekočih do-, če ne bo drugače tudi zavriskali j igodkih): Dancing (umetni ple- in ker bo to na soboto zvečer sel ;si): Dramatics (dramatični po- bo vse to lahko zgodilo. Toraj, Večkrat ta ali oni rojak po- uk za amaterske igralce); Die-^najboljše je, da si vsi rezervira-toži: če bi znal gladko anglešči- sel motors (pouk o sestavi Die- te to soboto in napolnimo dvorano, bi dobil boljše delo; če bi selovih strojih in njih uporabi);, no do zadnjega kotička. znal to in to, bi toliko in toliko Languages: German, French,i Dvorana je sedaj vsa prenov-več zaslužil v tovarni; če bi znal Russian, Italian etc. (pouk je- ijena in zelo lično izgleda. Naba-delati tako in tako delo, bi mi ne zikov: nemščine, francoščine,, viU smo tudi lepe zastore na vsa bilo treba biti brez dela, itd. Vse ruščine, italijanščine in drugih); okna v zgornji dvorani. Tudi y ^ vodstvo rumunske zunanje polito jamranje in tarnanje sedaj Harmony (nauk o glasbi — har- kuhinji bo drugače. Seveda to tike, ni samo bil odličen drzav-prav lahko odpade. Nudi se monija glasov); Hygine (higije- vse stane denar, zato pa upamo, temveč se. je tega tudi v pol-vsem, ki ste pouka željni, ki i- na — zdravstvo) ; Maid service da bo cenjeno občinstvo to upo-|"^ meri zavedal. Ko so ga po mate smisel se nekaj priučiti, ki' (pouk kako postati spretna hiš- števalo ter se v obilnem številu,dvanajstletnem delovanju na ste vzdržni in odprtega razuma, | na); Woodwork — cabinet ma- odzvalo. jposlaniškem mestu v Londonu da izrabite sijajno priliko se iz- king (mizarstvo); Parliamenta- Vstopnina bo malenkostna zazunanjega ministra šolati v tem in onem tečaju, in'ry law (pouk o parlamentar- taki večer, le 50 centov za vse. j Rui^^^iunije, je dejal pri prevzeto skoraj popolnoma brezplač-1 nem zborovanju, priporočljivo: Napravili smo malo vstopnino iz , poslov svojemu predni-no. Ali ni to nekaj imenitnega? za vse naše društvene uradni-'vzroka, da se da vsakemu prili-i^^' Princu Ghici. Ali ni to prihka, ki je vredna, ke) ; Piano (pouk na piano v sku ko do imenitne zabave. da se je oprimete? pinah) ; Plastic modeling (iz-; Končno ste vabljene vse člani- Menda je že slehernemu zna-^ delovanje predmetov iz gline, ^e tega Kluba, da se udeležite no, da obstoja že več let WPA gipsa; izdelovanje mask) ; Poli- y sredo 7. oktobra točno ob (Works Progress Administra- tičal science (politična znanost) 7:30 zvečer. Navzočnost vseh je tion), ki nudi brezposelnim raz- Public speaking and Psychology zelo potrebna, da se vse potre-•na dela, tako tudi brezposelnim' (nauk kako postanete lahko do-i^^o uredi za veselico. F. Susel, zapisnikarica. Dr. Collinwoodske Slovenke, 22, SDZ prvovrstnim učiteljem vseh pa- ber javni govornik in se priučite nog. Te plačuje Federalna via- [ dušeslovja) ; Radio — electrici- \ da. Vodstvo izobraževalnega od- ty (pouk o sestavi radia in e-delka WPA išče pouka željnih lektričnih naprav) ; Social pro-ljudi, da se zberejo v krožke po blems (socijalni problemi dana-ne manj kot 15 oseb v enem te- šnje človeške družbe); Violin čaju, si izberejo predmet, ki se'and string instruments (pouk Ob priliki 15. letnice društva ga želijo priučiti in učitelja se ^ na violino in druge instrumente "Collinwoodske Slovenke, kate-jim preskrbi takoj, popolnoma na strune); Advertising and ra bo praznovana z banketom v brezplačno. Pouk se vrši en- Salesmanship (nauk o oglaševa- soboto 10. oktobra, je dobro krat ali dvakrat na teden po dve ' nju in predajanju stvari, zelo malo opisati zgodovino društva, uri vsakokrat. j priporočljivo za društvene urad-' Društvo se je ustanovilo 26. ok- Mnogo starišev troši precej nike, da se priučijo modernih tobra, 1921. Pristopilo je takrat denarja za šolanje svojih otrok; metod prodajanja bratske zava- 13 članic, od katerih sta umrle še veliko več jih je, ki iz srca že-' rovalnine naših organizacij in j letos dve v najlepših letih. Tako lijo, da bi mogli svoje otroke iz-'pridobivanja članstva) ; Sign imamo danes še osem ustanov-šolati za ta ali oni poklic, žal ni-'painting and lettering (pouk^nib članic. Društvo je jako doma jo sredstev za plačevaiije šol-' kako se dela razne napise na j bro napredovalo. Prej ko v dveh nine. Vsi pa želijo svojim otro- platno in okna) ; First aid (prva! letih smo si nabavile lepo dru-kom boljši košček kruha, kot so'pomoč v slučaju nezgode, kaj se|štveno zastavo. Sedaj imamo tu-ga bili ali so deležni sami. Mno-'ima storiti). 'go naših ljudi bi se rado posluži-j Ako se lesno zanimate, izbolj-lo prilike, priučiti se tega ali o- šati ti svoj lasten položaj ali ako nega, pa ne vedo kam bi se obr- želite svojim otrokom dobro. 'Imeli ste mnogo lažje stališče od mene — kajti vaš poslanik pri londonski vladi je bil Titulescu". Lenbachova vila je bila iz dveh delov. Med gradnjo je vprašal nekdo slovitega slikarja: "Ali boste obe hiši zvezam?" — "Seveda", je odvrnil Lenbach "s skupnim dolgom." njli, ali nimajo denarja za šolanje. tedaj izkoristite to priliko in pri- di lepo število članic v odraslem in mladinskem oddelku. Pri našem društvu se dobro razumemo. Imamo skozi leta obstoja dober društveni odbor, tako, da javite se pismeno v katerega iz-j složno deluje med seboj. Vojvoda Roquelaureski je dejal nekoč v navzočnosti kraljice in njenih dvornih dam, da pozna na dvoru samo tri dostojne ženske. 'Vaše Veličanstvo" je odgovoril Roquelaure, "druga je moja žena, tretje pa nočem i-menovati, da si bo lahko vsaka izmed navzočih dam mislila, da je ona sama." Sedaj se nudi ugodna prilika, med navedenih tečajev. Šolaj Sestra Rose Planinšek je bila da se organizira tečaje za vsako vam bo v zabavo, obenem pa se 3 let predsednica. Mary Yerman, sedajna tajnica, opravlja ta posel že osem let. F. Svetek je bila vrstni pouk predmetov, .v S. N. bcste naučili mnogo dobrega in Domu na St. Clair Ave., pod koristnega za življenje. pokroviteljstvom Prosvetnega ■ Ako naiiieravate pohajati šolo | blagajničarka, ali sedajne kluba S. N. Doma. i redno, ne da bi samo parkrat blagajničarke, Pavle Mavsar, ne Kot sem že omenil, učitelje prišli petem pa ostali doma, te-: prekosi nobena. Je zelo aktivna dobimo popolnoma brezplačno.' daj se pismeno prijavite tajni- j pridobivati nove članice kot Potrebujemo le dovolj učencev, ku Prosvetnega kluba S. N. Do-1 prodajati vstopnice. Ma- da se sestavi razrede za pred- ma; navedite jasno v kateri te- j Malečkar naša zapisnikarica mete in s poukom se lahko takoj čaj bi radi pohajali in kdaj vam vesela družabnica, ki vsakega prične. Dolžnost učencev bi bila je najprikladneje, po dnevi ali naredi veselega. le, nekaj malega prispevati te-1 zvečer. Razume se, da se vsem j obhaja 15-letnico z banke- densko ali mesečno za čiščenje ne bo moglo ustreči, vendar se 1soboto 10. okt. v Sloven-šolske dvorane, kar je treba bo skušalo urediti razrede tako, | obhaja 15. letnico z banketom v zbrati med seboj in oddati tajni- da bo odgovarjalo največjemu j soboto 10. oktobra v Sloven-ku S. N. Doma, kot najemnino številu učencev in učenk. Na po- jskem Domu na Holmes Aye. U-ali odškodnino za rabo šolske dlagi prijav se bo šele moglo u- U^dno vabimo vse članice, da se dvorane in luči. j vesti razrede, če jih bo dovolj, gotovo vdeležijo, da se bomo Te šole se lahko posluži vsak Pomnite 15 oseb se zahteva za skupno veselile in praznovale ta Jugoslovan, ki je star nad 16 let razred. ■ vabimo tudi dru- in ki sedaj ne pohaja v kako j Opozorite na to priliko svoje ,8^ društva, ob priliki vam pa javno višjo šolo; starost učen- prijatelje in prijateljice, ki so|^^® vrnemo. Godba bo tudi iz-cev nad 16 let je neomejena, lah- morda sami piezrli ta dopis. Ker | vrstna, in sicer Jankovich orke-ko pridete tudi 70-letniki, ako je to prvi poskus uvesti tovrstni ^^er. Pričetek banketa bo ob vas veseli. Razredi se lahko vzdr pouk v S. N. Dom v večjem ob- zvečer. Frano<;s Rotar, pred.sednij-a 'Š+iri tedne v nebesih' I Iz vseh delov* sveta, dobiva-' mo poročila kakšno, da je življenje v različnih krajih naše zemeljske oble, celo zdaj ko je teh-ži-1 nika izpolnila električne valove v pouk v S. N. Dom v večjem žujejo vsaki čas, po dnevi ali segu, je želeti, da bi pokazali ali zvečer, kar se tiče učiteljev.' smo za izobrazbo ali ne. Vprašanje je le. če je prostor v ^ Erazem Gorshe' Slov. Nar. Domu na razpolago tajnik prosvetnega kluba SND vsaki čas, kar pa se da vse re-1 ............ šiti, če je volja in sodelovanje.', 2abava SloV. DomO S poukom se bo pričelo takoj, ^ kakor hitro se prijavi zadost- j Sezona jesenskih prireditev no število za ta ali oni pred- se je pričela, vse postaja met, to je: 15 oseb za razred, jvahno okcli slovenskih Domov, j obliki radija, smo tako v tesne j-' bo bombardiralo brez svarila. Da vas neKbliko seznanim s društva, klubi vse se priprav-1 ši zvezi o jasnosti §vetovniJj do-' Prevoz čet in municije iz Afrike predmeti, katerih se imate prili- Ija na prireditve. ko poslužiti v večerni šoli po Tako.se tudi pripravlja Ženski dnevu, kakor že prilika dopušča, klub in direktorij Slovenskega vam tukaj navedem le nekaj te- Poma na Holmes Ave., da skuP" čajev izmed stotih, ki se jih lah- no priredita sijajen družabni ko dobi, ti so: Citizenship (šola večer v soboto. 17. oktobra ob za državljanstva >; Artcraft — 8. uri zvečer. leather, metal, celluloid etc. (u-1 Seveda vi)ž>io vlogo bodo i" metniški pouk o izdelavi pred- grale kok. ši in sodelovale budo gcdkov. Navzlic vsem tehničnim se glasom tega poročila vrši no-pripomočkom, pa se le redko-'moteno pod varstvom rebelnih kdaj sliši poročilo iz m bes—in jjpjnih ladij. zato se je potrudilo naše dram-! MADRID. — Vladno vojno sko društvo "Verovšek," da po- poročilo pravi, da je fašis#čna šlje ekspedicijo za štiri tedne v mavrska konjenica včeraj na-nebesa, in ko se vrnejo poročajo padla vladne pozicije pri Naval-0 doživljajih v nebeškem raju.'peralu, a je bil njen napad od-Ekspedicija je pod vodstvom bit: Mavri so pri tem utrpeli hu-metov iz usnja, kovin in celulo- tudi njih prijati^jice kot najbolj-1 znanega nuizikanta in komika de izgube. Fašistični letalci so Ida) ; Commercial art — show še potice, pristni krofi in še vse Anton Eppicha, kateri je oblju- bombardirali zavod za umobolne card etc. (slikanje in risanje drugo kar spada v to družbo. Pi-i bil. da bo preiskal vse kote, 4a'pri Ciempolzuelosu, pri čemer pa predmetov za trgovske in ogla- jačo bo pa imel v oskrbi direk- j se pa kateri ne izgubi, je vzel ni bil nihče ubit. Vlada nadalje ševalne namene, trgovsko ali- torij ki se najbolj zastopi na to. j sabo glasbeni inštrument "flav- poroča, da se je njenim četam karstvo v splošnem): Commer- Obljubili Sd, da bodo tako pijačo j to (prvotno :..c je pripravljal posrečilo potisniti globlje za-cial law (trgovske postave) ; točili, da bomo vsi veseli za pri-j za na pot poznani Anton Doli- gvozdo, s katero so razcepile fa-Cooking and general household boljšek bo tudi preskrbljeno. j nar, pa je dejal, da je preveč Šistične armade, ki silijo proti 6. oktobra, 193^ Umetnica Malibranova 1808-1836 del pop* Manuel-Vicente i si je k )l skladatelj Njen oče Rodriguez, ki .^i jv. m --------------.svoJ" pseudonim (iarcia, je bil Aiidalnz. ^ ^ l)evsko četo se je spustil eulo v pa je našel same barake, puste in P' Pri vsem tem je še precej zaslužil-^" " ])0VTa1ku <>-a je okradel .stotnik L vojaškega spremstva. Ali kvepkovoljiu IC fesor glasbe si je pomagal iz zadreg*-' jačo in l)ržk()ne tudi nekoliko % umorom. Pred njim ni njliče našel mjlosU' tivf jega sina Manuela je toliko pestil, (1'^ . ^ pobegnil. Za hčer Marijo Felicijo ^ j manj trd. Ko je štela 7 let, se je pre.stano vaditi v ])etjn. Kadar jo o " la, ji je prigovarjal: "Delaj in vzdržala. Mtu'c pa pogini!" Marija jc ji jc l)ii slabotoii iii ozkega obsega, ostri Montesquieu se je prepiral z nekim filozofom o važnem znanstvenem problemu. Po daljši debati je filozof rekel: "Če nimam prav, vam prav rad izročim svojo glavo!" Montesquieu je smehljaje odvrnil: "Hvala, sprejemam vašo ponudbo, kajti majhna darila pospešujejo prijateljstvo!" GENERAL FRANCO SESTAVIL SVOJO VLADO (Dalje iz 1. str.) Gila Yusto. General Fidel Davila je postal načelnik fašistične tehnične junte, ki vključuje trgovsko, poljedelsko, industrijsko, komunikacijsko, prosvetno in justično ministrstvo in ministrstvo javnih del. Jose Mario Arellaso je bil postavljen za gp-vernerja baških provinc, d očim je Franco sebe imenoval za "glavo države" in poveljnika vseh o-boroženih sil. TOLEDO. — Fašisli so poslali nova ojačenja na bojišča o-krog Madrida, katerega skušajo obdati z "jeklenim obročem" ter ga popolnoma odrezati od zunanjega sveta. Toledska okolica mrgoli fašističnih gverilskih oddelkov, ki "čistijo" podeželje z bajoneti in kroglami. Priprave za "veliki sunek" proti Madridu so v polnem teku. Vladne čete, vzpodbudene po povelju, da morajo zmagati ali umreti, se junaško upirajo fašistom, ki pa trdijo, da vzlic temu povsod napredujejo. Neka fašistična radijska postaja je posvarila vse tujezemske ladje, ki so na potu v pristanišče med Malago in Barcelono, da se jih iii so bili Irdi, sredina zastrla. Včas' pava)a: iieusi)eli iti očetov jj tlačila. Svoje* solze je prikrivala se je umaknila za (xarcio. Xa ta nevede in nehote ])ridobila redijo -nost : peti med solzami. Ta dar j' ,1^ zagotovil lepe uspehe v posaniezin n. pr. Desdemone, ki jo je pt'la, P' ()l)ijne in resnične solze. . Telesno je ostala vedno toda čnie oči so se zarile čarobno je opojno zvenel. Sicer pa so ui o ala „;fi. glasbo. S 14 letom je pomag: li, si sama šivala obleko, se nt^ila gline, španščine, angleščine, itah.!'''^ j,, kanja, jahanja, "klavirja, harinoiHj„j-omenim ])etja, ki je bilo nje kult m ' ( - ■ ■ ... la'atke ka. Že z 8. letom je imela 1 gledališču svojega očeta. stopila šele .s'l6. leti v londonsko^g .j Theatre-n. Xekaj mesecev je trm Rozina v "He vil j skem brivcu. Poročila se je z Malibranoin, K' .i\ mesecih zabunkal vse svoje ' ja Nesrečna Felicija je več let n lHul''' ki ji' iistop' odru, da je plačevala dolgove ža. K(M' je pa v New Yorkn e«''' ... ?.f jet ne stvari, se je ločila od 'j.j,',;!; je vzela mladega belgijskega^S*^^.' jj, menom Charles de Blei lot. Ko VCll večer dosegel na gradu Chinnte},M^^^^,,, s])e]i s .svojimi skladbami, irin dela vpričo drugih .gostov — ^ Z njim je imela sina, odličnega Konec imenitne i)evke j^'"'-'''''V lat no rdeča, poleni rožasln, Ženska Je imela ohčntek, čarico in jc kazala \ isoko \ '.., /, .j- ,. -I- I ■ KI so menili, da se poleni rožaslii, i'*", ,|,|- Ženska je imela občutek, dit *' vročil"'- je jcZii'''p nJem nekega mamiln. Bolnica P' ; ]it'' \'fiU |.,|r« I'":,/ iic'l la, da ni po\ žila noliene droge ^ svojim obolenjem. Navzlic ^ .u])"'''' ni uspelo, da Iii našli kaksn" ''.ii.oiil''^ razlago za ta pojav 'ženske \ I lart 1'ordii so imeli spet ža, ki so nin iišcsa razločil" (kuhanje in gospodinjstvo v Jankovich pravi, da ima take (Dalje na S. str) Madridu. , i/cs, Dlziiinosa, itUONA Tablet's , - Write for FREE, fully 'Illustrated a4-'pajt book, "History of RHEUMATISM." with Chapter discussing germs of rheumatism, tg » WELDONA CORPORATION a ' Desk 7, Atlantic City, N. J. ~ KRAT' jMMeNTOA The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swank/swig glasses I • Sparkling glasses strewn Kith bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. LIFE'S BYWAYS Twrig MV - Wouip' Tču. MJElWc STotzV oFTwr ]'P JuST^PoŽS; TŽICHT orp "ih 'SJLEETP-- 0-NO-HUM-M '' FTRAN i. ENAKOPRAVNOST Carica Katarina Zgodovinski roman — Tega sicer ne bi nikoli storil, — pomisli Barjanski, — toda sedaj je že vseeno, sedaj me to ničesar več ne stane. — Res? — vzklikne začudeno Apreskin. — Vi bi mi dali tudi svojo Milo? — Zenica, ali si slišala? — Vidiš, vest naju ne more peči! — Nato popelje svojo ženo skozi vrata v vrtno hišico. Barjanski se vrne s svetiljko v roki v hišo in ko je čez nekaj trenutkov zopet legel v posteljo, si pomane roke in reče: — Ko bi le vedel, kateri moj sosed bo napravil jutri zjutraj prav neumen obraz! Prepričan sem, da si ta Apraskin ni ravno izbral najslabšo deklico v vasi. — človeče, ali veš. — mu odgovori žena, — veselim se, da je tako, ker se mi je pri mizi že večkrat zdelo, da ga naša Mila zaljubljeno gleda. — Tako, tako, -— reče Barjanski, — potem pa je res dobro, da sem mu svetoval, naj se skriv no poroči. — Sedaj bo Mila pozabila na svojo ljubezen, ko bo videla da se je oženil z drugo. — Bah, moja hčerka je namenjena grofu ali pa kakemu drugemu odličnemu gospodu, ne pa hlapcu. — Iz moje postelje lahko vidim vrtno hišico — okna so še razsvetljena, še niso upih-nili luči. — Sedaj gotovo jesta in pije-ta — meso, vino in potice, ki si jih postavila v spalno sobo. Čez pol ure zakliče Barjanski : — Sedaj sta upihnila sveče! — ničesar ni lepšega, kakor pa mlada ljubezen. In on se izproži v svoji postelji, po možnosti čim bolj daleč od svoje žene in začne računati, koliko goveda bo lahko gnal na prihodnji sejem in koliko bo pri tem zaslužil, če bo prodal kilgram mesa po toliko in toliko. Drugega dne Barjanski ni mogel dočakati, da bi videl, katera deklica je postala žena njegovega sluge Apraskina. Zato že zgodaj zjutraj vstane, če tudi je vedel, da sedaj ne bo mogel videti mlade žene, ker zakonca po prvi skupni noči navadno dolgo spita. Ko pa je stopil na vrt, je zagledal Apraskina, ki je rezal naj lepše rože. — Ah, — zakliče Barjanski — rože za tvojo ženo, ali ne? — Le vzami jih, kolikor želiš! V tem trenutku se odpre okno na vrtni hišici. Barjanski opazi obraz mlade žene s svetlimi lasmi in modrimi očmi. Barjanski je obstal kakor o-kamenel. S široko odprtimi očmi je strmel pred sebe. . ~ Mi —- Mi — Mila, kaj je to ? Kaj se je zgodilo — ali so se hiše prestavile na drug prostor — ali je vrtna hišica levo, naše stanovanje pa desno? — Včeraj še — Mila -— kaj delaš na tem oknu — takoj pojdi iz hišice — v tej hišici se nahaja mlada žena, ki se je še le nocoj poročila. — Ali jih hočeš motiti? — Ne motim nikogar, — odvrne smeje se Mila. — Mlada žena je pravkar vstala. — Že vstala, — vzklikne Barjanski, budna je že? — Da, gospod Barjanski, — reče sedaj Apraskin, — vstala je in takoj jo boste videli. — Te rože bom poklonil svoji ženi, o-na pa se mi bo zahvalila s poljubom. Apraskin stopi k Mili, ki se je sklonila skozi okno. Nato ji izroči kito cvetja, ona pa ga je srčno poljubila na usta. Barjanski je bil presenečen. Zdajci pa se strese, z obemi rokami se prime za glavo in si začne puliti lase, nato pa se nasmeje, kakor da ne more verjeti kar je ravnokar videl. Nato odhiti v hišo. — Žena — žena — žena! — je kričal. Njegova stara žena je ravnokar vstala. Imela je razpuščene lase in napol oblečena je skrbno gledala svojega moža, ki je kakor brez pameti prihitel k njej. — V božjem imenu, človeče, kaj se je zgodilo ? Kaj razgrajaš že na vse zgodaj ? — Žena, kje je naša Mila? — Kaj vprašuješ tako neumno? Kje naj bi bila? — v svoji sobi vendar! — Pojdi z menoj, — pravim ti, pojdi z menoj! Barjanski odhiti k Milinim vratom in odpre njeno sobo. On in njegova žena pogledata na posteljo, ki je bil sicer odgrnjena, toda poznalo se ji je, da še ni nihče spal v njej. — Sveti Bog, — vzklikne žena, — kje je moj otrok? — Nocoj ona ni spala v svoji postelji! — Ni, — odvrne Barjanski, — ni spala v svoji postelji, ker sem ji jaz postlal drugo. — Ti? S tem pa je po ruskih zakonih' dokazal, da je dovolil poroko in' zato ni smel pokazati v svoji o-poroki nezadovoljstva s svojo hčerko. — Lopov! -— zamrmra Barjanski, — prevaral me je -— o-goljufal me je! — Oh, jaz pa sem mu sam nasvetoval, kako me naj prevara! Toda le počakaj, to mi boš še plačal! — Poslušaj, Barjanski, — če bova lokava, bova zopet dobila svojo Milo. Pred svetom bo tudi v bodoče deklica, če tudi je že Apraskinova žena. — Ali hočeš celo stvar meni prepustiti, da jo uredim ? — Seveda, — odvrne Barjanski. — Vidim, da sem napravil neumnost! Stara, sedaj mi pomagaj, če moreš! — Dobro torej — pojdi v klet in prinesi najboljšega vina kar ga imamo. — Jaz pa bom medtem pripravila malo prigrizka. Nato se obleči v najboljšo obleko in tudi jaz se bom slovesno oblekla — nato pa boš že videl, kaj nameravam. Barjanski je imel navado, da je vedno prepuščal slične stvari svoji ženi. Ona pa je napravila premeten in zmagonosen obraz, tako da on ni dvomil, da bo žena vse prav uredila in da bo vse zopet v redu. pride do njihovih ušes, ima svojo posebno melodijo. Apraskin in Mila sta sedela pri oknu in vdihovala opojni vonj cvetja. Nenadoma pa je nekdo potrkal na vrata. Mila se osvobodi iz objema in zašepeče: — Moj Bog, — to sta oče in i leg svoje žene in nosil v dve steklenici vina. rokah kali na okno in prosili, da vas pustimo v hišo — ali mislite, da Tudi on se je oblekel v svojo: ni oče spoznal svoje lastne hčer- nedeljsko obleko. — Mati — Oče! — zakliče Mila. — Ali sta res vidva ? Ali sta res prišla, da nama zaželita srečo? — Prišla sva vaju blagoslovit — vzklikne starka in razširi ro- ke? — Ne, vse to sva z možem vedela, že davno sva bila zadovoljna z vašo izbiro in sedaj sva prišla vaju blagoslovit. Sedaj so se začeli objemati. Mila se vrže materi okoli vratu. — Da, jaz — ali pa ti! kričal kmet. — Ali nisi tudi ti z menoj vred pripravljala posteljo za Apraskina in njegovo ženo? — To sem storila, ker si mi dejal, da bo Apraskin lokavo potegnil naše sosede za nos. — Toda ta lopov je mene speljal na led! — Mene in nikogar drugega. Barjanski potegne ženo k o-knu in ji pokaže Apraskina in Milo, ki sta se pri odprtem oknu vrtne hišice še vedno poljubljala. — Barjanski, pojdi po njo, pripelji jo sem — ona ne sme s tem človekom niti besedice več govoriti! — Žena, ti si neumna! — vzklikne kmet. — Premislil bi si, da bi šel sedaj po njo. Sedaj morava biti ljubeznjiva in pozdraviti morava Apraskina kot svojega milega zeta. ker sva sedaj v njegovih pesteh. — Hlapcu boš torej dal svojega otroka? — je kričala starka. — Ali sva jo zato vzgojila? — Ali sva zato porabila toliko denarja, da postane izobražena? — Vse to sem izgubil nocoj, {— vzdihne Barjanski. — Oh, jaz bedak, — jaz pa sem jima še svetil! Starki nikakor ni šlo v glavo, da se je poročila njena hčerka, ' ki je bila po njenem mnenju tako izobražena in elegantna, z ! navadnim hlapcem. I Poroki sami nista mogla ugovarjati. I — Duhovnik ju je zakonito poročil, še važnejše pa je bilo to, da je sam Barjanski pripravil za novoporočenca vrtno hišico in ju odvedel v njo. mati! — Sedaj bova morala dajati račun! — Oh, Apraskin. za- j ščiti me! — Objami me, dragi moj in ostani pri meni. — Pomiri se, draga moja žena, — odvrne mladi mož. — Kakor mi ne morejo iztrgati srca iz p rs, ravno tako naju ne morejo več ločiti. — Motiš se, Apraskin, — odvrne mlada žena. — Ljudje trgajo večkrat srce iz prs in ne vprašujejo če more človek še živeti ali ne. I ke, da bi objela svojo hčerko. — i Apraskin se pa udari po čelu in goslov. Stari Barjanski pa si je medtem prizadeval, da pritisne A-praskina na srce, kar se mu pa ni posrečilo, ker je nosil pod pazduho steklenice. — Oprostili ste nama torej, dragi starši! — vzklikne Mila. — Oprostili ste nama, kljub temu, da sva se na skrivaj poročila brez vaše vednosti ? — Brez vaše vednosti? — odvrne gospa Barjanski, ki je se- si misli: — Jaz pa sem mislil, da sem ukanil starega Barjanskega, toda glej, in me je ukanil. Sicer pa je sedaj tako vseeno, glavno je, da sem Milin mož in zet najbogatejšega kmeta. — Toda otroka, — reče sedaj kaf nepričakovano gospa Barjanska, potem ko se je podala z mladim parom v sobo in so sedli ! za mizo, kjer jih je že pričakovala bogata južina, — en pogoj pa morata vendar !e izpolniti oktobra, da se je izvrstno ka' no, ki sta ga pravkar menilo v kis. Spogledaa na Milinih trepalnicah zalesketale solze. . i, - zakaj tako? praskin. — Čemu naj sva poročena. - Ali nisem samostoj® ^ nisem odrastel človek, ^ smem delati, kar Kdo mi ima pravico Kar pa se tiče Mile, bo du, če naju blagos^'^ naj zve, da kin in Mila smoci z J -Ah, Tddva — vzklikne gospa -t# ' si maši velik koS * ^ Mislim, da je J vseeno, kaj mislijo 3" mo če ste samostojni- - Toda prej, ^ pred svetom prizna, i Milo za ženo, se mora I — Odprita, draga moja otro-jdaj postavila cvetje in potico na zahvalo zato, da sva z mo- ka, — vzkhkne sedaj gospa Bar-j mizo. — Toda, otroka moja, ali|.g^ dovolila poroko. janski. — Odprita-svoji materi! res mislita, da sta delala brez — Kaj pomeni to ? — se za-' naše vednosti ? — Ne, moj dragi čudi Apraskin. — Glas tvoje ma- Apraskin, Barjanski je takoj tere ne grozi, ni je%en — na-; vse razumel, takoj je vedel, ka- 666 TEKOČINA. TABLETI ustavi PREHLAD VROČINO MAZILO, NOSNE prvi dan KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah Poijiuslt« "Rub My Tlim" — Najbolj*# mazilo na Svetu. Medtem pa sta se poljubovala in milovala v vrtni hišici Apraskin in Mila in sta uživala srečo prvega jutra svojega zakona. Jutranje solnce sije novopo-ročencem popolnoma drugače — prvo jutro je nebo modrejše in zrak čistejši — vsak zvok, ki sprotno, zelo ljubeznjiv! — TO|tero hčerko mislite in ravno zame zelo čudi! Ali so se tvoji: to je vam svetoval, da se skriv-starši tako hitro sprijaznili z na-' tio poročite, ker je hotel, da po-jino poroko ? — Ah, najbrž sta | stanete naš zet. uvidela, da jima ničesar druge-! ga ne preostane. Odpriva ji! ! Apraskin odklene vrata. j Ko je videl, kdo je vstopil, je j naravnost ostrmel. , — Ti pa, moja draga hčerka, ali res misliš, da te nisva slišala, ko si se po noči splazila iz hiše? — Hahaha, čisto jasno sem slišala, da si previdno odšla po i Na pragu je stal zakonski par i stopnicah na vrt. Opozorila sem ^ Barjanski. j na to še očeta in sem mu rekla: Žena je bila oblečena v staro-1 — Barjanski, sedaj gre naša : modno obleko iz črne svile. V e- j Mila na poroko. ni roki je držala veliko kito cve- j — Ko pa sta prišla ponoči do-tlic, v drugi pa je nosila veliko, mov, potem ko vaju je duhovnik ! potico. Oče Barjanski je stal po- i poročil, ko ste vi, Apraskin tr- ' — Mati, govori, — odvrne Mila, — vse bova storila, karkoli želiš. Moje srce je polno hvaležnosti in ni je stvari, ki je ne bi storila za svoje starše. Tudi Apraskin zatrdi, da mu ne bo težko dokazati staršem gvoje mlade žene svojo udanost. -— Priseči nama morata, da bo ostal vajin zakon za tri mesece popolnoma tajen in zato mora Apraskin tudi v bodoče o-stati v svojem stanovanju, Mila pa bo spala zopet pri nama. Obljubiti nama morata, da bosta med tem časom živela tako, kakor da vaju ni duhovnik poro^ čil, kakor da sta si popolnoma tuja. Apraskinu in Mili se je zdelo, tri važne stvari. (Dalje prihod Napredki Sveži sodi od se prodajo poceni. Buckeye Coopei^® 3500 E. 33 Sf' MA 5651 Iščem staf Stanovanje spoda] s kopalnico in ^ od East 152nd bt- ^ Road, oziroma oko Ilinwooda;-Vdru^,l dve osebi. — ' memega, naj se og Holmes Ave^sp^ ^ Je Lahka K a j o Išče se v najem bi se rado vzelo hišo za eno družino z 5 ali 6 sobami v Collinwoodski naselbini; kdor ima kaj, naj sporoči na 386 E. 161 Street; — KEnmore 3885 J. Proda se Proda se za polovično ceno nova stiskalnica (preša) kakor tudi mlin za grozdje. — Zglasi-te se na 1005 East 63i'd SI. "^5^ ^ :w 5 mm TO JE MIGLJAJ ONIH, KI VDIHAVAJO Za prav« tjubitvlja ka;# on«, ki r«dno vdihavajo — ma ugodje lahka kaj« pos« bno privlačnost. Pa tudi č« ^frrn it« samo priložnostni kadilec, bost« dobili dobrodošlo zaščito grla v lahki kaji • • • — ce vdihavate ali Užitek, ki ga boste dobili v lahki kaji, ni nit' odvisen od vrste kadilcev, kakršni ste . « ' ' krat kadite ali koliko Luckies pokadite, lahke kaje in olajševalna labkont grla, k: $* oni izključni Lucky Strike proces, snan kot Toaated" — sta enostavno namenjeni. da razvesele. In istotako vas bo okus LuckiC'i t.jtf napravljene so iz najdražjih listov polne f® rastline — nežnih srednjih littov. Tjohka \tr*- rl* site bogatosti. Lahka kaja prijazna vašem" S' "SWEEPSTAKES" NOVICA! ibii Izbrala je Dobitelj« — Moi je P*** Odposlati Vstopnic® Mrs. Joe D. Pridgen, Jr., '* Norih (Carolina, jc bil« **'" k* vneba, k» je ališaia, «t« P**, jih je ixbrala, dobile' v Vm®*" Strike "Sweepalskes." Tod« piše: "Sedaj nem «©lo je«n« n* toor itf* ««.■■■ »vaar f —----. ggf j , ki je |>osab)i odpoj"!^^ nagradno vstopnico. On »" _ „ doma prav pomebno prlljubU'®' Ali »te ri ie priatopili* Al' bili tvoje iaborne Lucky Naravnajte na "Your Hit ■ ob Hreduh in aobotah " •ajte. Hodite in primerjajte gyik* potem poakuaite ivoje I 0 H« "Sweepatakea.' lil za- LučkTT ^/uefUeč I" če Se ne kadil« LueW**' . ^||f dane# aavojeek in jih lu«" Mogoče alf nekaj pogretaU' boate prednoati I.urkiea — I* h*g#le##, arcleca del# wbak*" - lahka kaja BOGMEGX, ZRELEGA DELA TOBAKA - "fTS TOASTEP CooyrlHhi IttS«. "ni* TM»eee ComMay