Četrtek, 13. oMcbra IBBB Št. 40, Isto XXII DIREKTORJEVE TEŽAVE — Kako naj odgovarjam za izgube v podjetju, če sem pa v tem letu bil trikrat po tri mesece službeno v inozemstvu Karikatura: ANDREJ NOVAK ■aksEEssa @ssee$Q«ssB maesacmam ttmmssssm s SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: DRUŽBENIH PROBLEMOV NI MOČ REŠEVATI NA RAČUN PROSVETNIH DELAVCEV Naslovno misel je izrekel na petkovi seji predsedstva Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti njegov predsednik tovariš Marijan Jenko. Ob tem je tudi dejal, da bremen ekstenzivnega razvoja ne more nositi le prosvetni delavec, ta bremena lahko nosi le celotna družba. Ge tega spoznanja ne bi upoštevali, je jasno, da bo tudi nagrajevanje prosvetnih delavcev še kar naprej v zamudi. Predsedstvo je namreč na tej seji dokončno oblikovalo svoja stališča k osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, ki jih bo še ta teden posredovalo javnosti v obliki odprtega pisma. Ker bodo torej stališča v taki obliki dostopna vsej javnosti, naj se tokrat v poročilu s seje omejimo le na razpravo, ki je prispevala k oblikovanju nekaterih ključnih stališč. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je tudi predstavnik prosvetnih delavcev, je dejal tovariš , Vinko Kastelic, ne more odobravati take zakonske ureditve financiranja izobraževanja in vzgoje, ki bi v svojih osnovati H ČS k B H H 9 S # e 63 «31 k e B K B B B a a B B *i M K B B B K a a a a a a a S I I a a I I I V prvih vrstah V neki naši znani tovarni so nedavno morali izbrati novega predsednika delavskega sveta. Kandidirali so mladega inženirja, ki pa je kljub samo nekajletni “praksi že pokazal in dokazal ne samo svoje strokovno znanje, temveč tudi svojo zavzetost za nadaljnji razvoj samoupravljanja v svojem kolektivu. Veljal je za resnega mladega moža, ki ne pozna kompromisov, kadar gre za resnične poslovne interese tovarne in za resnične interese njenega delovnega kolektiva. Njegova kandidatura pa je propadla; izvolili so drugega. Pravijo, da tudi ta drugi ni slab človek, vendar pa si od njega nič posebnega ne obetajo. Menda se nikomur ne mara zameriti, če pa se že mora za kaj izjasniti, potem vedno glasuje za tiste rešitve, za katere je večina, ne pa za tiste, ki se tudi njemu zdijo pravilne. To je mala sličica iz sedanjih razmer pri nas, iz borbe med miselnostjo mezdnih delavcev in miselnostjo upravljavcev, skrbnih gospodarjev v svojem kolektivu. Mladi inženir, ki smo ga omenili v začetku tega uvodnika, ni padel na izpitu samoupravljanja, čeprav ga niso izvolili za funkcijo, za katero je kandidiral. Na tem izpitu so padli vsi tisti, ki so oddali svoje volilne lističe za kandidata, ki je vedno za tisto, za kar je večina. Dejstvo je, da pri nas odloča večina; in prav je tako. Medtem pa, ko to priznamo, tudi vemo, da volja večine ni vedno tudi tisto, kar zagotavlja najboljše rešitve raznih vprašanj. Tisto za kar je večina v nekem kolektivu, odraža pač samo stopnjo zrelosti tega kolektiva, stopnjo zavesti, kaj je njegov interes. Samoupravljanje je proces dozorevanja zavesti naših delovnih ljudi, njihovega družbeno-ekonomskega in druž-beno-političnega »opismenjevanja«. Ta zavest ni pri vseh samoupravljavcih enaka: pri marsikom še ni prebujena, mnogi so se naučili samo šele nekaj črk samoupravljalske abecede, vsak dan pa je več tudi takih, ki so se te abecede že dobro naučili in jo tudi uporabljajo. Ne bomo izdali nobene skrivnosti, če povemo, da je med temi zadnjimi največ takšnih, ki so si tudi za svoja delovna mesta pridobili ustrezne kvalifikacije, ki so strokovnjaki na svojem delovnem mestu, ne glede, ali je to mesto pri stroju ali za pisalno mizo. In ti ljudje so v prvih vrstah boja za napredek, ki se pri nas odvija vsak dan: boja za sodobnejšo proizvodnjo, za dobro organiziran delovni proces, za stimulativno nagrajevanje, za pametno varčevanje. Kaj bi naštevali: to je boj za zagotovitev boljšega življenja nas vseh, to je boj za zmago resničnih interesov samoupravljavcev. Ti interesi se ne bodo uveljavili z neorganiziranim delom, z razsipanjem materiala in delovnega časa, z delovno nedisciplino, z enakim nagrajevanjem pridnih delavcev in lenuhov itd. V boju za dobro gospodarjenje je treba včasih marsikomu stopiti na prste, tudi prijatelju ali pa dobremu znancu. Tisti, ki to storijo, se sicer zavedajo, da se bodo zamerili posameznikom vendar pa tudi vedo, da bodo s tem naredili resnično uslugo vsemu kolektivu. In če je kolektiv samoupravljalsko zrel, bo to znal tudi ceniti. Če pa je samoupravljalsko premalo »pismen«, potem ... Potem bo dal svoj glas za tistega, ki se nikomur ne mara zameriti, ki najbolj ljubi svoj mir in ki je zaradi tega pripravljen zamižati tudi z obema očesoma pred stvarnostjo, ki zahteva široko odprte oči in ustrezno ukre-Pnnje. MILAN POGAČNIK S g startala z nerešenimi problemi. A dejstvo je, da je poleg.sdcihl-nega zavarovanja zlasti šolstvo v času od uveljavljanja družbene reforme na slabšem kot poprej, kljub temu, da smo rekli, da omejevanje splošne potrošnje ne more iti na račun šolstva in kulture. CENA IZOBRAŽEVANJA — OSNOVA ZA DOHODEK Sindikati se ne morejo strinjati z izračuni, ki spremljajo osnutek zakona, ker so ti izračuni po svoji metodologiji zgrešeni. Izhodišče za tak izračun je lahko le cena izobraževanja, ki je edina lahko osnova za dohodek vzgojnih in izobraževalnih zavodov. Obseg izobraževalnih nalog in prioriteta vrst izobraževanja, 'ki naj se financirajo iz stalnih virov, šele lahko pomenijo osnovo za izračun odstotka stalnih virov, je dejal tovariš Kocijan. Nadaljnja razprava pa je opozorila na to, da bi dohodek šolam morali zagotoviti s pogodbo, zasnovano na predloženem delovnem programu. Pogodba pa mora predstavljati trden pravni akt med izobraževalno skupnostjo in izobraževal- (Nadaljevanje na 8. strani) ČLEN ZA ČLENOM STR. 2 BOJ Z OSTANKI PREŽIVELEGA STR. 3 KAKO IZBOLJŠATI NAŠE DELO STR. 4 ZA BESEDAMI m v FOTO SLUŽBA DE TUDI DEJANJA STR. 5 NAJPREJ RAZMEJITEV NALOG IN USTREZNA STROKOVNOST ( STR. 6 KOMUNA - TEMELJ SAMOUPRAVLJAVCI V BISTRIŠKEM LESONITU SO SKLENILI, DA BODO POMETALI PRED SVOJIM PRAGOM Kdo ima ¥ tovarni gluha ušesa? V kroniki bistriške tovarne lesonita je bil zadnji sestanek samoupravljavcev, ki ga je pripravil sindikat, važna ločnica. Delavci, ki so razpravljali o raznih pojavih v tovarni, so na sestanku povedali, da ne načenjajo teh problemov, da bi imeli čisto vest, ampak da bi kritične besede služile za boljše delo in ustvarile red, zakonitost in poslovno trdnost. Tovarna sicer ni v krizi, vendar številni negativni pojavi preprečujejo, da bi dosegli še boljše gospodarske uspehe. S tega stališča je zelo važna primerjava, ki so jo uporabljali, da odnosi v tovarni zaostajajo za njeno tehnično opremljenostjo. Sestanek v sindikalni dvorani je bil ustvarjalen, odkrit in sproščen. Brez ovinkov so govorili mnogi delavci, vsi pa so soglašali s tem, da izrečene besede, od najbolj preprostih do najbolj argumentiranih, zave- (Nadaljevanje na 2. strani) OTROŠKEGAZ VARSTVA STR. 7 ODGOVORNOST BREZ IMENA IN PRIIMKA STR. 12 TOPS DO VRATU V DOLGOVIH © t KOLEKTIV LJUBLJANSKEGA VEDROGA OPRAVLJA SAMOUPRAVLJALSKO SKUŠNJO BUMERANG SAMOVOLJE V pičlih desetih dneh med 27. septembrom in 6. oktobrom je dal kolektiv Vedroga trikrat duška dolgotrajnemu nezadovoljstvu zaradi kratenja m izrabljanja pristojnosti samoupravnih organov in političnih organizacij, zlasti sindikata, dal si je duška zavoljo razrvanih medsebojnih odnosov v kolektivu, po zelo naravnem zaporedju so se v desetih dneh zvrstili v Vedrogu tile dogodki: , • IO sindikalne podružnice skliče izredni občni zbor, kjer se prvič javno vpraša vodstvo sindikata, ali je sindikat kolektivu še potreben, če je ali naj bo sindikalna podružnica le orodje v rokah nekaterih članov kolektiva? • Šest dni za tem z večino glasov odkloni kolektiv na referendumu združitev z mariborskim Zlatorogom. In kaj bi naj drugega storil če se je združitev »pletla« mimo kolektiva, pred samo odločitvijo pa je slišal 10 različnih inačic o dobrih in slabili straneh združitve. • Tri dni po referendumu se sestane delavski svet na izredni seji, kjer prerešeta oba prejšnja dogodka in izglasuje nezaupnico direktorju podjetja. Kdo ve, kako dolgo bi še v Vedrogu vladala samovolja, izigravanje samoupravnih odnosov ali kakorkoli že danes imenujemo krivice in nepravilnosti v tem kolektivu, če ne bi IO sindikalne podružnice sklical izrednega občnega zbora, kjer naj bi izvolili novo vodstvo sindikata. Prejšnji predsednik je namreč že sedmi, ki je v zadnji mandatni dobi zapustil to de- lovno organizacijo. Toda predno je odšel zadnji predsednik sindikata, je napisal tudi poročilo o delu oziroma o neučinkovitem delu izvršnega odbora sindikalne podružnice. V njern med drugim beremo, da je sindikalno vodstvo želelo izpolniti nalogo, ki mu jo je naložil občni zbor, da naj izboljša delovne odnose in prevzame v kolek tv u vlogo, ki mu po značaju dejavnosti sodi. Toda te nalogi, pristavlja predsednik .sindikata, ni mogel uresničiti. STRAH PRED POSLEDICAMI JE UTIŠAL KOLEKTIV Medtem ko je IO sindikata obravnaval na svojih'sejah problematiko podjetja, razvoj samoupravnih odnosov in kritiziral nepravilnosti, je zadel na odpor pri nekaterih vodilnih delavcih, zlasti pri direktorju, dokler hi končno padel tudi sam v nemilost. Tako so delili v podjetju . tremesečni’ učinek kar po presoji in volji direktorja in med tistimi, ki jih je prizadela direktorjeva volja, je bil tudi predsednik sindikata. Baje pa je bilo podobnih nezakonitih in samovoljnih sklepov še več. Zelo podobno usodo je doživel tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki so ga v kolektivu premlevali več mesecev in ko naj bi o končni varianti sklepal delavski svet, se to ni zgodilo, ampak so bojda pod vodstvom direktorja sestavili nov pravilnik. S podobno samovoljo ie prepovedal direktor, mirno odločitve samoupravnih organov, vsa nadomestila za mesečne vozovnice in izplačila za preseganje norme v proizvodnji. Ko je nato želel namestim: predsednika . delavskega sveta sklicati sejo delavskega sveta, direktor tega ni dovolil, predsednika sindikate, ki je ho- (Nadaljevan ie na 3. strani) REZERVIRANI STOLPEC Jože Aubreht predsednik sindikalne podružnice Hmezad, obrat za izvoz hmelja, Žalec • Spričo tega, da se ukvarjate z izvozom hmelja, bi pričakovali, da imate pri vas lepe osebne dohodke. Pa ni tako, če sem dobro informiran... Obrat za izvoz hmelja posluje v sklopu Kmetijskega kom- = binata. Ukvarjamo se izključno s pridelovanjem in izvozom H hmelja. Skoraj ves pridelek izvozimo. In več kot polovico sa- B mo v Ameriko. Doma ostanejo le trije do štirje odstotki našega B hmelja, več ga naši proizvajalci piva ne potrebujejo. Kilogram B hmelja namreč zadostuje kar za 500 litrov piva... Na videz nam, gre odlično, v resnici pa naši osebni dohodki I v povprečju le malo presegajo 50 tisočakov na mesec. Če iz- §= vzamemo naš obrat, so namreč vsi obrati kmetijskega kombi- H nata defecitni. ■ S Seveda bi se radi v našem obratu postavili na svoje noge. 1 S tem bi si ustvarili nekoliko boljše pogoje. In poleg tega, če- gj mu pravzaprav moramo podpirati tiste, ki slabo gospodarijo...! 1 Ivan Vinkšel | predsednik IO sindikalne podružnice J Tekstilne tovarne Prebold • Dejstvo je, da med zaposlenimi v 1 Sloveniji približno polovico nima dokonča- = ne osnovne šole. Ali sega delo vaše sindi- jg kalne podružnice tudi na to področje in m kaj ste storili, da bi bil odstotek zaposle- E nih, ki nima temeljne izobrazbe, v vaši de- | lovni organizaciji čim manjši? Pred leti je bilo to vprašanje v Tekstilni tovarni Prebold jj zares pereče. Precej več kot polovica zaposlenih ni imela do- 1 končane osnovne šole. No, spoznali smo, da tako ne gre več, s da bo potrebno nekaj storiti. Tedaj smo organizirali izobra- jj zevanje in številnim delavcem omogočili, da izredno študi- jj rajo. Istočasno je centralni delavski svet sprejel sklep, da jj imajo prednost pri zaposlitvi tisti, ki imajo končano osemlet- jj ko, druge pa zaposli le s pogojem, da si v dveh letih prido- jj bijo to temeljno izobrazbo. J Če smo uspeli...? jj Številke kažejo, da trud ni bil zaman. Izobrazbena struktura jg je danes v Tekstilni tovarni Prebold precej bolj ugodna, jj kot pa je na primer v občinskem ali republiškem merilu. Se- jj veda smo še daleč od tega, kar bi si želeli, a vendar 56 % za- m poslenih že ima najmanj dokončano osnovno šolo. To jesen se je prijavilo za dopolnilno osnovnošolsko izobra- g zevanje kar 30 kandidatov. Zelo si prizadevamo, da bi vsem jj tem delavcem čimbolj olajšali učenje. Vsem bomo zato orno- jj gočili delo v dopoldanski izmeni, da bodo popoldne prosti. Po jj vsej verjetnosti pa bomo za izvedbo tega tečaja sklenili pogod- H bo z dopisno šolo iz Ljubljane, saj zahteva Delavska univer- B za Žalec po 80 tisočakov na človeka za. eno izobraževalno se- s zono, kar pa je za naše razmere le malo preveč. Tone Drnovšek predsednik IO sindikalne podružnice tovarne »Varnost« Zagorje ob Savi • Kako je sindikat posegel v razprave o novem statutu in 28 pravilnikih, ki jih zdaj pripravljate? Pripomb in pomislekov je bilo veliko, vendar bi omenil le dve vprašanji v zveži z našim novim statutom. Razprava o statutu je namreč trenutno zastala zato, ker še nismo našli odgovora na vprašanje, kako opredeliti odgovornost posameznikov in samoupravnih organov kot celote za ukrepe, ki jih podvzemajo v zvezi s poslovanjem podjetja. Stališče sindikata pa je, da mora statut jasno opredeliti to odgovornost za vse in ne le za vodilne delavce, kakor predvideva osnutek statuta. Zato smo predlagali, naj posebna komisija predlaga ustrezne rešitve. Drugo takšno bistveno vprašanje pa je informiranost kolektiva. Izvršni odbor sindikata meni, da je treba delavcem vnaprej povedati, o čem in zakaj bomo razpravljali. Tako bi samoupravni organi lahko še pred sprejemom sklepov izvedeli tudi za mnenje kolektiva. Razen tega pa bi se izognili dosedanji praksi, ko smo ljudi obveščali o že sprejetih sklepih, torej že o dejstvih. R.azprava o statutu in pravilnikih pa pomeni najboljšo priložnost, da uzakonimo tako pot, ki edina pomeni trdno osnovo za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Pavle Gantar predsednik sindikalne podružnice tovarne Sava v Kranju • V vaši tovarni ste imeli v zadnjih dneh po delovnih enotah več sestankov z delavci. Kaj so delavci na teh sestankih povedali? KDO IMA V TOVARNI GLUHA UŠESA ? Odkrita beseda proizvajalcev v bistriškem Lesonitu - Besede, ki terjajo tudi čimbolj učinkovite ukrepe Že dolgo ni bilo pri nas v tovarni tako živih sestankov \ kot v zadnjem tednu. Ljudje so o napakah v tovarni govorili l odkrito. Plaz ugovorov je namreč sprožilo izplačevanje bo- l leznin do treh. dni. Večina zaposlenih meni, da se z izplače- \ vanjem nalaga industriji novo breme, da zakon, ki je bil spre- \ jet, ne upošteva, da so bile že do sedaj dajatve za socialno ! zavarovanje visoke. Z novimi ukrepi so se izdatki še bolj I povečali. In v mnogih enotah so zahtevali, da bi jirri poslanci I odgovorili, kam gre denar. A tudi z zdravstveno službo v/ [ tovarni niso bili naši delavci zadovoljni. Tudi skrb za delovnega človeka na splošno ni zadovoljiva. I Za težke socialne probleme delavcev, zaposlenih v tovarni, ni f denarja, hkrati pa so letos skoraj ves razpoložlijivi denar za I stanovanjsko izgradnjo namenili stanovanjski zdrugi, v katefi I si gradijo svoje hiše nekateri, ki že imajo lepa stanovanja. 1 Za nekaj nujnih primerov delavcev, ki so stanovali v ne- 1 mogočih stanovanjih, pa skoraj ni bilo denarja, ker so ga j vsega že izčrpali člani zadruge. Na splošno so zato naši delav- I ci grajali službo za družbeni standard in ji očitali, da ima j za socialno ogrožene delavce premalo občutka. (Nadaljevanje s 1. strani) zujejo tovarniško vodstvo, strokovnjake in delavce, da napravijo v hiši red. RAZPRAVA IZ ZADNJIH KLOPI Iz vrst delavcev, ki so nekateri prišli na. sestanek v delovnih oblekah, so se mnogi oglašali že na začetku sestanka. Opozarjali so na pojave, ki jih zapažajo na svojih delovnih mestih. Mnogi delavci si svojega zaslužka ne znajo izračunati, so pripovedovali. Delovnih enot v tovarni niso razvili. Kakšno zaupanje naj imajo delovne enote, če jim v upravi režejo kruh in na to delitev ne morejo vplivati? Delavci mnoge negativne pojave v tovarni vidijo, ne morejo pa jih odstraniti. Tako v enotah že po tihem govorijo, da manjšina vsiljuje svojo voljo večini. Iz teh splošnih problemov so delavci črpali kritiko za posamezne škodljive pojave. Tako so po vrsti grajali: Angel Perkan: »Na vodilna delovna mesta v tovarni postavljamo delavce, ki tega sploh ne zaslužijo. V pisarnah so takšni, ki gledajo samo, koliko bodo zaslužili.« Ivan Sestan: »Delovne enote so pri nas samo na papirju. Niti obračuna po enotah nimamo urejenega. Strokovne službe tega ne znajo urediti. In kakšne nesmisle delamo! Strokovnjake tehnične smeri smo premestili v komercialno službo, namesto da bi delali v svoji stroki.« Branko Mizgur: »Investicije so v podjetju precejšnje. Načrti za takšne investicije pa bi se po mojem mnenju morali obravnavati v širšem krogu. Glejte, kaj se je zgodilo v skladišču. Zgradili smo novo skladišče. Tretjina prostora v skladišču pa ni izkoriščena zaradi tirnic. Skladišča tudi ni mogoče ogrevati. Zdaj smo postavili že žerjave. Žerjavi pa so popolnoma neizkoriščeni. Če bi bili tudi delavci o tej investiciji obveščeni, bi lahko marsikaj pametnega svetovali, ker iz delovnih izkušenj marsikaj vedo, kar pa projektantom ni znano.« Jože Konestvebo: »Pravimo, da nimamo denarja. Ne vprašamo pa se, koliko denarja je zamrznjenega v nekaterih strojih, ki niso izkoriščeni. Precej stvari bi se dalo izboljšati. Za to pa je potrebno, da strokovnjaki sodelujejo z enotami in delavci.« ODKRIŽAJMO SE ZASLEPLJEVANJA Tovarniški delavski svet Lesonita je sprejel marsikateri sklep zaslepljen z nestrokovnimi zagovori. Gradivo za seje strokovne službe slabo pripravljajo. Važni investicijski načrti so pogosto samo ustno obrazloženi. Se bolj se v podjetju izogibajo zakonitemu postopku' pri namestitvah. Mnogi člani mnogokrat sploh ne vedo, za kaj glasujejo, ker so kadrovska vprašanja zelo zamegljena. Večini pa se takšno reševanje stvari upira. Iz takšnega dela, ki nima nič skupnega z resničnim samoupravljanjem, pogosto nastajajo očitki, da je delavski svet v tovarni orodje manjšine. Precej delavcev Lesonita je zato v razpravi zahtevalo, da bi imeli v samoupravi čiste račune. Odločanje v delavskem svetu mora postati bolj neoporečno. Skupinam, ki lovijo člane na svoje limanice, pa je treba povedati resnico v obraz. Ljubo, Cvitanič je govoril kot član delavskega sveta: »Pogosto si očitam, da ravnam nemoralno, ko glasujem za stvari, s katerimi se strinjam le delno. Naš delavski svet naj o stvareh res odloča. Svet ne sme biti samo glasovalni stroj, zaradi slabo pripravljenega gradiva in zaradi navideznega načela enotnosti. Pri vrhu se stvari neresno urejajo. Roki za nekatera dela so bili pri nas tudi po petkrat preloženi. Posamezniki zato vedno bolj izkoriščajo svoj položaj. V upravi so lani napravili 2590 nadur, letos pa jih imajo do sedaj že več kot tri tisoč. Šestindvajset delavcev v naši upravi ima povprečno 113 nadur v mesecu. In nihče jih ne vpraša, kakšno delo opravljajo, do delavca v proizvodnji pa imamo popolnoma drugačen odnos. Tudi službene vožnje nekateri izkoriščajo. Zdaj za službena potovanja že skoraj nihče ne ■ uporablja več javnih prevoznih sredstev. Stroški pa seveda s tem vedno bolj naraščajo« Se bi lahko naštevali napake, ki so jih zaznali delavci v Lesonitu. Nekateri so trdili, da so ob gospodarski reformi spoznali, da imajo 50 ljudi v tovarni odveč. Zadnji podatki pa so pokazali, da so kljub temu sprejeli še najmanj 50 novih delavcev. Škodo v tovarni povzroča tudi pretirano kopičenje zalog, ki obremenjuje že tako nezadostna obratna sredstva podjetja. IZ DELA SINDIKATA V CEMENTARNI ANHOVO: n od 0*13 BOJ Z OSTANKI PREŽIVELEGA V kolektivu, ki ima dobro izpeljano nagrajevanje po delu, vzttc vsemu še vedno živijo težnje po uravnilovki Sestanek, ki ga je imel minuli teden izvršni odbor sindikalnega odbora tovarne cementa in salonita »15 september« v Anhovem in kateremu so prisostvovali tudi predsedniki sindikalnih pododborov, je pokazal dvoje: prvič, da sindikalna organizacija v tem kolektivu res živi in dobro opravlja številne naloge, in drugič, da vzlic vsemu tudi v tej tovarni obstajajo trdoživi ostanki stare miselnosti. Ta stara miselnost se kaže na različne načine, tokrat pa je prišla najbolj do izraza v zahtevi posameznikov v nekaterih delovnih enotah, da se višek deli vsem enako, ne pa v odvisnosti od opravljenega dela. To zahtevo so posamezniki »razlagali« takole: da so v kolektivu že tako in tako razlike v osebnih dohodkih in da te razlike ni treba delati še pri viških; življenjski stroški so se povečali vsem, ne pa v ustrezni meri tudi osebni dohodki in zato je prav, da se višek deli vsem enako — visokokvalificiranim in nekvalificiranim ... V Anhovem nagrajujejo delavce na podlagi treh elementov: na osnovi analitične ocene delovnega mesta, na podlagi učinka in še na osnovi viška, ki ga doseže podjetje in katerega delijo kajpak po prispevku posameznikov k skupnemu uspehu vsega kolektiva. Analitično oceno delovnih mest so izvedli prvič leta 1961, delitev učinka so na znanstveni osnovi proučevali dve leti, o načinu delitve viška pa so izvedli tajno anketo, ki je pokazala, da delavci niso za uravnilovko. Letos pomladi so imeli v tovarni o delitvi osebnih dohodkov tri partijske sestanke, skupni sindikalni sestanek,, o tem so razpravljali v vseh oddelkih in tudi sa- moupravni organi so seveda to vprašanje temeljito proučili. O tem so sprejeli ustrezne sklepe — in glej, vkljub vsemu urav-nilovske težnje pri posameznikih! - Sindikalni odbor cementarne je seveda to težnjo odločno zavrnil — sicer pa so tudi na dnevni red njegove seje prišli samo zato, ker so predsedniki pododborov menili, da je njihova dolžnost informirati izvršni odbor tudi o teh težnjah, ki jih je sicer kolektiv že davno zavrgel. Drugače pa so vsi udeleženci sestanka menili, da ni dovolj te težnje samo zavrniti, temveč da je njihovim nosilcem treba javno povedati, da zastopajo nazadnjaška načela. V zvezi z nagrajevanjem je izvršni odbor razpravljal tudi o zahtevi skoraj vseh pododborov sindikata v cementarni, da se konča s stalnimi posameznimi spremembami glede analitske ocene delovnih mest, oziroma da se te spremembe izvedejo samo enkrat letno, največkrat pa dvakrat. Izvršni odbor je to zahtevo podprl, saj res skoraj ni seje samoupravnih organov cementarne, na kateri ne bi bilo govora tudi o povečanju števila točk za posamezna delovna mesta. V kolektivu je slišati pripombe, da se to*k° dodajajo predvsem tistim, ki »znajo dobro govoriti in ki imajo pretekel j o«. Sindikalna organizacija je te pripombe registrirala tako, kot so bile izrečene, sama pa je mnenja, da se točke za delovna mesta pač ne morejo odrejati po obrazu in po prijateljstvu, temveč samo po delovnem mestu in po kvalifikaciji. Jasno je seveda, da bo tudi še tako vestno opravljeno analitično oceno delovnih mest potrebno včasih spreminjati, vendar ne zaradi teženj, da se ocena delovnega mesta prilagaja posameznim ljudem, ki imajo morda večje znanje, kot pa je potrebno za delovno mesto, ki ga zavzemajo. Zato je izvršni odbor sindikalne organizacije sklenil, da bo zahteval ponovno analitično ocenitev vseh delovnih mest v tovarni, drugače pa se bo zavzemal za to, da naj se osebni dohodki, ki so vezani za prakso in kvalifikacijo, spreminjajo samo takrat, kadar se spreminjajo tudi pogoji dela na posameznih delovnih mestih. Zavzel je tudi stališče, da je vse, kar je v zvezi z nagrajevanjem, tako važno za ves kolektiv, da bi se cementarni splačalo imeti določeno število strokovnjakov, ki bi se bavili izključno s problemi nagrajevanja. Kako so ti problemi vzlic vsemu vedno pereči, v dokaz naslednji podatek iz Anhovega: povprečni osebni dohodek v prvem polletju letošnjega leta je znašal v cementarni 77.000 S-din, do konca leta pa se bo verjetno povzpel' blizu 90.000 dinarjev. To je očiten dokaz, da osebni dohodki niso samo vprašanje njihove višine, temveč mnogo bolj zapleteno vprašanje, kateremu prav zaradi tega velja posvetiti polno pozornost. M. P. Čeprav je bilo na sestanku samoupravljavcev v Lesonitu izrečene več graje kot pohvale« več slabega kot dobrega, je to nov dokaz, da delavci po tovarnah zdaj zahtevajo dejanja, ki ustrezajo njihovi samouprav-ijavski volji. ZDRAVKO TOMAZEJ Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • SEŽANA: Na dnevnem redu enega prihodnjih plenumov občin* skega sindikalnega sveta V Sežani bodo pripfave na spomladanske skupščinske volitve. Sindikalni svet bo namreč prevzel priprave za volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skuščine, s Socialistično zvezo pa bo sodeloval tudi pri pripravah za volitve v splošni zbor in v republiško skupščino, v katero bodo volili na področju sežanske občine 3 poslance. Ob pripravah na volitve namerava sindikat organizirati v delovnih organizacijah razprave o delu obeh zborov skupščine. Te naj bi pojasnile, zakaj predlogi in priporočila občinske skupščina nimajo vedno pravega odziva med kolektivi. Možno je, da odborniki ne zagovarjajo vedno stališč proizvajalcev in občanov ali pa ne znajo prav prisluhniti dejanskim razmeram in potrebam. Občinski sindikalni svet bo ob zaključku razprave zavzel svoja stališča. • TOLMIN: Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Tolminu so sklenili, da bodo poslali pismeno priporočilo samoupravnim organom delovnih organizacij, naj iz svojih sredstev naročijo list Delavsko enotnost za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Prav tako bodo priporočili sindikalnim podružnicam, naj list naročijo za člane izvršnih odborov, hkrati pa naj pri večjih podjetjih določijo tudi poverjenika za zbiranje * naročnikov. Delavsko enotnost bo občinski svet naročil tudi za vse člane plenuma občinskega sindikalnega sveta. Do sedaj je bilo v tolminski občini skupno kakih 140 naročnikov Delavske enotnosti, ali komaj 1 izvod na več kot 30 članov sindikata, kar je, kot so poudarili na seji predsedstva odločno premalo. Menijo pa na tolminskem sindikalnem svetu, da bi se število naročnikov v kratkem lahko zvišalo vsaj na tisoč. Na eh1 prihodnjih sej predsedstva, vsekakor še pred koncem le* ta, pa bodo analizirali, kakšni uspehi so bili doseženi pri razširjanju sindikalnega tiska. J. 5 • PTUJ: Občinski sindikalni svet v Ptuju bo pripravil 22. oktobra letos v Kidričevem enodnevn0 posvetovanje o delovnih enotah. Posvetovanja se bodo udeležili predstavniki iz štirih občin, iz Ptuja, Ormoža, Varaždina in Čakovca. Računajo, da bo iz teh občin prišlo na P°f svetovanje v Kidričevo okoh 110 sindikalnih delavcev iz tovarn in podjetij. Občinska sindikalna vodstva štirih občin s0 se že dogovorila na sestanku, ki so ga v ta namen sklicali v soboto v Ptuju, da bodo Prl' pravila potrebno gradivo. Va-raždinčani bodo razpravljali f nagrajevanju v delovni enoti, Ptujčani bodo pripravili g>ja' divo o vlogi sindikatov v delovni enoti, Ormožanj bodo načeli samoupravne pravice v delovnih enotah, Čakovčani P® organizacijo dela in planiranj v delovni enoti. Na posvetovanje v Kidričevem bodo povabili sindikalne delavce tudi 11 drugih občin in podjetij. Z. T. JAVNA RAZPRAVA NA TEMO: ZA KAKŠNO REORGANIZACIJO SINDIKATOV SE ZAVZEMAMO KAKO IZBOLJŠATI ■. NAŠE DELO ? Ocene o političnem razpoloženju delovnih ljudi in njihovih predlogih in pobudah, kako razreševati protislovja v našem družbenem razvoju, ki so jih posredovali predsedniki ObSS republiškemu svetu sindikatov, pričajo, da člani sindikata vse bolj sproščeno in ustvarjalno razpravljajo o problemih, o katerih pred tem niso nikoli razpravljali. Tudi sindikalne organizacije so začele bolj pogosto kot doslej uporabljati javnost dela kot glavno metodo svoje aktivnosti ter svoja stališča in sklepe v vse večji meri oblikujejo na osnovi demokratičnega izmenjavanja mnenj, idej, pobud in predlogov članstva. Recimo bobu bob: denarja nam manjka, čeprav še vijaki gospodarske reforme niso pošteno priviti. Nova stanovanja z vgrajeno švedsko kuhinjo so pesem preteklosti. Če investitorju zmanjka denarja za dvigalo, v novem stanovanjskem bloku, ga izvajalec pač ne vgradi, ampak zanj predvidi samo prostor. Za boljše čase.,. V razgovorih, kako vsebinsko obogatiti politično delo sindikatov, pa je čutiti tudi zahtevo po drugačni organiziranosti sindikatov, ali bolje rečeno, po takšni preosnovi naše organizacije, s pomočjo katere bi lahko bistveno poglobili naše politično delo in povečali njegovo učinkovitost. Razumljivo je, da je delo vodstev sindikalnih organizacij neposredno odvisno od stopnje demokratičnosti izmenjave mnenj članstva, od predlogov članov sindikata, kako prilagoditi vsebino, oblike in metode dela sindikalnih organizacij doseženi razvojni stopnji samoupravnih odnosov. Vodstvom sindikalnih organizacij pa lahko veliko pomaga pri delu odkrita beseda, v čem so sla- bosti njegovega dela, in nasvet, kako jih odpraviti. Kot takšno samokritično in odkrito besedo lahko ocenimo vsebino zadnjega posveta predsednikov ObSS Gorenjske, na katerem so' govorili o pripravljenosti delovnih ljudi, da odstranijo vse zapreke razvoju samoupravnih odnosov, in o politični ter organizacijski nepripravljenosti nekaterih vodstev sindikalnih organizacij v republiki, občinah in v sindikalnih podružnicah, da bi to zahtevo delovni ljudi lahko uspešno uresničili. Predsedniki ObSS Gorenjske so predlagali, da bi moral republiški svet ZSS o nekaterih problemih delavskega in družbenega samoupravljanja ter o organizacijskih vprašanjih sindikatov javno razpravljati. Javno bi v sedanjem času kazalo razpravljati predvsem o programih dela sindikalnih organizacij za naslednje obdobje, o vsebinskih in organizacijskih pripravah na občne zbore v sindikalnih organizacijah, o pripravah na konferenco samoupravljavcev Jugoslavije, na skupščinske volitve itd. Predsedniki ObSS Gorenjske menijo, da so vsa ta in še druga vprašanja tako pomembna, da bi moral republiški svet o njih tudi kompleksno razpravljati in da je treba takšen način obravnave zagotoviti še posebno v času pred občnimi zbori sindikalnih organizacij oziroma pred volitvami njihovih organov. Takšen način javne obravnave je treba, po predlogu predsednikov ObSS Gorenjske, organizirati tudi pred volitvami vodstev sindikalnih organizacij v republiki in pred volitvami predsednika republiškega sveta ZSS. Vprašanja, o katerih so razpravljali na gorenjskem posvetu, opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti političnega dela sindikatov, s katerimi se srečujejo in jih poskušajo razreševati tudi na drugih področjih Slovenije. Zato kaže v celoti podpreti pobudo predsednikov ObSS Gorenjske, naj bi z odkrito, samokritično in javno razpravo v sindikalnih organizacijah pomagali odpravljati pomanjkljivosti lastnega dela na vseh ravneh (v republiških organih sindikata, občinskih sindikalnih svetih in v sindikalnih podružnicah). Z organiziranjem takšnih razprav bi omogočili članstvu sindikatov, da oblikujejo takšno politiko in da se odloči za takšne oblike dela in metode svojega političnega dela, s pomočjo katerih bo najhitreje in najpopolneje uresničilo svoje želje in zahteve in pospešilo naš gospodarski in družbeni razvoj. VINKO BLATNIK BUMERANG SAMOVOLJE Toda poleg investitorjev in stanovalcev imajo pri novih stanovanjih besedo še gradbeni inšpektorji. Ni še dolgo tega, ko v Mariboru kakim 140 družinam niso dovolili, da bi se vselile v nove stanovanjske bloke, ker so namesto dvigala zevale odprtine. Investitorji, stanovalci in še gradbinci so inšpektorjem dopovedovali, da je predpis o obveznih dvigalih v stanovanjskih hišah, ki imajo več kot štiri nadstropja, hvale vreden in human in da bi jih, kot se po linah zanje vidi, vgradili, če ... Pač, da sedaj nimajo denarja, ko se jim spet nabere, jih pa ne bo treba priganjati in jim groziti s predpisi. ' Gradbeni inšpektorji so kot ljudje razumeli denarno stisko, kot inšpektorji pa bi pri kolavdaciji morali upoštevati gradbene predpise. Kaj tedaj? Nekaj tednov so bodoči stanovalci čakali, da so inšpektorji premagali v sebi inšpektorje in zadevo uredili kot ljudje. Priznali so, da tak predpis glede dvigal med gospodarsko — finančno stisko, kakršna je zdaj, ni najbolj življenjski. Naša pripomba: življenjsko pa tudi ni dolgo kolebanje inšpektorjev, ali naj izdajo uporabno dovoljenje ali ne, kajti ta čas bi investitorji s stanarino zbrali dovolj denarja vsaj za eno dvigalo. M. (Nadaljevanje s 1. strani) tel pri tem posredovati, pa je grobo zavrnil in mu obljubil obračun. Po takih neuspehih je sindikat v VedrogU obmolknil. Kakor kaže razplet dogodkov, ni dobil opore niti v partijski organizaciji niti v samoupravnih organih. Strah pred posledicami je zamašil usta vsakomur, ki bi hotel opozoriti na napake in uveljaviti v podjetju samoupravi ja vske pravice. Za vse to je zelo značilna izjava prešnje-ga predsednika sindikata na izrednem občnem zboru: »Danes, ko vem, da si s svojimi izjavami ne morem več škodovati, ker odhajam, se sprašujem, zakaj je sploh potrebno samoupravljanje v naše mpodjetju, zakaj so potrebne komisije samoupravnih organov, ko pa vsega tega, niti statuta, nekateri ne spoštujejo.« DIREKTOR IGNORIRA KOLEKTIV Direktorja na izrednem občnem zboru ni bilo. Vkljub temu, da je bil kolektiv pred veliko preizkušnjo, kako naj odloči na bližnjem referendumu o perspektivi podjetja, ni niti direktor niti komisija de- lavskega sveta, ki je proučevala elaborat in pripravljala strokovni del združitve, pomislila, da je potrebno na zboru, ko je zbran ves kolektiv, iskreno povedati vse predloge za in proti združitvi z mariborskim podjetjem Zlatorog. Neinformiran in popolnoma nepripravljen kolektiv, ki je še za nameček vedel, da niti komisija za integracijo niti vodstvo podjetja nista enotnega mnenja, je tako združitev z večino glasov odklonil. Elaborat o integraciji/ je izdelal mariborski Zavod za ekonomske analize, v katerem dokazuje, da je integracija med Vedrogom in Zlatorogom ekonomsko utemeljena. V Vedrogu pa pravijo, da v elaboratu ni mogoče videti, kaj bo integracija prinesla obema združenima podjetjema na področju gospodarjenja, organizacije dela in samoupravljanja. Direktorja pa ni bilo tudi na izredni seji delavskega sveta, kjer so obravnavali poleg izrednega občnega zbora in referenduma tudi njegovo razrešnico. Dan pred tem je povedal predsedniku upravnega odbora, da odstopa z direktorskega mesta. Na osnovi tega je delavski svet soglasno sprejel direktorjev odstop & položaja. ZA »A« JE TREBA IZRECI SE »B« Kolektiv Vedroga se kljub velikim spremembam še vedno ne more umiriti. Na zadnji seji sindikalne podružnice, kjer si je novoizvoljeni odbor osnoval delovni program, je bilo videti, da kolektiv pričakuje, da mu bo sindikat pomagal izreči za A še B. Minuli dogodki sami po sebi namreč ne bodo uredili notranjih odnosov, učvrstili delavskega samoupravljanja in odpravili nesoglasij med posameznimi strokovnimi službami. Se se bo moral sestati kolektiv in pogumno poklicati na odgovornost tudi tiste posameznike, ki so pomagali uveljavljati samovoljo, in končno izprašati vest tudi delavskemu svetu, ki je po zaslugi nekaterih članov,dovolil, da mu je samupravna pristojnost zdrknila iz rok in se je zato spremenil »posvetovalni organ in glasovalni aparat«, kot je njegovo dosedanjo vlogo ocenil nekdo na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora sindidal-ne podružnice. I. VRHOVCAK Za samostojnost delovnih enot Ob koncu minulega meseca se je sestal na plenarnem zasedanju CO sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, da bi v razpravi proučil aktualne probleme delitve dohodka in neposrednega odločanja v delovnih enotah. Obširna razprava je razkrila bogate izkušnje delovnik organizacij, ki so si jih nabrale pri uveljavljanju, najrazličnejših oblik neposrednega odločanja proizvajalcev v gospodarjenju z ustvarjenim dohodkom. Hkrati pa je tudi razkrila, da bo vendarle potrebno še marsikaj storiti, da bodo proizvajalci v delovnih enotah tudi zares in v vsej celovitosti postali upravljavci. Prav zavoljo teh kritičnih ugotovitev, so člani plenuma, CO sindikata gradbenih delavcev sprejeli tudi vrsto zaključkov, ki naj v prihodnje usmerjajo sindikalno .akcijo. Tako je v zaključkih med drugim rečeno, da je osnovna naloga sindikalnih organizacij, da zahtevajo, naj se uvedejo stalne delovne enote. Kljub vsemu zamuda Ko so sindikati v Titovem Užicu analizirali prizadevanja delovnih organizacij, da bi skrajšale družbeno potrebni delovni čas, so ugotovili, da kljub podaljšanim rokom, ki jih obvezujejo pripraviti načrte za prehod na 42-urni delovni teden, doslej še ni bistvenih premikov. Od 203 delovnih organizacij, ki na področju užiškega okraja zaposlujejo kakih 41.000 proizvajalcev, je namreč uveljavilo skrajšani delovni teden le 14 kolektivov. Razen tega pa sindikati pristavljajo, da se v večini delovnih organizacij šele pripravljajo, da bodo začeli snovati z zakonom določene programe za prehod na 42-urni delovni teden. Najbolj nevarno v tem trenutku pa je po oceni užiških sindikatov dejstvo, da so v strokovnih službah ne ravno maloštevilnih organizacij vnaprej prepričani, da ne bo mogoče zagotoviti v skrajšanem času takih rezultatov, kot jih dosegajo sedaj. Še vedno dvojna morala 3 o' s n a., i n . Ker c. e g, o v i n a Ko je na zadnji razširjeni seji RO sindikata delavcev industrije in rudarstva BiH analiziral rezultate dosedanjega procesa prenašanja samoupravnih pristojnosti na delovne enote, so ob dobrih izkušnjah morali ugotoviti tudi marsikatero pomanjkljivost. Tako je še vedno lahko zaslediti v delovnih organizacijah primere nehumanega in birokratskega odnosa do neposrednih proizvajalcev: v nekaterih kolektivih delajo delavci v neposredni proizvodnji po osem in deset ur na dan, medtem ko je za tiste v službah »uzakonjen« sedemurni delavnik; ponekod so za zamude in druge disciplinske prekrške delavci strože kaznovani kot uslužbenci. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je to, da so v vseh teh in številnih drugih primerih sindikalne organizacije povsem brezbrižne do te dvojne morale. Posledice uravnilovke Pred štirimi leti se je združilo v enoten kombinat šest lesnoindustrijskih podjetij varaždinskega okraja. In vendar so klice razdora v teh štirih letih opravile svoje... Pa saj ni čudno, dohodek se v kombinatu ni formiral niti na ravni delovnih enot niti se ni oblikoval na ravni posameznih obratov. In od tod večni očitki med obrati, da drug drugemu pobirajo ustvarjeni dohodek. In v nagrajevanju je prevladalo prepričanje: za iste kvalifikacije in ista delovna mesta tudi enaki osebni dohodki. Pri tem pa je postalo povsem postranskega pomena dejstvo, da v posameznih obratih dosegajo povsem različno produktivnost. Uravnilovka je privedla kombinat do tega, da se je znašel pred dejstvom, da njegovo poslovanje ni več rentabilno. S tem spoznanjem pa. se je rodilo tudi nezaupanje, da lahko kombinat kot enotno podjetje še naprej uspešno posluje. Od tod tudi odločitev proizvajalcev, da poskusijo poslej graditi skupne vezi v združenem podjetju. In ko so v varaždinskih sindikatih razpravljali o tem primeru, niso mogli storiti drugega, kot da so ga vpisali v seznam vseh tistih pojavov, zaradi katerih tudi tako vztrajno zagovarjajo uveljavitev ekonomskih odnosov. Pravna posvetovalnica DE XXXXXX>XXXXXXXXXXXX>».XXXXXXXXXXX\XXXXXXXXX\XXXXXXX\XXXXXXXXXVXVXXXX>X e 98. VPRAŠANJE Kdaj in kako se lahko odstrani z dela delavec, ki Je storil hujšo kršitev delovnih dolžnosti? / A. L. — Kamnik Primere in pogoje, ko je lahko delavec odstranjen z delovnega mesta ali z dela iz delovne organizacije, mora delovna organizacija določiti v svojih splošnih aktih, če je zoper takega delavca uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom, če je predlagan zoper njega postopek za izključitev iz delovne skupnosti, ali če je zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti. O odstranitvi delavca z delovnega mesta lahko odloči tudi delavec, ki ga je za to pooblastila delovna skupnost, o odstranitvi iz delovne organizacije pa organ upravljanja ali drug kolektivni organ, ki ga določi delovna organizacija "v splošnem aktu. Ce je o odstranitvi z delovnega mesta odloči] posameznik ali organ, ki ni DS ali UO oziroma drug Ustrezni organ delovne organizacije, se mora taka odločitev Predložiti v potrditev UO na njegovi prvi seji. Odstranitev z delovnega mesta ali iz delovne organizacije sme trajati najdlje do dokončne odločitve o kršitvi delovnih dolžnosti in delavčevi krivdi. A. POLJANŠEK • 99. VPRAŠANJE: Z delovno organizacijo, v kateri delam, sem sklenil dogovor, bom ostal na delu najmanj 2 leti, ker mi je izplačala osebni dohodek za 1 mesec za čas, ko sem odšel na specializacijo v inozemstvo. Ali moram vrniti prejeti osebni dohodek za ta mesec, °e sedaj po 6 mesecih dela po vrnitvi iz inozemstva preneham * delom v tej delovni organizaciji? K. B. — Ljubljana , Kljub temu da ste podpisali pogodbo o vrnitvi osebnega dogodka za čas (1 mesec), ko ste bili na specializaciji v inozem-*tvu, določilo pogodbe, s katero se zavezujete, da morate ostati v delovnem razmerju 2 leti, nima pravne veljave. Dogovorjeno daljše trajanje delovnega razmerja v primerjavi s časom prejemanja štipendije, je bilo v nasprotju z določbami temeljnega zakona o štipendijah, ki sicer sedaj ne velja več; 2-letna obveza dela v delovni organizaciji, ker ste prejeli osebni dohodek za čas enega meseca, pa je nesorazmerna z vašim prejemkom in stroškom delovne organizacije, ki jih je imela z vašo specializacijo v inozemstvu. Obveza, da ostane več časa na delu v delovni organizaciji, bi delavca zadela le v primeru, da je prejemal visok osebni dohodek, da je delovna organizacija plačevala zanj visoko šolnino ali da mu je povrnila kakšne druge stroške v zvezi s specializacijo. Vendar pa tudi v takem primeru ne bi veljalo določilo pogodbe, da mora delavec osta 24-krat dlje na delu v delovni organizaciji, kot je prejemal osebni dohodek. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Jugoslavije v sodbi Rev 1492/65 z dne 3. IX. 1965 in je zavrnilo tožbeni zahtevek delovne organizacije, da ji njen delavec vrne prejete zneske štipendije, ker ni bil pri njej v delovnem razmerju dogovorjeni čas, ki je znašal dvojno dobo prejemanja štipendije. A. POLJANŠEK • 100. VPRAŠANJE: Delo v delovni organizaciji mi je prenehalo po sklepu delavskega sveta zgradi ukinitve mojega delovnega mesta. Delovna organizacija me je z dnem vročitve sklepa o prenehanju dela razrešila, tako da ml je do konca odpovednega roka določila osebni dohodek v višini moje mesečne akontacije osebnega dohodka. Po moji razrešitvi so se vsem delavcem zvišali osebni dohodki, medtcnr ko sem sam prejemal enak osebni dohodek do poteka odpovednega roka. Delovna organizacija je moj zahtevek za povečanje tega nadomestila zavrnila, ker je moje delovno mesto ukinjeno in v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tako ni osnove za povečanje mojega osebnega dohodka. R, J. — Jesenice Delavec, katerega delovna skupnost razreši z dela pred potekom časa, kolikor ima pravico še ostati na delu, ima po 4. odstavku 106. člena TZDR pravico do osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih glede na uspehe, ki jih je imel v prejšnji obračunski dobi. Že samo glede na to zakonsko določilo vam pripada ne le akontacija vašega osebnega dohodka za čas, ko ste razrešeni, temveč tudi ves osebni dohodek, dosežen po obračunu za zadnjo obračunsko dobo (presežek osebnega dohodka). Citirano določilo TZDR pa je razumeti tako, da naj bi razrešeni delavec imel pravico do takega osebnega dohodka, kot bi ga prejel, če bi delal v tem času v delovni organizaciji. V vašem primeru, ko so se osebni dohodki povečali na vseh delovnih mestih v delovni organizaciji, bi delovna skupnost morala popraviti tudi akontacijo vašega osebnega dohodka za čas do preteka roka, kolikor imate še pravico ostati na delu. Ker je bilo vaše delovno mesto ukinjeno, bi se povečanje akontacije vašega osebnega dohodka moralo določiti glede na povprečno povečanje osebnih dohodkov na delovnih mestih, ki so najsorodnejša delovnemu mestu, ki ste ga zasedali. A. POLJANŠEK Gradbinci o »šu-šmarjih« Gradbinci ugotavljajo, da stanovanjska gradnja zastaja predvsem zavoljo tega, ker imajo škarje in meter v rokah šušmarji... Neznani modrec med bančniki si je na primer domislil — In to njegovo misel zvesto izvajajo v praksi — da lahko gradbena podjetja dobijo kredite za obratna sredstva le te. daj. če gradijo za znanega kupca. Gradbinci pa terjajo enakopravnost in pravijo takole; če dobi kredite na primer tovarna čevljev, potem proizvaja obutev na svoj rizi-ko in za neznanega kupca. Kako bo prodajala svoje proizvode, je njena skrb, Za banko je važno, da dobi nazaj svoj - denar, zanj pa v smislu predpisov delovna organizacija jamči z vsem svojim premoženjem. Zakaj taka politika ne bi mogla veljati tudi za gradbena podjetja, ki gradijo za trg? In to zahtevo gradbenih podjetij podpira tudi predsedstvo RO sindikata gradbincev, ki je na svoji zadnji seji razpravljalo o problematiki stanovanjske izgradnje. Ali pa drug primer: zavoljo pozno sprejetih predpisov in zakasnitev pri organizaciji novo ustanovljenih stanovanjskih podjetij letos ne bo mogoče porabiti vseh sredstev, s katerimi razpolagajo ta podjetja za potrebe investicijskega vzdrževanja, se pravi obnavljanja starih hiš. Mariborčani na primer računajo, da bodo do konca leta porabili le polovico tega denarja, ki ga imajo skupno za milijardo S-din. Niti stanovanjsko podjetje niti banke pa niso znale biti toliko poslovne, da bi za letos odvisna sredstva gospodarno porabile, na primer za novogradnje. Pol milijarde »cer ni velika vsota, vendar bi ta sredstva le lahko pomenila poživitev v stanovanjski gradnji, Končno pa bi tudi banke pri tem nekaj zaslužile na račun obresti, če bi ta in še druga sredstva v obliki kratkoročnega kredita dodelile na primer gradbincem. In nazadnje, če se omejimo * le na tri primere: gradbinci J sami ugotavljajo, da šušmar- « jev ne manjka niti v njihovih 3 vrstah. Na vso moč namreč | kritizirajo sedanji obseg indi- a vidualne gradnje, ki gradbene g delavce samo še spodbuja k | šušmarjenju v prostem času. « Hkrati pa, ker se tudi njim fl individualne gradnje zdijo ce- ^ nejše, svojim delavcem dajejo j? kredite za tako gradnjo, »Mo- * rali bi biti najprej do sebe s dosledni!« pravijo. In nada- • ljujejo: »Nobene pravice ni- > mamo ovirati delavcev, da de- * lajo še dodatno, v svojem pro- y s tem času, Vendar pa Vemo, ,g da ljudje svojih moči ne tro- “ šijo med rednim delovnim ča- 45 som, temveč da počivajo v 3 službi, da bi lahko na vso moč s garali popoldne. Počivajo pa g zato, ker jih delitev dohodka ~ ne spodbuja k boljšemu de- "S lu... Dogaja se, da delavec £ na prosto soboto in nedeljo E zasluži več, kot če bi se po- e steno potrudil na svojem de- | lovnem mestu ... Doseči mo- 2 ramo, da bo človek med red- 5 nim delovnim časom zaslužil | toliko, kot potrebuje in da bo 'S prosti čas porabil za počitek. « Tokrat za šušmarjenje ne bo 2 kruha..." 3 Zgornje misli so zbrane iz a razprave na zadnji seji plenu- ^ ma RO sindikata gradbincev, g -mG a DELAVSKA] ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnoit v Ljubljani. Ll«t |e ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 12, 31 24 02 in 31 00 33. uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, It. NB 501-1-365 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 starih din — Naročnina Je četrtletna 6,50N-din - 650 ete-rih din — polletna 13N-dln — 1300 starih din In letna 26 N-dln - 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana ffll!ll!!IIIBIIlUII!lll!ll!l!!!!ll!l!ll!!lllll!lllll!lll!!!llll!!llll!llllllllil|llll!lllll!!lll!!!ll!!!!l!IIII!llll!n — Če si pri nas osem let v službi, ti avtomatično priznajo visoko izobrazbo. Ker pa imam jaz 18 let službe, imam torej dve fakulteti.,. llll!illllllllllll!lllli!ll|liiliililll!ll|ll!!lllll!lllllli!llll!llllll!llllll|ll!!!lll!lllll!llllil[|lll!lllll!![llll!llllli!llllllllll!!illllU IZ RAZGOVORA Z RUDIJEM PRAŠNIKARJEM, PRED-SEDNIKOM ObSS ZAGORJE OB SAVI_ ZA BESEDAMI TUDI DEJANJA Po vseh delovnih organizacijah zagorske komune so se v času po IV. plenumu CK ZKJ zvrstili razgovori o aktualnih družbeno političnih in gospodarskih problemih, ki naj bi odgovorili predvsem na vprašanje, kakšna je aktivnost družbeno političnih organizacij v kolektivih in kako se uveljavlja samoupravljanje v delovnih organizacijah. Razgovore so skupno organizirali občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet. O tem, kaj so razkrili ti pomenki, pa smo se pogovarjali s predsednikom ObSS Zagorje ob Savi, Rudijem Prašnikarjem. O RAZŠIRJENEM PLENUMU PTUJSKIH SINDIKATOV: Naposled boljše letine Namesto dolgoveznega poročila samo tale informacija: pred dnevi so se sestali na razširjeno sejo plenuma predstavniki ptujskih sindikatov, da bi pretehtali rezultate polletnega obračuna gospodarjenja. In čeprav ta bilanca še ne more biti popolna napoved, pa vendarle že napoveduje boljšo letino ob letu. Seveda pa bo ob koncu poslovnega leta pridelek toliko obilnejši, kolikor bolj bodo v delovnih organizacijah pohiteli s pripravami na žetev. Dela pa je tudi še obilo. In kaj pri tem storiti v prihodnje — to naj bi med drugim odgovorile tudi bližnje konference delovnih skupnosti, o katerih so se člani plenuma ptujskega sindikalnega sveta pogovorili takoj zatem. Nam pa naj bo tokrat dovoljeno, da se zaustavimo le pri prvi točki njihovega dnevnega reda. Za izhodiščno misel bi pravzaprav lahko služila dokumentirana ugotovitev, da je gospodarstvo ptujske komune doseglo precej ugodnejše poslovne rezultate kot v enakem časovnem obdobju minulega leta. O tem dovolj zgovorno priča že podatek, da je gospodarstvo te komune preseglo lansko polletno realizacijo za 41,2 %. Da pa bo naš komentar celovitejši, še nekaj novih podatkov: obseg industrijska, proizvodnje je bil v letošnjem prvem polletju za 11,3 % večji od lanskega, čeprav je bila stopnja rasti umirjenej-ša kot v prejšnjih'letih. Nato: kmetijske delovne organizacije so za 53,8 % presegle celotni dohodek lanskega polletja, trgovina je ustvarila za 23,6 % več prometa kot v istem obdobju lani, gostinstvo je prav tako uspešno zaključilo polletno bilanco, podatki za turistični promet pa pričajo, da se je število gostov povečalo v povprečju za 9i9 %. Obrt je presegla lansko polletno realizacijo za 9,8 %, komunala pa za 6,9 %. Napovedi torej, da bo reforma poživila gospodarstvo, so se potemtakem uresničile. Bistveno pa se je začel spreminjati tudi ekonomski položaj gospodarskih organizacij. V delitvi narodnega dohodka se je ob prvem polletju letos povečal delež gospodarskih organizacij na 68,4 %, tako da znaša delež skupnosti zdaj le še 31,6 %. Ostanek dohodka po odbitku vseh obveznosti je bistveno porasel, presegel je celo vsa pričakovanja: razmerje fned bruto osebnimi dohodki in sredstvi za sklade je bilo letos ob prvem polletju v ptujski komuni 50,8 v primeri z 49,2 %, medtem ko je bilo še ob prvem polletju lani 70,6:29,4 %. In slednjič, za neto osebne dohodke je bilo letos v prvem polletju namenjenih za 41,6 % več sredstev kot lani v tem času. 'Ali preprosteje povedano: z reformo so se začeli procesi, ki bistveno krepe ekonomsko stabilnost gospodarskih organizacij, saj se v gospodarstvu učinkovito povečujejo skladi. S tem pa se tudi povečuje odgovornost proizvajalcev v delovnih organizacijah, da zagotove še boljše rezultate, pristavljajo v ptujskih sindikatih. Veča se odgovornost — a tudi vse večje so možnosti — da ustvarijo osnovne pogoje za razcvet podjetij in zagotove proizvajalcem višji standard. In eno od meril standarda so prav gotovo osebni dohodki. Leti pa so ob polletju letos narasli v gospodarstvu ptujske komune povprečno za 47 % in se tako povzpeli od povprečnih 669 N-din ob koncu minulega leta na sedanjih 700 N-din. Spričo 11 % porasta produktivnosti dela v primeri z istim razdobjem pred uvedbo gospodarske reforme pa bi lahko bili ptujski sindikati zadovoljni s porastom življenjske ravni proizvajalcev. Pa niso zadovoljni! Kajti analize izpričujejo, da redni osebni dohodki ne sledijo stopnji porasta produktivnosti dela. Stalni porast cen blaga splošne potrošnje, nekaterim uslugam in storitvam, ki je spremljal gospodarski razvoj v prvem polletju letos, namreč ni bil vedno in v celoti pokrit s povečanimi osebnimi dohodki. Zato v ptujskih sindikatih tudi ugotavljajo, da je pri večini zaposlenih osebna potrošnja prej nazadovala kot napredovala in da se je občutno znižala zlasti pri kategorijah zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki. S. tem pa je tudi pogojena akcijska zahteva ptujskih sindikatov, da je treba poslej problematiko osebnih dohodkov in življenjske ravni proizvajalcev intenzivneje razreševati. Ne samo zavoljo tega, ker je eden izmed osrednjih namenov gospodarske reforme, da zagotovimo proizvajalcu višji standard, ker je to sploh temeljno hotenje Kot je znano, sindikati s prvim osnutkom Zakona o komunalnih delovnih organizacijah niso soglašali. Ali lahko obrazložite, zakaj ne in kakšna so ob tem stališča sindikata? Sindikati se s prvim osnutkom Zakona nismo strinjali predvsem zavoljo tega, ker osnutek zakona sploh ni nakazal, kako bi naj uredili materialni položaj komunalnih delovnih organizacij, marveč se je omejil le na urejanje pravno organizacijskih problemov teh organizacij. V sindikatih pa se zavzemamo, da bi novi zakon o komunalnih delovnih organizacijah vseboval tudi določila o tem, kdo naj programira razvoj komunalne dejavnosti na nekem področju, kdo naj financira gradnjo različnih komunalnih objektov, kdo1 naj razvija komunalno potrošnjo in podobno. Ker tega prvi osnutek zakona ni vseboval, ga je mimo sindikatov zavrnila tudi republiška gospodarska zbornica in prav tako vse komunalne gospodarske organizacije v Sloveniji. Bi pojasnili v čem se razlikujejo nove teze od prvega osnutka? - Teze se bistveno razlikujejo od prvega osnutka. Predvsem postavljajo komunalne delovne organizacije v enakopraven položaj z drugimi gospodarskimi organizacijami. Zdi se mi izredno pomembno tudi to, da bo poslej komunalna gospodarska or- naše družbene ureditve, tudi zato, ker je sploh ves nadaljnji procvet gospodarstva neposredno odvisen od porasta življenjske ravni. To pa po drugi strani seveda pomeni, da si bo treba ob nadaljnjih prizadevanjih za porast življenjske ravni zastaviti vsaj 3ve osrednji vprašanji. Najprej: kako so izkoriščene proizvodne kapacitete. Problem osebnih dohodkov je namreč hkrati tudi problem neizkoriščenih kapacitet, problem neustvarjenega dohodka. In da kapacitete res še niso dobro izkoriščene — mimo drugega — v ptujskih sindikatih dokazujejo tudi s podatkom, da je gospodarski razvoj v komuni kljub občutnim premikom v primerjavi z minulim letom, vendarle zaostal za predvidevanji delovnih kolektivov samih. Vzrokov za ta zastoj pa je bržčas več. Od pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov, preveč skromnih energetskih virov, do premalo strokovno usposobljenega kadra ... In od tega, ali je notranja delitev v delovnih organizacijah res taka, da bo zainteresirala vse proizvajalce za čimboljše proizvodne in poslovne rezultate, še pristavljajo v ptujskih sindikatih. In prav to vprašanje in odgovor nanj mora tudi vnaprej ostati refren sindikalne akcije in prizadevanj za porast žlv-1 jenske ravni proizvajalca, so se zedinili ptujski sindikati nat tem posvetu. S. B. ganizacija lahko opravljala tudi druga dela, a ne samo tista, za katera je bila sicer ustanovljena. Zakaj je to dobro? Menim, da zavoljo tega. ker se iz dneva v dan pojavljajo nove komunalne dejavnosti, denimo urejanje parkirnih prostorov, čiščenje oken na velikih poslovnih zgradbah in podobno. Zato bi bilo dokaj nesmiselno ustanavljati še nova komunalna podjetja, saj ta dela lahko zlahka opravijo tiste komunalne gospodarske organizacije, ki že zdaj opravljajo podobne posle. Ali pa: nikjer ni rečeno, da mora neka komunalna gospodarska organizacija opravljati dela le za področje, za katero je bila ustanovljena, se pravi v okviru meja ene ali več občin. Nove teze zakona zdaj jasno nakazujejo, da posamezne komunalne gospodarske organizacije, lahko opravljajo dela tudi izven področij, za katera so bile ustanovljene. Vzemimo za primer ljubljansko podjetje za mestno razsvetljavo. Z delom, ki ga opravlja samo v Ljubljani, ima Izkoriščenih komaj 18 odstotkov svojih zmogljivosti. Zakaj ne bi taka komunalna gospodarska organizacija, še posebej, če je z uslugami cenejša, vzdrževala in montirala javno razsvetljavo tudi v drugih krajih po Sloveniji ali celo Izven njenih meja? Razumljivo je, da recimo ljubljanski Vodovod ne bo napeljal svoje vode v Maribor ali Kranj, lahko pa v Mariboru ali kateremkoli drugem mestu zgradi nov vodovod. Skratka, hočem še enkrat reči, da ne smemo in ne moremo komunalnim gospodar- »Razgovori so znova potrdili, da je samoupravljanje bolj razvito v večjih delovnih organizacijah, kjer je tudi kadrovska zasedba in zavest proizvajalcev na višji ravni kot na primer v manjših delovnih organizacijah,* pripoveduje tovariš Prašnikar. »Zlasti v teh večjih podjetjih se vse bolj obračajo navznoter in vse bolj analizirajo lastne slabosti, Skorajvbi si upal trditi, da že prevladuje prepričanje, da ni smiselno terjati kakršnih koli sprememb v veljavnem ekonomskem instrumenta-rlju, dokler kolektivi ne naredijo reda v svojih hišah. Mnenje namreč je, da še tako opravičene zahteve vselej naletijo na gluha ušesa predvsem zato, ker nekdo naposled vedno dokaže, da kolektivom ne bi bilo treba udarjati plat zvona, če bi odstranili slabosti pri lastnem Selu.« »Ob tem smo lahko samo zadovoljni, mar ni tako?« »V načelu menim, da je takšna politika in usmeritev pravilna. Vendar pa ob uresničevanju take politike le ne bi smeli ostajati na polovici poti. Najbolj značilen in tudi najbolj praktičen primer za to trditev je sedanji položaj našega rudnika. V prvih mesecih po reformi je na primer kazalo, da se bo le postavil na trdnejše temelje. Ob koncu lanskega leta je navzlic zamrznjenim cenam ustvaril 40 milijonov S-din za sklade, kar se že leta ni zgodilo. Letos pa so v rudniku z izboljševanjem organizacije dela še povečali produktivnost in znižali poslovne stroške, vendar so spet zašli v deficit. Izguba je nastala zato, ker so se močno podražili tisti materiali, predvsem jamski les, ki ji hrudnik potrebuje za nemoteno delo. Prisloni republiški in drugi organi so bili pravočasno opozorjeni, da je treba nekaj storiti, morda sprostiti skim organizacijam zapirati mej njihove dejavnosti. Sindikatom so tudi očitali, da nasprotujejo družbeni samoupravi v komunalnih gospodarskih organizacijah. Ali to drži? Naj povem, da so nas napačno razumeli, če so tako mislili. Mi se celo zavzemamo za družbeno samoupravljanje v komunalnih delovnih organizacijah. Saj bo občina, kot smo zapisali v tezah, osnovni nosilec programiranja komunalnih dejavnosti, razen tega pa bo skrbela za financiranje najbolj nujnih komunalnih objektov, komunalna gospodarska organizacija pa bo le izvajalec teh del. Sindikati pa smo odločno zoper takšno družbeno samoupravljanje, kot je bilo doslej v komunalnih organizacijah. Ce namreč malce poenostavim, je pogosto to samoupravljanje iz-gledalo takole: v nekem svetu komunalne delovne organizacije je sedel profesor in se razburjal le, če ulica, v kateri stanuje, ni bila pometena. NI pa se zanimal za kompleksno urejanje komunalnih problemov v njegovi občini ali v krajevni skupnosti. Seveda s tem ne mislim, da bi zdaj morala reševati vse komunalne probleme le občinska skupščina, marveč bo morala celotna občinska samouprava bolje delati. Predvsem pa naj občinska skupščina spodbudi tudi zbore volivcev, svete krajevnih skupnosti in svete za komunalno dejavnost, da bodo prizadeto sodelovali pri obravnavanju komunalne problematike. M. 2. cene, ali pa ge odločiti za kako drugo rešitev, da bi kolektiv rudnika z vso odgovornostjo lahko oblikoval svojo poslovno politiko. Obljub je bilo nič koliko rezultatov pa vse doslej še nič. Ce bi se dodobne stvari ponovile še kje drugje, bi kolektivi počasi izgubili zaupanje v lastne sile, saj se jim res ne bi izplačalo truditi za boljše uspehe, če pa se pristojni organi ne zganejo, kadar gre za očitne anomalije. Anomalija pa je v tem primeru v tem, da manjši rudniki, ki ne dosegajo letne proizvodnje 600.000 ton, lahko prosto oblikujejo cene, za tiste, ki pa jo dosegajo, so cene določene .., Gospodarski položaj zagorskega rudnika rjavega premoga tako prerašča v vedno hujši politični problem. Ne le zato, ker rudnik zaposluje slabo polovico vseh, ki delajo v tej občini, in ne samo zato, ker priteka zavoljo nizkih osebnih dohodkov rudarjev manj sredstev v občinski proračun. Ob ugodnejših pogojih druge delovne organizacije namreč laže poslujejo in lahko zagotove svojim delavcem boljše dohodke. Niso redki primeri, da rudar pred upokojitvijo zasluži manj kot njegov sin ali hči, ki kot priučena delavca delata v kakem drugem podjetju. Taki in podobni primeri seveda rudniku skoraj onemogočajo, da bi si zagotovil nove delavce, saj se tl raje odločajo za lažje in bolje nkgrajeno delo v drugih podjetjih. Stagnacija rudnika ima torej večkrat posledice.« »In kakšen je vaš zaključek ob tem primeru? Skratka, kaj storiti?« »Razgovori po kolektivih so razkrili, da zvečine poznajo lastne probleme in možnosti nadaljnjega razvoja in da svoje slabosti tudi bolj ali manj učinkovito razrešujejo. Kot pa sem že povedal, bi temu moralo slediti še vse tisto, o čemer v naši državi že dolgo, zlasti pa po IV. plenumu tako na široko govorimo. Ljudje sicer razumejo, da korenitih sprememb ni mogoče uveljaviti preko noči, vendar ima razumevanje in potrpljenje svoje meje.« »Katero pa Je trenutno tisto vprašanje, ki mu občinski sindikalni svet namenja največ pozornosti?« »Mislim, da je pri nas najbolj vroče zaposlovanje. V delovnih organizacijah se namreč vse bolj usmerjajo na intenzivno gospodarjenje, kar je sicer prav, ni pa prav, predvsem pa ni perspektivno, da zvečine ne mislijo na bistveno povečanje proizvodnje, za katero bi rabili tudi nove delavce. Po uradnih podatkih pa zdaj v občini išče delo 113 ljudi ali še enkrat toliko kot lani ob tem času. S političnim delom bi radi dosegli to, da bi kolektivi ob uveljavljanju vseh drugih oblik intenzivnejšega gospodarjenja misli' 11 tudi na odpiranje novih delovnih mest za mladino in z® ženske. Ce tega ne bomo storili zdaj, je res vprašanje, kaj bo naslednje leto, ko bo končala šolanje še ena generacija mladih ljudi.« M. GOVEKAR RAZGOVOR S FRANCEM MREVLJETOM, TAJNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI Boljši časi za komunalo Kako gospodarimo Razgovor z avgustom Vengustom, direktorjem združenih papirnic vevce NAJPREJ RAZMEJITEV NALOG IN USTREZNA STROKOVNOST V razgovoru je tov. Vengust navedel predvsem pogoje za zaostritev delovne odgovornosti na vseh ravneh. Kot gospodarstvenik z bogatimi delovnimi izkušnjami je svoja mnenja gradil na življenjski praksi, kjer se pomanjkljiva delovna odgovornost najbolj očituje in maščuje. Pri delavcih, zlasti tovarniških, je materialna odgovornost že zaostrena s tem, da se jim ob neopravičljivem izmetu zmanjšajo osebni dohodki. Za veliko večjo škodo pa največkrat nihče ne odgovarja. Krivda se z vrača z rame na ramo, dokler je ne naprtimo objektivnim težavam. Izgovor seveda ni prepričljiv. Kakšne ukrepe predlagate, da bi jih bilo čim manj? Menim, da bi morali najprej točno razmejiti delovne obveznosti. Zato pa je potrebna dobra organizacija dela. Ni naključje, da smo delovno odgovornost pri delavcih že zaostrili. Obseg njihovega dela poznamo, verno, kakšna strokovnost je potrebna, da ga lahko opravljajo, zato ga ne spustimo k stroju, dokler ga ne obvlada. Pri zahtevnejših delih nismo tako dosledni. Ali mi lahko poveste direktorjeve naloge v Podjetju? Nismo jih še določili. In dokler ni družbenega dogovora o njegovih nalogah v sistemu samoupravljanja, ni umestno zaostrovati delovno od- Torej...? Nogavic še vedno tnalo izdelamo. Približno 60 milijonov parov na leto. Imamo Pa osemnajst tovarn, od katerih skoraj vse izdelujejo od nogavičk za dojenčke do »žab« za otroke, pa od moških nogavic do najmodernejših najlonk brez črte. Temu primerno pa so seveda serije — nizke. Cene pa visoke. »OPUŠČAMO NERENTABILNO PROIZVODNJO...« V Polzeli so si glede vsega tega na jasnem. To dokazujejo njihova prizadevanja po eni strani in njihovi uspehi po drugi. Se nedavno so izdelovali v polzeli kar 70 različnih artiklov, danes jih samo še 28. Sčasoma Ba jih bodo še manj. V to jih silijo gospodarski ukrepi, pravilo, še bolj pa kupec, ki ga zanima samo dvoje: kvaliteta in cena. »Se danes nas tepe nekdanja Politika podjetja,« je pripovedoval Ivan Božnik, tehnični direktor v tovarni nogavic v Pol-2eli. »pred časom smo želeli kar najbolje zadovoljiti domače tržišče, zato smo izdelovali veliko število različnih artiklov. To se nam danes maščuje. Naš strojni Bark je namreč močno razdrob-uen, vrhu vsega so nekateri ®troji tehnološko že zastareli, drugi pa izrabljeni. Nekateri od njih so v tovarni že celih štiri-deset let. Si lahko mislite, da si ? njimi res ne moremo kdove kako pomagati...« Nizka produktivnost, zasta-reh artikli, po katerih ni več Povpraševanja in prekomerna zastarelost in izrabljenost stroj-n®ga parka danes terjajo v to-arni nogavic v Polzeli ukinitev °Iočene proizvodnje. "Trenutno ukinjamo cotton Prat, kjer delamo ženske noga-!ce s črto. Po tem artiklu 1 več pravega povpraševanja. govornost, težko pa je postavljati tudi zahteve glede strokovnosti. Po mojem sta razmejitev dela in ustrezna strokovnost neizbežna pogoja, da lahko zaostrimo materialno odgovornost. Direktor naj bi bil varuh zakonitosti. Kakšne obveznosti bi mu vi še naložili, za katere bi osebno odgovarjal? Skrbel naj bi za organizacijo dela in koordinacijo strokovnih služb. Zavedam se, da sta obe nalogi zelo zahtevni, saj je gospodarski uspeh ali neuspeh podjetja tesno povezan z njima. Vaš predlog je odličen, najbrž pa trenutno nesprejemljiv. Verjetno veste, kakšna je izobrazbena raven naših direktorjev? Mislite, da ne bi mogli zaostriti izobrazbenih zahtev? V Združenih državah mora imeti direktor fakultetno izobrazbo, če bi pri nas postavili to zahtevo, bi jo tudi imel, ali pa vsaj pridobil, če bi se hotel obdržati na direktorskem mestu. Zame je bolj kočljivo to, da nimamo šolske institucije, ki bi slušatelje specializirala za organizacijo Stroji tečejo že od leta 1924,« so povedali v podjetju. »Izračuni, ki jih že pripravljamo, pa bodo pokazali, katero proizvodnjo moramo še ukiniti, ali za začetek vsaj omejiti.« Do končne likvidacije cotton oddelka bo prišlo še ta mesec. Tako je v planu. Stare stroje, pri katerih je bila poraba igel petkrat večja kot pri tovrstnih strojih v inozemskih tovarnah, bodo zamenjali novi. Kar osemdeset so jih naročili. Za popolnoma nov proizvodni oddelek ne bo porabil kolektiv ene same opeke. Izpraznili bodo skladišče, material vskladiščili drugje, tam pa montirali nove stroje. »Svoja sredstva vlagamo v stroje in kar najmanj v opeko. To je naše načelo...« IZBIRČNI KUPCI NA ZAHODU V Polzeli si danes prizadevajo proizvodnjo čimbolj modernizirati. Sedanje manipulacije z nogavicami od stroja do zlaganja, šivanja in oddaje v barvarno jim povzročajo veliko preglavic. Preveč je nepotrebnega dela, vse preveč je nepotrebnih napak. »Izhod je edinole v avtomatizaciji delovnega postopka« trdijo v tovarni nogavic. »Kupci na Zahodu so zelo zahtevni. Imeti hočejo velike serije, zanimajo se predvsem za fine lahke nogavice. Ker že danes izvažamo več kot 60 % svoje proizvodnje, sta zato že zdaj avtomatizacija, predvsem pa specializacija nujni, kolikor želimo ostati konkurenčni...« Na račun povečanja proizvodnje iskanih artjklov v Polzeli opuščajo izdelovanje nerentabilnih proizvodov. Medtem ko danes podjetje uspešno izvaža ženske nogavice, na mesec 600.000 parov, postaja dela. Ekonomska fakulteta v Ljubljani se tega šele loteva. OBVEZNI VNANJI POGOJI ZA ZAOSTRITEV DELOVNE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSTVU Ali menite, da bi dobra organizacija dela, koordinacija strokovnih služb in ustrezna strokovna zasedba vseh delovnih mest povsem zadoščale za okrepitev našega gospodarstva? To je vse, kar lahko naredijo podjetja. Ne more pa na primer delovni kolektiv niti moralno niti materialno odgovarjati za slabe gospodarske uspehe, pogojene z na hitro spremenjeno zakonodajo. Gospodarska reforma, na primer, zahteva, da si vsa podjetja sama preskrbijo devize za uvoz reprodukcijskega materiala. Tudi novo ustanovljena. Menim, da je ta zahteva prevelika, zlasti če je tovarna že po proizvodni zasnovi problematična. Vzemimo papirnico v Drvarju. V proizvodnji papirja potrebujemo veliko vode, Drvar je pa nima. Republiški organi so to pred gradnjo prezrli, tovarna je zrasla in vse težave zaradi pomanjkanja vode nosijo sami papir-ničarji... Ali pa poglejte našo Tovarno pisalnih strojev. Po zasnovi je problematična, potem jo čez noč postavimo pred dejstvo, da se spopade brez naše v Polzeli iz dneva v dan bolj problematično, kako prodati na tujih trgih moške nogavice. Trgovci na Zahodu vprašujejo le po lahkih nogavicah, strojni park v Polzeli pa pogosto ni kos takim zahtevam. Tovarna nogavic v Polzeli je za sedaj usmerila svoj izvoz izključno na področje s konvertibilno valuto. V podjetju namreč pravijo, da si morajo zagotoviti še nove stroje. Le-te pa nameravajo kupiti na Zahodu. OSEBNI DOHODKI VEČJI — CENE PA NIŽJE V svojih prizadevanjih je napravil kolektiv tovarne nogavic v Polzeli v zadnjih mesecih velik korak naprej. Ob manjšem številu zaposlenih je povečal proizvodnjo, cene pa znižal za 5 %. »Zmanjšanje števila zaposlenih je posledica naravne fluk-tuacije,« je dejal Ivan Božičnik. »Nekateri so odšli k vojakom, drugi v pokoj, tretji so se od nas enostavno poslovili. Od uveljavitve gospodarske reforme pa do danes nas je zapustilo že 40 ljudi. Na nove delavce pa ne mislimo. Najprej moramo poskrbeti za te, ki so že tu. Vsak delavec, ki bi ga na novo sprejeli v podjetje, bi namreč terjal 5 milijonov starih dinarjev investicij. Naše možnosti pa niso tako velike ...« Torej, kljub manjšemu kolektivu je vrednost proizvodnje v tovarni nogavic močno narasla. »Medtem ko smo lani izdelali v povprečju na zaposlenega člana kolektiva 15.016 parov nogavic na leto. jih v letošnjem letu 16.388,« je izračunal Franc Rovšnik. analitik v Polzeli. »Do konca letošnjega leta bomo tako izdelali skoraj 14 milijonov parov nogavic, kar znaša 25 % vse jugoslovanske proizvodnje« Le malo je tovarn, ki so po gospodarski reformi znižale cene svojim proizvodom. V Polzeli so jih. Ob tem pa je treba dodati še to, da znaša povprečni osebni dohodek v tem kolektivu že 80 tisočakov. To je za 21 tisočakov več kot v povprečju lansko leto. V Polzeli zatrjujejo, da jim bo šlo še bolje, ko bodo povečali izvoz. A. ULAGA podpore z nadmočnimi tujimi konkurenti doma in v tujini. Proizvodnje pa čez noč ni mogoče preusmeriti. Temeljitejša proizvodna preusmeritev zahteva tudi kapital. V kapitalističnih državah so za vsako novo tovarno zagotovljena sanacijska sredstva za leta, ko se šele uveljavlja na trgu. Razen tega je na zahodu vsak nov gospodarski instrument natanko proučen, preden ga uveljavijo. Pri nas pa kar dežujejo predpisi in če kateri pregloboko poseže v ekonomiko podjetja ali celo gospodarske panoge, iščemo predvsem notranjo krivdo, ne zunanje. Koga bi vi poklicali na odgovornost za negospodaren predpis? Zakonodajna telesa. Ta naj ugotovijo, kdo je pripravil osnutek in kako. Ravno tako bi poklical na odgovornost »botre« nesmotrnih tovarn. Mislim, da bi jih bilo precej manj, če bi gospodarstvo vodili in razvijali gospodarstveniki, politiki pa politiko. Tudi kadrovanje v celoti bi moralo biti v pristojnosti delovnih kolektivov in ne političnih faktorjev. Dokler pa o novem direktorju odloča ožje občinsko vodstvo, za zavoženo gospodarjenje v tem podjetju pa se ne čuti krivo, seveda ni mogoče pričakovati, da bodo vsa direktorska mesta dobro zasedena, niti ni mogoče odgovornosti za škodo pripisovati kolektivu. IN KAZNI ZA NEODGOVORNO DELO? Neodgovorno delo povzroči včasih milijonsko ali milijardno škodo. Ali menite, da bi jo mogli krivci v celoti povrniti? Ne bi je mogli, zato bi bilo nesmiselno to zahtevati. Delavec tudi dejansko ne plača škode, ki jo je naredil z izmečkom, ampak je prikrajšam samo za vrednost dela, ki ga je vložil v pokvarjeni izdelek. Mojster, ki več zasluži, kot delavec, naj bo tudi bolj denarno prizadet., S stimulativno delitvijo osebnih dohodkov — s premijami in penah —- bi se čut odgovornosti pri vseh znatno povečal. Vse tisto pa, česar ni mogoče materialno stimulirati oziroma s premijami in penali povečati delovno odgovornost, naj bo izpostavljeno družbeni kritiki. Če predstavnik ljudstva v občini ali kje drugje z dejanji dokaže, da dela ne obvlada, naj ga prepusti drugemu, kakor ga mora prepustiti slab tehnični vodja ali računovodja v tovarni. Mislim pa, da naj ne bi bilo naše razmišljanje usmerjeno v iska- Proizvodnjo v cotton obratu Polzela počasi ukinja. Stroji tečejo že štirideset let, po ženskih nogavicah s črto ni več pravega povpraševanja... nje primernih denarnih kazni za predstavnike družbene skupnosti, , ki z delom niso opravičili našega zaupanja, ampak predvsem v preventivne ukrepe, da do tega ne pride več. Najboljše bi najbrž bilo, če bi za kadrovanje v podjetjih in v družbeni skupnosti postavili podobne zahteve. MARIOLA KOBAL KAKO REŠUJEJO V POLZELI SVOJE PROBLEME Ne v opeko, temveč v stroje 0b manjšem številu zaposlenih večja proizvodnja ® Kako so v Polzeli cene znižali, osebne dohodke pa zvišali . -A h; ■, < r ;■: “"‘V . :" _________________________________ ' ■ __________________ Tovarna nogavic Polzela je eno izmed osemnajstih podjetij v Jugoslaviji, ki skrbi za to, da imamo vedno tople noge. Pa jih imamo res ...? Nekateri že, vsi pa ne. Verjetnostni račun nam namreč pove, da je potrošnja nogavic v naši deželi še vedno na moč skromna. Skromna predvsem zato, ker so nogavice za naš družinski proračun še vedno drage. Tako v povprečju ponosi naš državljan le dva do tri pare nogavic na leto. Povpreček v zahodnoevropskih državah je malce višji: petnajst parov. PO SLEDOVIH REFORME 1 Nominalna vrednost investicij je v letošnjih prvih sed- jj § mih mesecih 1329,7 milijona N-din, kar je za 2 % manj g 1 kot v istem obdobju lani. Fizični obseg investicij pa je g 1 zaradi višjih cen nižji za približno 15 do 20 %. Zelo so se znižale investicije na primer na področju J S stanovanjske izgradnje in komunalnih delavnosti. Vzrok g 1 temu je predvsem spremenjen način financiranja gradnje g g stanovanj, ki se mu podjetja, banke in interesenti še niso jf S v celoti prilagodili. Investicije v kulturne, zdravstvene in gj 1 socialne objekte pretežno financiramo iz proračunov, zato g J zaradi omejenih sredstev zaostajajo za lanskim vlaganjem. gj Investicije v gospodarstvo pa so se v primerjavi z lan- g g skim letom delno povečale, ker razpolagajo delovne orga- g M nizacije danes z večjimi sredstvi. V industriji so porasle jg gj investicije zaradi izgradnje elektro energetskih objektov g B in objektov črne metalurgije ter nabave opreme za prede- E fj lovalno industrijo. Gozdarske organizacije so letos pristo- g S pile k intenzivnejši izgradnji gozdnih komunikacij, naba- g 1 vile pa so tudi več nove opreme in povečale vlaganja v jj 8 plantažne nasade V prometu smo nadaljevali z elektrifi- g g kacijo in modernizacijo železniških prog, obnovili in mo- g g dernizirali smo dele cest in cestni prevozni park. Čeprav se je ostanek dohodka delovnih organizacij po g | podatkih iz periodičnih obračunov v prvem polletju letos i g v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 86 % in jj 1 bodo tako imele delovne organizacije na voljo več lastnih g 1 sredstev, ni pričakovati, da bo realiziran celotni plan in- jj 1 vesticij v višini 2800 milijonov N-din. Po približnih izra- jj jj čunih bo namreč znašala končna realizacija le kakih 93 % g 1 planiranega obsega. InhuuiiiiimiiiniiiuiiuiiuiinHHiiiiiiiiiiiiiiiiiflnttiUiiitiiiiimtHiHtfflinnniiiuiiiiiniiinjHimiiuuMmmmiiBoiipniiiniiHiiiHBiitniHiiiiiiiiiiHniaiiniiffiiiiS 8 j Glavna rezerva: I neizkoriščeno i znanje I | Z reformnimi ukrepi smo jem trgu, bistveno izboljšala •g ustvarili gospodarske razme- in povečala, poslovne izkušaj re, v katerih postaja vse bolj nje pa spet dokazujejo, da 0 jasno, kdo dobro in kdo slabo relativno vse bolj zaostajamo a gospodari. Slabo blago ne naj- za strokovnostjo dela in uslug, • de več tako hitro kupca kot ki so naprodaj onkraj naših g pred leti, nekvalificiranih in meja. St strokovno neusposobljenih de- Zastavlja se spet vprašanje: | lavcev ne gledajo nikjer več zakaj? Mar zato, ker bi ne > radi, vse teže je najti delo in bili delavni, varčni, prežeti s £ zaslužek. Vse to dokazuje, da tekmovalnim duhom? Ali: S se je naša ekstenzivna gospo- ker si morda ne želimo izbolj-■S darska rast le ustalila in da sat: življenja? | postaja naš »nekonvertibilni Najbrž delovnim ljudem v | dinar« učinkovito merilo celoti ni mogoče naprtiti noti vrednosti. benega takšnih očitkov, res pa • Vsa ta znamenja tudi priča- je najbrž, da so možnosti za v jo, da počasi le odmirajo cen- uveljavitev podjetnosti ozi rosi tralistično planske metode ma strokovne usposobljenosti 1 naturalnega vodenja gospo- pri nas še vedno majhne in > darstva ter da te metode go- da povrh vsega ne upora bij a-S, spedarjenja vse bolj uspešno mo dovolj materialnih in mo-o zamenjujemo z utrjevanjem rajnih spodbud, da bi te mož-5 blagovno tržnih odnosov in s nnsti uresničili. Poglejmo g poglabljanjem samoupravlja- konkretno: v delovnih skup-| n ja ter uresničevanjem nače- nostih imajo pogosto v roli la delitve dohodka po delu. kah organizacijo proizvodne- • Vse bolj uspešno — vendar ga. tehnološkega in delovnega a še vedno — prepočasi! procesa ljudje, ki za to delo o, Čeprav smo z reformnimi niso kvalificirani, zaradi ne- 0 ukrepi utrdili drugačno raz- varnosti, da bi ta privilegiran' " m er j e v delitvi dohodka, na- položaj izgubili, pa tudi niso S merjenega za kritje skupnih posebno navdušeni za sprejem ¥ potreb, in tistega, ki naj osta- strokovno usposobljenih in « ne delovnim in politično teri - domiselnih organizatorjev pro-| torialnim skupnostim, da bo- izvodnje. Tako sedanji orga-S do lahko same uspešno skrbe- n.izatorji proizvodnje »zapirajo § le za razvoj razširjene repro- vi ata« pred »vsiljivimi prišle- dukcije, ne napredujemo go- ki, ki prihajajo iz šol«, tistim, spodarsko tako hitro, kot smo ki so. v podjetju, pa raje nala-« predvidevali na osnovi »pred- gajo delo, kot da bi jih poslu-« hodnih izračunov«. Primerov šoli. Razumljivo je, da »doma-» za to trditev je ničkoliko: či strokovnjaki« v delovnih g predvidena in realizirana sta- skupnostih v takšni atmosferi '57 novanjska gradnja, predvide- in v takšnih gospodarskih 1 na in uresničena sprememba v razmerah, ki so sicer posledica delitvi dohodka za potrebe ca administrativnega vodenja g družbenega standarda itd. gospodarstva, ne morejo do e Statistiki in ekonomisti lahko kraja uresničiti svojih stro- te trditve vsak hip dokažejo kovno solidnejših in ekonom- • s konkretnimi številkami. sko bolj premišljenih zamisli, S Zastavlja se vprašanje, kje zato odhajajo iskat potrditev « so vzroki za takšen »razko- vrednosti svojega strokovnega « rak« med predvidenimi in dela raje (in v vse večjem > uresničenimi možnostmi naše- številu) na tuje. Doma, kjer je 7? ga gospodarskega razvoja in moč shajati tudi z »miselno 2 zakaj nam'ne uspe kreniti hi- lenobo« (kajti tudi podpovpreč- ni treje po poti, ki smo si jo za- je strokovnosti dela pri-| črtali? znava naše relativno še ved- Upal bi si trditi, da pred- no zaprto tržišče), pa se stro-^ vsem zaradi NEUSTVARJAL- kovnjaki odločajo za — po- • NOSTI in NEIZKORIŠČENE- slušanje in uresničevale za-“ GA STROKOVNEGA ZNA- stavljenih nalog, ne pa za od-St NJA delovnih ljudi. Statistike govorno strokovno in zares | o »strukturi strokovnih ka- ustvarjalno delo. > drov« dokazujejo, da diplomi- Kako presekati ta »gordij-■j» ra na naših šolah toliko in ski vozel«? Na en sam način: S toliko strokovnjakov, po če- ne omiljevati, ampak uresni-| mer bi lahko sklepali, da bi se riti reformne ukrepe. In g lahko strokovnost dela oziro- uresničiti delitev po delu tudi 1 ma delež strokovnega dela v za organizatorje proizvodnje ti izdelkih, ki jih ponujamo in in za strokovnjake! prodajamo na domačem in tu- VINKO BLATNIK Iz naše družbe m P m PoMaj šolstva ? občini Današnji prispevki, ki prikazujejo položaj šolstva v občini, opozarjajo na prizadevanja občinskih skupščin, nekateri tečajna prizadevnost družbeno političnih in delovnih organizacij, hkrati pa na pomanjkljivo materialno osnovo šolstva in na negativne posledice dosedanjega financiranja šolstva. Tako lahko vsi ii prispevki pripomorejo k splošni razpravi o zakonski ureditvi financiranja izobraževanja in vzgoje. O Rihard Sepor, Črnomelj: v občini Črnomelj je 6 popolnih osnovnih šol z 12 po-driižnicami. Šolsko mrežo iz leta v leto izpopolnjujejo in skušajo zagotoviti tudi boljše pogoje za osnovnošolsko izobraževanje. Tako vsako leto narašča tudi. število učencev, ki se iz podružničnih šol vozijo v popolne osnovne šole, kljub temu pa je. v občini .še vedno več kot 500 učencev, ki obiskujejo kombinirane oddelke osnovne šole, kjer učenci ne dobe do-volj podlage za nadaljnje šolanje. Nujno pa bi bilo treba rešiti vprašanje šolstva v Poljanski dolini. Popolna osnovna šola je Starem trgu, dve manjši pa sta še v Predgradu in Vimolu. Kljub prizadevanju črnomaljske občine pa doslej še ni prišlo do združitve teh šol, ker občina Kočevje zagovarja svoje stališče, da ostane šolska mreža nespremenjena, čeprav taka kot je, ni dobra. Skoraj vse šole v občini so bile zgrajene še v prejšnjem stoletju, večina pa je bila po osvoboditvi obnovljena, in v glavnem ustrezajo zahtevam pouka. Neprimerni za pouk sta le šoli v Črnomlju in Rožnem dolu ter delno v Starem trgu. Stanje pa se izboljšuje, saj bo že v prihodnjih mesecih v Črnomlju dograjena nova osnovna šola z 12 učilnicami, telovadnico, potrebnimi kabineti in drugimi prostori. Z učili so še vedno slabo opremljene domala vse šole, najbolj pa podružnična, kar seveda onemogoča boljšo povezavo teorije s prakso in bolj življenjski pouk nasploh. Na mnogih šolah manjka predmetnih učiteljev. V minulem šolskem letu je manjkalo kar 29 predmetnih učiteljev in je zaradi tega odpadlo 3295 učnih ur, največ tehničnega in likovnega pouka, telesne vzgoje in slovenskega jezika. Že prihodnje leto pa se bo stanje izboljšalo, ko bo 29 bodočih prosvetnih delavcev od 36, ki jih štipendira občinska skupščina, končalo šolanje. Štirje učitelji pa še izredno študirajo na pedagoški akademiji. Sredstvi, sklada za šolstvo so se letos za osnovno dejavnost šol povečala od lanskih 2S9 na 310 milijonov S-din, vendar so še vedno premajhna za normalno poslovanje šol. ki ga, poleg tega, ovira tudi neenakomeren dotok sredstev v sklad. Zato je razumljivo, da si od novega zakona o financ!-' ran ju izobraževanja in vzgoje prosvetni delavci precej obetajo. © Jože Šuligoj, Tolmin: V tolminski občini deluje pet popolnih osnovnih šol z 31 zunanjimi oddelki, razen tega pa so v Tolminu še gimnazija s splošno in pedagoško smerjo, posebni vzgojno-izobraževaini zavod in nižja glasbena šola. Učiteljišče postopoma odmira in že nekaj let ne vpisujejo več v prvi letnik. V letošnjem proračunu obči,ne je za redno dejavnost šol predvidenih 450 milijonov starih dinarjev, kar bo komaj zadostovalo za osebne dohodke prosvetnih delavcev, bore malo pa bo lahko namenjeno za materialne izdatke, da o investicijah niti ne govorimo. Stanje prostorov osemletk je kolikor toliko zadovoljivo v Bovcu, Mostu na Soči in Podbrdu, slabše pd v Tolminu, vtem ko bi za Kobarid lahko rekli, da je že kritično. V občini nima niti ena šola svoje telovadnice in si zato pomagajo na razne načine, kot vedo in znajo. Ponekod telovadijo v večji učilnici, drugod na hodniku šole itd. Ti podatki so še tembolj zaskrbljujoči, ker ugotavljajo zdravstveni delavci, da ima 70 % šolske -mladine večje ali manjše deformacije hrbtenice in stopal. Občinska skupščina si prizadeva, da bi vsem otrokom omogočila in zagotovila kvalitetno obvezno- šolanje v približno enakih pogojih, zato so bili vsi učenci od 5. razreda dalje prešolani na centralne šole oziroma popolne osemletke. Tistim, ki se vozijo z avtobusom, plačuje občina večji del potnih stroškov, drugim, bolj oddaljenim, ki se ne morejo dnevno voziti v šolo, pa je zagotovljeno brezplačno bivanje v dijaških domovih v Tolminu, Kobaridu in Bovcu. S teni pa se nekateri starši, zlasti v Sentviškogorski planoti, ne strinjajo, češ da se otroci, ki bivajo v dijaških domovih, odtujijo kmečkemu življenju in se ne zanimajo več za dela na polju. V tej zvezi je vsekakor koristna pobuda, da bi žb letos uvedli v osemletkah krožke za pouk kmetijstva, sadjarstva in živinoreje, za kar bodo izdelali program člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. © Vinko Langerholc, Slovenske Konjice: Na območju občine Slovenske Konjice so se v zadnjih letih lotili reševanja materialnih vprašanj šolstva dokaj organizirano in načrtno. Tej nalogi so posvetile veliko pozornost občinska skupščina in družbeno politične organizacije, celotno akcijo £>a so finančno in tudi drugače močno podprle delovne organizacije. Lani je bila zgrajena nova šola v Zrečhh. Z dograditvijo tovarne kovaških izdelkov v Zrečah se je povečalo število zaposlenih delavcev, vzporedno s tem pa tudi število učencev osnovne šole. Zato je povsem razumljivo, da je prav to podjetje izdatno pomagalo pri gradnji šolskega poslopja. Seveda so svoj delež prispevale tudi ostale organizacije v tem kraju ter v ostalih predelih občine. Tako so Zreče prve v konjiški občini dobile novo in sodobno šolsko stavbo, ki je postala istočasno tudi centrala za tri manjše šole na jugozahodnem predeju Pohorja. Razen tega pa so kupih še srednje velik avtobus, s katerim prevažajo otroke v šolo in domov iz Skomarja, Resnika in Gorenja. Podobne težave kot v Zrečah so imeli do nedavnega tudi v Ločah, kjer so se že daljši čas ukvarjali s težavami pri prostorih. Lansko leto pa so se ob podpori občinske skupščine in podjetij odločili, da bodo k obstoječi stavbi dogradili še nekaj novih učilnic, stari del pa v celoti obnovili in ga opremili s centralno kurjavo. Več kot eno leto so trajala gradbena in obnovitvena dela, letos junija pa so končno tudi v tem naselju odprli dobro urejeno šolo, ki je prav tako sprejela učence iz treh okoliških podružničnih šol. Ker je njihovo število nekoliko manjše, jih prevažajo in odvažajo s kombijem. Letošnjo zimo pa so z gradnjo nove šole začeli tudi v Slovenskih Konjicah, saj dve sicer precej veliki stavbi s 16 učilnicami že vrsto let ne zmoreta vedno večjega dotoka učencev. Ko sta bili zgrajeni pred več kot pol stoletja, je bilo vpisanih kakih 300 do 4Q0 učencev, zdaj pa jih je že več kot 1000, saj so se jima priključile še tri podružnične šole. Seveda je tudi tu občutna pomoč gospodarskih organizacij pripomogla, da je občina lahko začela že tretjo tako odgovorno nalogo, saj njena lastna sredstva za to ne bi zadoščala. Spričo vedno večjih potreb ima I. konjiška osnovna šola že več let tri učilnice izven lastnih prostorov, ki pa za pouk niso primerne in so le začasna rešitev. (Nadaljevanje na 8. strani) H m japi H g 11 i HE m Letošnje jeseni nabiralci kostanja ne morejo prehvaliti. »Brez muje ga v enem popoldnevu sama naberem poln nahrbtnik,« je povedala upokojenka Francka Dolničarjeva iz Dravelj. No, če pa se jih zbere več in kostanje še kdo »potrese«, je bera še boljša K TEZAM ZA ZAKON O OTROŠKEM VARSTVU IN OTROŠKEM DODATKU Komuna - temelj otroškega varstva S tezami za zakon o otroškem varstvu in otroškem dodatku in javno razpravo o teh vprašanjih pripravljamo zakonski dokument, ki naj bi zagotovil razvoj otroškega varstva in odpravil sramotno neskladje te dejavnosti z ostalimi področji družbenega življenja. Če je to osnovno izhodišče resnično naša skupna želja m namen, potlej moramo zasnovati zakon, ki bo po eni strani obvezoval teritorialne skupnosti za materialni razvoj vseh oblik družbene skrbi zn otroke do 15. leta starosti, po drugi strani pa spodbujal občane, krajevne skupnosti, skupščine, de- Vlle ^ la4VOJ uiroaaega var-Iovne kolektive m njihove samoupravne organe za razširitev ' stva iz proračunov občin, samo-druzbene skrbi za otroka. za investicije dobiti stalni vir, se pravi, da bi morali del komunalnega prispevka, ki ga plačujejo investitorji pri novih gradnjah, izdvojiti za osnovne naložbe v otroško varstvo. Poleg stalnih virov pa predlagajo na RO ZSS tudi dodatne vire za razvoj otroškega var- To pot se ne bi oslanjaii na ekonomske in družbene resnice o nujnosti večje skrbi za otroka. Izkušnje kažejo, da to nujnost občutimo čedalje bolj, jo spoznavamo in zavestno rešujemo v mnogih krajevnih in komunalnih skupnosti in samoupravnih organih delovnih organizacij. In prav ta izkušnja, ki je zrasla iz 'potreb in pobud temeljne družbene. skupnosti, nam dokazuje, da je potrebno prihodnji sistem razvoja otroškega varstva zakonsko osioiiUi na komuno. Takšnemu sistemu pa je potrebno prilagoditi tudi financiranje, kar pomeni, da bi se morala v občini stekati večina sredstev za otroško varstvo. Nedvomno so način in viri financiranja najbolj kočljiva poglavja zakona. Ne le zato, ker želimo z zakonom poleg otroškega dodatka zagotoviti stalna namenska sredstva tudi za razvoj otroškega varstva, ampak tudi zato, da zagotovimo vire za enostavno in razširjeno reprodukcijo varstva za vse otroke p.o najbolj naravni poti in da usmerjamo sredstva tja, kjer je potreba po družbeni skrbi za otroka največja. Doslej te možnosti nismo imeli. Četudi. so v skladu otroškega varstva nastajali presežki, jih ni bilo mogoče nameniti za razvoj katerekoli dejavnosti vzgoj-novarstvenih ustanov. Novi zakon pa bo omogočil, da s sredstvi iz prispevka od osebnega dohodka krijemo izdatke za otroški dodatek, hkrati pa ustvarjamo materialno osnovo ža uresničevanje programa otroškega varstva. Skupina sindikalnih delavcev pri republiškem odboru Zveze sindikatov Slovenije, ki je proučevala teze za zakon o otroškem varstvu in otroškem dodatku, se je zavzela za tak osnovni vir sredstev, ki bo zagotovil širši razvpj otroškega varstva ne le v mestnih in industrijskih središčih. Zato bi se bo njenem mnenju morali odločiti za tisto varianto v tezah, ki pravi, da so viri sredstev za financiranje otroškega varstva — prispevki od osebnih dohodkov delavcev in (Ini.gih davkom in prispevkom zavezanih etotiottkov, kot so samostojna in kmetijska dejavnost in podobno. Stalne vire sredstev za otroško varstvo pa bi lahko okrepili s tem, da bj zmanjšali sredstva zdravstvenega zavarovanja, ki so namenjena za pomoč ob porodih in jih prinesli na skladbe za otroško varstvo. Iz tega naslova bi se v Sloveniji po dosedanjih izkušnjah lahko nateklo približno 1 milijardo S-din. Razmisliti pa velja o predlogu skupine RS ZSS, da bi morala tudi sredstva prispevka občanov, skladov skupne porabe delovnih organizacij in nekaterih drugih družbenih skladov. Se pravi, da bi morali tudi v prihodnje ohraniti vse tis.te vire in načine zbiranja sredstev, ki so v komuni doslej edini omogočali razvoj otroškega varstva. Kakšen položaj in vlogo bi morala imeti pri razvoju otroškega varstva republika? Sodelavci RO ZSS omejujejo vlogo republike predvsem na strokovno proučevanje otroškega varstva in na določanje višine prispevka od osebnih dohodkov ali drugih dohodkov v okviru gospodarskega načrta. Pri teni menijo, da bi morala republika preko svojih organov ati preko republiške skupnosti socialnega Zavarovanja določiti in odrediti potrebna sredstva za otroški dodatek v posameznih občinah. Torej ne gre za republiški sklad za otroški dodatek, ampak za konto, kamor bi naj pritekala in odtekala sredstva za otroški dodatek. I. V. Kaj je z varstvom v Kranju? Slovesen začetek! Sedmega oktobra so začeli izvajati odredbo o omejitvi porabe električne energije. Izredni ukrep, ki ga je narekovalo pomanjkanje električne energije, bo občiitno prizadel nekatera večja podjetja v Sloveniji, pa tudi potrošnike, ki so doslej uporabljali elektriko za ogrevanje stanovanj. Elektro gospodarstvo je vse potrošnike električne energije pozvalo, naj v lastnem interesu omdjijo porabo, ker bodo v tem primeru manj prizadeti, kakor če bo treba zaradi izvajanja omejitev odklapljati posamezne predele odjemalcev. Skratka, predpisane so redukcije za vse potrošnike električne energije, tudi za ulično razsvetljavo. Kot uvod v štednjo, so v ponedeljek gorele vse dopoldne velike cestne ob-ločnice v Kidričevi ulici ih v parku Ilegalca v Ljubljani. Pa recite, če podjetje za mestno razsvetljavo ni slovesno začelo s štednjo elektrike! * N. Otrpško varstvo v Kranju je verjetno med najslabše urejenimi v Sloveniji, saj je v vzgoj-no-varstvene ustanove vključenih le 5,7 odstotka otrok. Po številu zaposlenih žena pa je občina Kranj skoraj na vrhu. Povprečje zaposlenih žena v občini znaša 47,2 odstotka, to je skoraj polovica vseh zaposlenih. Po statističnih podatkih je v Kranju 13.650 otrok do 15.. leta starosti, od tega jih 50 odstotkov nima nikakega varstva, 35 odstotkov ima delno (ali pomanjkljivo) varstvo in le 15 odstotkov otrok ima zadovoljivo varstvo. Ob teh pa jih je le 6,7 odstotkov v otroških ustanovah. Menda ni potrebno posebej poudarjati, da naša občina ni ravno tako revna, kot bi kdo iz gornjih podatkov lahko sklepal. Otroško varstvo pri nas še ni urejeno zato, ker ta - problem še ni postal — sestavni del načrtovanja celotnega gospodarstva in družbenega razvoja občine. to industrijski razvitosti se primerjamo s srednjo Evropo — na področju otroškega varstva pa z Albanijo! Posamezni občinski organi so o terri problemu Že razpravljali. In žal, samo to! Rešitve še ni! Tudi ObSS je razpravljal o tem, dovolj kritično, ostro in konkretno. Sprejel je tudi ustrezne ukrepe in si zadal nalogo. Ce bo vse realiziral, bo problem s prizadevanjem vseh v občini v doglednem času rešen. Svoje bo morala prispevati tudi občinska skupščina ih njeni odborniki — in seveda v želo veliki meri bodo morali sodelovati tudi občani. Pri rešitvi marsikaterega problema nastajajo težave zaradi pasivnosti občanov. Tudi na zborih volilcev so bila postavljena vprašanja o ureditvi otroškega varstva. Ostalo pa je le pri obljubah. In še nekaj o obstoječih vrtcih in domovih. Le eden je odprt od 5.30 do 19. ure, ostali pa le do 15. ure. Torej poslujejo ti domovi le za tiste otroke, katerih starši delajo dopoldan — se pravi za uslužbenpe. To pa pomeni, da mati, delavka v neposredni proizvodnji, ki dela v izmenah, ne more dati otrojca v varstvo ustanovi. Naj povemo, da so prav otroci teh ljudi najbolj potrebni strokovnega varstva, saj imajo matere premalo časa za delo z otroki. PAVEL GANTAR 111111111!!! Trgovsko podjetje iz Velenja slovi po številnih delovnih sporih. Člani kolektiva kar naprej iščejo pomoč pri Službi pravne pomoči jn se pritožujejo. Seveda, na sodišču. Zanimivo je, da vedno uspejo. Na najnižji pa tudi na najvišji instanci. Se bolj zanimivo pa je, da to prav nič ne vpliva na število delovnih sporov v tem kolektivu. Samoupravljanje »po domače« se nadaljuje ... Trenutno je v precepu neki mesar. Uprava podjetja mu že drugi mesec S kladivom .. ER - 1 = 500 milijonov S-din ER-l je nov, bojda na P°* podtaknjen, vendar zakonsko kronan obrazec v službi socialnega zavarovanja. To je potrebno takoj povedati, da si ne bi morda kdo razlagal naslova kot formulo zdravila za rakasta obolenja. ER-1 je statistična noviteta in sestavni del nove organizacije socialnega zavarovanja. Vrinil se je med 28 obrazcev, kartic in drugih statističnih dokumentov, ki so jih morali voditi komunalni zavodi že doslej-Na svet ga je spravil zvezni sekretariat za delo, negovale iti vzdrževale pa ga bodo delovne organizacije in komunalni zavodi za socialno zavarovanje. Dolgega življenja mu ne obeta pravzaprav nihče, baje je prehodnega pomena, baje naj bi v petih letih prišli na centralno knjiženje osebnih dohodkov in tedaj bi ga opustili. ER-1 je namreč le potrdilo o osebnem dohodku in času za ugotavljanje zavarovalne dobe delavca. Vendar terja na obeh straneh A-4 formata najmanj 42 osnovnih podatkov, če pa je delavec »zakompliciral« delovno dobo, potlej pa je potrebno odgovoriti na dodatnih 7 pripomb, ad katerih terja vsaka več podatkov. Med podatki je tudi vprašanje, koliko znaša najvišji osebnj dohodek v delovni dobi lastnika potrdila... tn še eno posebnost ima: podatke zanj bodo morale oskrbeti delovne organizacije; vendar ne od dne, ko se je ER-1 rodil, ampak za minulo leto, ko v računovodstvih niso vodili podobnih podatkov in jih bodo morali lepo poiskati v nadurah. Vmes bo seveda potrebno za delavca, ki je lani nekajkrat menjal zaposlitev, razviti medkomunalno in medrepubliško sodelovanje zavodov za socialno zavarovanje, pisati, žigosati, in oblizati nič koliko znamk in kuvert... ER-1 pravijo tudi na republiškem zavodu .za socialno zavarovanje »nebodigatreba«. Bojda so se z vsemi štirimi borili iproti njemu in dokazovali, da bi lahko v tem prehodnem obdobju shajali s staro evidenco. Zveznemu sekretariatu za delo fo predložili tudi podatek, da bo veljal v Sloveniji letno, P° grobem izračunu, pol milijarde starih dinarjev, kar bodo morale plačali delovne organizacije ih komunalni zavodi za socialno zavarovanje. Bojda so tam zatrjevali, da soglaša 2 obrazcem zvezni zavod za socialno zavarovanje, ta pa dalje, 4« so za ER-1 republišici zavodi... .Zapomni si, ER-1, da te imajo zavarovanci v želodcu.. V splošni štednji so se »odrekli-, po novem, mnogokateri pravici ki jim je doslej sodila na področju zdravstvenega zavarovanja, samo da jih ne bi skladi sramotili s primanjkljaji. Ti palci sicer nisi nič kriv, če so spravili na svet, boš požrl letno, skromno račuhano pol milijarde starih dinarjev — kar tako, v slavo in čast birokraciji... I. VRHOVCAK llllliliilllilllll iiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii® odteguje od osebnega dohodka kar 20 tisočakov, češ da mora s tem poravnati primanjkljaj, ki naj bi nastal po njegovi krivdi. O vsem tem omenjeni mesar ničesar ne ve. Krepko je občutil samo, da pre-jenna »po novem« konec meseca precej tanjšo kuverto. Ker tudi ta poteza podjetja ni bila zakonita, je posredovala Služba pravne pomoči. No, vodstvo podjetja tudi to pot ni reagiralo na opomin. Sklicuje se na svoj statut in nadaljuje s čudnimi ukrepi, ki so vse prej kot zakoniti. V Velenju se vprašujejo, kdo bo tisti, ki bo končno stopil samovoijnežu na prste? u. uiiiiiiiiiiiiiajiiiuiiiiuuuiiiiiiiiiiijiiiuiuiiiiiiiiii[miiinjiiiiujiiniija[uii;aia)lmiilli[lliiu1illiajllmilliIIBniil[l)mllllllll!lllllilllllll!jl!lll!llllll!llll!!l!!illllllllllllil|llll! Ul* HOTELSKA GOSPODINJA V naši statistiki je zapisano1, da prehodi povprečna gospodinja po stanovanju dnevno nekaj več kot deset kilometrov, če je .pri delu ves čas na nogah. Če velja to za navadno gospodinjo, je pot hotelske gospodinje vsaj dvakrat daljša. Jelka Pengov, ki podpira v ljubljanskem hotelu Lev tri ogle, tako vsaj pravi, prehodi včasili tudi do 30 km dolgo pot iz sobe do sebe iz prvega do enajstega nadstropja. Razen tega so ji naložili še druge dolžnosti, sedi hi ne dremlje na sestankih upravnega odbora ter vodi delo najtežje komisije v podjetju: za lome in za kalo. Pogovor sva začela s takšno potrpežljivostjo, kot bi bil gost hotela. Naštevala je svoje obveznosti, ki jih ima. Njeno delo je odgovorno, saj mora kot/ gospodinja v tako veliki hiši skrbeti, kakšne vtise bodo gostje Iz nje odnesli. Razen tega skrbi, da se človek v hotelu ne počuti kot tujec. »Kakšni so ljudje, ki jili srečujete v hotelu?« Pozorno je poslušala in si v času za premislek prižgala cigareto. »Ljudje so različni. K nam prihajajo ljudje različnih značajev in življenjskih navad, mnogi govorijo tuje jezike in prihajajo od daleč. To pa zame ni ovira, da z njimi ne bi navezala stika in ga vzdrževala, dokler so gostje Hotela. Pravijo mi, da imam za to precej smisla. Ljudem svetujem najnujnejše, kar želijo zvedeti med svojim bivanjem v hotelu, razen tega pa vzdržujem v hiši red in čistočo. Icd mojim nadzorstvom dela cela armada sobaric, čistilk ...« »V hotel Lev pride in odide dnevno okoli 250 gostov. Če je hiša zasedena, spi v njem 330 ljudi. Kako zmorete vzdrževati stike na tako dolgi fronti?« »Vsak gost, razumljivo, ne opazi, da sem gospodinja, ki bi se morala zanimati za njegovo počutje, vendar stojim ob strani tistim, ki me potrebujejo.« V Jugoslaviji imajo samo štirje Hoteli hotelske gospodinje. Prvi je v Beogradu, drugi v Zagrebu, tretji v Opatiji in četrti je ljubljanski Lev. Za takšen poklic je treba obvladati vsaj štiri svetovne jezike, angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino. Volfa to niso naj večji problemi. Jezike se je Pengovova naučila in jiH sedaj obvlada, dnevno pa se srečuje s skrbmi, ki jih teže rešuje. Njena delovna enota šteje 25 ljudi, v glavnem delajo pod njenim vodstvom sobarice in čistilke. Z njimi pa so križi in težave, ker je pridnih rok za delo v Hiši vedno premalo. »Kakšen je vaš odnos do podrejenih in kako ocenjujete njihovo delo?« »Nič slabega ne morem povedati o njih. Zelo veliko de- lajo, ker imamo sobaric vedno premalo. Tudi njihov zaslužek rii takšen, da bi ustre- zal njihovemu delu Letos srno se skozi turistično sezono prebili s tremi sobaricami 'Bi« manj, kot je določeno po sistematizaciji delovnih mest. l‘*er imamo največ de! a poleti, večina med njimi še ni imela rednega letnega dopusta N,e vem, kdaj si bodo naša dekleta odpočila, saj je dela še vedno čez glavo, ker ie hotel zadovoljivo zaseden.« Hotelska gospodinja mora imeti dvakrat več v glavi kot navadna hišna gospodinja. Toliko stvari je, ki jih mora vsak dan opraviti. Razen tega mora biti včasih na voljo tudi gr stom, če prosijo za njen nasvet pri nakupih. Za vsak pozabljeni predmet v hotelu mora vedeti, kdo ga je pozabil. In teh pozabljenih predmetov se je v zadnjem letu v I cvu nabralo že 1200. Jelka Pengov pa v svojem delu uživa. Napori ji niso pretežki, čeprav mora včasih položiti v posteljo tujega otroka, če gredo starši v mesto, in skrbeti za dobro počutje 300 ljudi. Laskajo ji vsi, da je postrežljiva, prijazna in natančna, pridna in modra in da so njene .usluge na evropski ravni. Z. T. iiiiiiiiiiij Visok? izobrazim -pogoj za rodilno delovno mesto V sežanski Iskri v zadnjem času še posebej skrbijo za izobraževanje in zaposlovanje strokovnih kadrov. Razvoj podjetja, specializacija in vedno več kooperacijskih odnosov z domačimi in tujimi, zlasti italijanskimi podjetji, terjajo strokovne j še vodenje proizvodnje. Delavski svet je zato letos spomladi med drugim sklenil, da delovna mesta vodij sektorjev lahko zasedajo samo kadri z visokošolsko izobrazbo. Predlog je podprl ves kolektiv. Podprl je tudi zastavljeno štipendijsko in stanovanjsko politiko, ki naj bi pripomogla dobiti šolan kader. Letos so že zaposlili dva inženirja in dva ekonomista, tako da imajo zdaj šest delavcev z visoko izobrazbo. Potrebujejo jih še šest. Sežanska Iskra štipendira na visokih šolah 7 ljudi, na srednjih 24. 28 na ponhe-nih, enega pa bodo poslali v kratkem na postdiplom-ski študij. S. K. Dvajset let je že v pivovarni Union. Petnajst let je vsteklenlcevala pivo, zdaj sedi z ruto. zavezano pod brado in potisnjeno na obraz, pred tekočim trakom in osem ur na dan ogleduje pollitrske steklenice, ki počasi drsijo mimo nje k polnilnemu stroju. Slabo pomite izloči in jih zamenja s čistimi, ki jih ima v zaboju poleg sebe. Lahko in dobro plačano delo. Okoli 80.000 dinarjev zasluži na mesec kot pregledovalka steklenic. »Vem, da boljšega mesta, ki bi bilo zame primerno, ni v pivovarni,« priznava Pavla Kosec. In vendar ni srečna. V stari vstekleničevalnici je bil velik prepih in tam se je pred osmimi leti nalezla revmatizma. »Najprej me je začelo boleti v hrbtenici« pripoveduje, »potem so bolečine prešle še v noge in roke. Od lani imam menda tudi v glavi revmo. Tukajle,« z roko se prime za zatilnik, »mi tako suje in kluje, posebno kadar se vreme spreminja, da se mi megli pred očmi. Ne morem več delati, čeprav bi rada.« Pavlo inča ravm joče V pivovarni ni človeka, ki ji ne bi verjel. Na priporočilo tovarniškega zdravnika se je dvakrat zdravila V Laškem. Prvič so ji kopeli koristile, drugič pa. so se prav v Laškem začele bolečine v glavi. Temne sence pred očmi, njeni počasni gibi in utrujena hoja govore, da je bolna Poskusili so jo premestiti v kvasarno, kjef ni prepiha, pa se je sama prepričata, da ne more zavijati kvasa. Ro\ce se ji tresejo, in od revmatizma zabrekli prsti so prepočasni za to delo. Prosita je, da bi jo dali za snažilko, pa tudi pri tem delu ni vzdržala. Če je malo pohitela, jo je začelo dušili. In tako se je vrnita k praznim steklenicam in tekočemu traku in k močni luči, ki jih osvetljuje, njej pa povzroča bolečine, v glavi. Vse prevečkrat obleži, da ne bi imela slabe Vfsti Pfed delavci, ki jo nadomeščajo. Letos je bila od januarja do inaja na bolezenskem dopustu. Letnj oddih je kljub temu preživela v postelji. Kadar se je preslabo počutila, je prosila za prost dan ali dva. »Ze leta ne vem več, kaj je dopust« mj je rekla v solzah, »srgm me je stalno vis.eti v ambulanti.. .« Dr. Gombačeva, nova zdravnica . v tovarniški . ambulanti, je uvidevna. Invalidski komisiji je predlagala, paj Koščevo upokoji. Toda že dve leti zapored ta komisija zavrača predlog, češ da se še niti zdravita hi pošteno, ker se ni bila v bolnišnici. Tako Kaščeva razlaga brezuspešno prizadevanje, da bi jo invalidsko upokojiti, in zraven obupano ihti v robec: »Najbrž ne Znam dobro govorili, zato delajo z menoj, kakor hočejo« Sočutno sem jo poslušala in premišljala, kako naj jo potolažim. Naj ji rečem, da bi bila invalidska pokojnina precej manjša, kot je njen sedanji zaslužek? Nesmisel, to že ve in je ne moti. Dva sina ima, dobra fanta, oba sta že pri kruhu. Prosita jo, naj ostane doma, če dobi invalidnino ali ne. Naj ji povem, kako si sama razlagam stališče invalidske komisije? Čemu? Moja domneva o preveliki — vsaj v tem konkretnem primeru — varčnosti z denarjem socialnega zavarovanja, ki je tudi Pavlin denar. saj ji že dvaindvajseto leto odtrgujejo tretjino zaslužka za zdravljenje in pokojnino, je zgolj domneva... Zato ji nisem ničesar rekla ob slovesu, niti takrat, ko se je počasi vračala k svojim steklenicam. MARIOLA KOBAL > temo Ulitim«»rotil ®llllliliillili Edvard Kardelj na V. plenumu CK ZKS: »Tudi vprašanje mednacionalnih odnosov je Odvisno od stanja stvari v družbeni bazi. Dokler nismo v stanju do kraja razviti mehanizma družbeno ekonomskih odndsov na temelju samoupravljanja, so vedno mogoče deformacije tudi v mednacionalnih odnosih. Zato ni zadosti samo deklarativno napadati nacionalizma. Teh problemov še je treba lotevati v družbeni Bazi. Treba je iti do korenin in tam zdraviti. Ti in drugi problemi so prišli posebno do izraza v gospodarski reformi, ki je postala tisti družbeni akt, ki je Prisilil vso našo družbo, da se odprto spoprime p temi problemi. Prav zato se je gospodarska reforma resnično spremenila v globoko družbeno reformo. Prav zato je v gospodarski reformi prišlo dq politične zaostritve tudi v Zvezi komunistov, ki je pripeljala do IV. plenuma.« ■lllllllllIlllllipikipilllIlllM ZAKAJ TOLIKO NEPRAVILNOSTI V DELOVNIH ODNOSIH? ZATO, KER JE OSTALA * odgovornost brez Imena in priimka Delovrti spori povzročajo moralno in ogromno materialno škodo, ki gre v desetine milijonov © SlrciSke plačujejo delovni kolektivi © Zakaj sta materialna odgovornost in piandaMa kazeii 2a Kišllev TEBE ©stali le načelo @ Kjer ni tožnika ni sodnika! Ni naključje, da smo se o problematiki delovnih sporov pozanimali prav pri službi pravne pomoči Občinskega sindikalnega sveta Koper. Ne samo zato, ker sodi med najbolje organizirane in po svojem delu med najbolj temeljite in uspešne, temveč tudi zato, ker deluje ria področju, kjer je največ turistične dejavnosti. V tej pa ob koncu sezone izbruhne vse tisto, kar je v vročili mesecih tlelo. Število sporov raste tako, kot pada temperatura morja. Sicer pa je to pojav pri vseh tako imenovanih sezonskih nejavnostih in ne samo v gostinstvu in turizmu. Ce k specifičnim dejavnostim, ki prevladujejo na Koprskem, dodamo še številne, zlasti manjše delovne organizacije, ki nimajo urejene notranje zakonodaje, in tiste, ki so svoje norme sicer zapisale, se pa po njih ne ravnajb, nas Ugotovitev pravne službe, da se je letos število sporov v primerjavi z lani več kot podvojilo, ne preseneča. Največ nepravilnosti in sporov je zaradi prenehanja delovnega razmerja. V Večini prinie-rov, ki jih je obravnavala služba pravne pomoči, so ugotovili, da so vodilni delavci ali pa posamezni samoupravni organi zavestno kršili ^akonške norme. Tako so na primer v Kmetijski zadrugi morali razveljaviti .26 nezakonitih ocjločb o, prenehanju dela ejelcivcern. V gradbenem podjetju so morali delavko po 7 meseejh ponovno sprejeti na delo .ter ji za ves ta čas izplačati osebne dohodke, ker je sodišče ugotovilo nezakonitost prenehanja dela. V gostinskem podjetju Triglav o prenehanju dela niso , odločali organi, lu so za tq pristojni. Sklepe d prenehanju dela so izdajali kar po občutku in primerilo se je, da je dobila ; sklep o prenehanju delti delavka z pbrpzlpžitvijo, da je njeno delovno mesto ukinjeno. V pritožbenem postopku pa >9 *>#• A . ^1<3Xn.° T?3}0 sploh m bilo ukinjeno in da bi morala , dobiti odpove druga delavka. ilpoved neka sodbi Vrhovnega sodišča ni hotelo sprejeti nazaj na delo. Šele na zahtevo javnega tožilstva je 'vodstvo podjetja delavca sprejelo nazaj. Zakonu je bilo zadoščeno, vendar... Nihče ni poklical na odgovornost tistih, ki so bili krivi, da je delavec ostal dve leti brez zaposlitve, brez osebnih dohodkov kot edini hranilec 5-članske družine, med njimi treh nedoletnih otrok. Nič manj ni sporov zaradi osebnih dohodkov. Ni tako malo delovnih organizacij, kjer so obravnavali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov le takrat, ko so ga sprejemali. Potlej pa so ga vodilni uslužbenci zaprli v predale, nadaljnjo politiko delitve osebnih dohodkov pa šo kfojili upravni ali samoupravni organi z občasnimi sklepi mimo sprejetega pravilnika. Bil je celo primer, ko je delavec, ki ni bil zadovoljen z delitvijo osebnega dohodka, zahteval pravilnik, da bi ga pokazal v službi pravne pomoči ObSS, pa mu je uslužbenec v podjetju odgovoril, tla je pravilnik »tajnost podjetja«. Na kakšne, težave zadevajo tisti, ki se borijo za pravico, ker ne morejo v podjetju dobiti najosnovnejših dokumentov, naj ponazori primer spora pred sodiščem, ki ga je sprožil delavec proti organizaciji Hotel Triglav. Predstavnik podjetja je sodišču predložil neveljaven pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, da bi s tem delavcu onemogočil uveljaviti pravice. V velike težave zaidejo delavci tudi, kadar na sodišču uveljavljajo odškodninske zahteve zaradi poškodb pri delu. Pogoste so v takih primerih šikane in največkrat se delavec; ki sproži odškodninski spor, znajde na cesti, ker v podjetju »ne morejo dobiti zanj ustreznega dela«. Tako so na primer delavcu v obrtnem podjetju El-met v Kopru, ki se je teže poškodoval na stroju, takoj ko je vložil tožbo za odškodnino za poškodbo na delu, ukinili štipendijo na srednji tehnični šoli in ga razporedili na nekvalificirano delo v skladišče. V INDE so zoper delavca, ki se je huje poškodoval, uvedli disciplinski postopek, da bi tako. krivdo za nastalo nezgodo odvrnili od odgovornih oseb podjetja in s tem onemogočili delavcu uveljavljanje odškodnine, čeprav je bila odgovornost podjetja za poškodbo ugotovljena po pristojnih organih inšpekcije dela. Še bi lahko naštevali nepravilnosti, ki jim skoraj ni kraja: Odgovor na vprašanje, zakaj tako, smo zapisali v naslovu: odgovornost nima imena ne priimka, je kolektivna in tudi škodo, ki nastaja s spori, nosi kolektiv. V letu in pol, odkar velja TŽBIt, nismo precizirali njegovih določil o odgovornosti, čeprav so jasna in obvezna. Šc več, v vsem tem času se nismo pošlužjli možnosti, ki jo daje Iti. člen TZDii. tla uvedbo postopka za prekrške pravic iz delovnega razmerja lahko zahtevata poleg delavca, ki mu je bila kršena pravica, tudi pristojni občinski upravni organ in sindikalna organizacija. Kolikokrat je bil v tem času sindikat tožnik listih, ki so jemali zakonite pravice njegovim členom? Bi lahko našteli vsaj toliko primerov, kot je prstna’ na roki? Najbrž ne! Kjer ni tožnika, ni sodnika! Ali je potem čudno, ker za krivce nihče ni poklican na odgovornost? Ali je čudno, če odgovornosti v letu in pol nismo poimenovali? In če im» io ime le tisti, ki na sodišču Iščejo svojo pravico? N. LUZAR Številne , nepravilnosti ugotavlja služba pravne pomoči tudi pri sprejemanju na dejo. V gostinskem podjetju Hotel Adria so riti jjrimer kljub številnim opozorilom sklepali še naprej tiosRusna delovna razmerja, za yeš bas trajanja sezone in to tudi z nekvalificiranimi delavci, za katere ni potrebna nikakršna predhodna strokovna preizkušnja. {Številni so tudi primeri, feb delovne organizacije sklepajo z delavci delovna razmerja za določen čaš, pozneje pa take delovne pogodbe podaljšujejo, iz meseca v mesec, tako da delavci nikoli ne vedo, kdaj jim bo prenehalo delo v delovni organizaciji. Tudi taki primeri so, feb delovne organizacije po, končani sezoni ali v primeru zmanjšanja obsega del pošiljajo delayge proti njihovi volji riti brezjpitične dopuste. kakej dolga , in trnova je pot do pravice, lahko pove sprevodnik {podjetja Slavnik, ki so mu nezakonito^ odpovedali delovno razmerje. Ko le po dveh letih v delovnem sporu dokazal nezakonitost postopka, ga vodstvo podjetja kljub pravnomočni ODRAZ SKROMNIH NALOŽB Pri razpravah o gospodarski oblerriatiki še v delovnih or- ganizacijah trebanjske občine čedalje ; pogosteje ustavljajo ob pomanjkanju ustreznih strokovnih kadrov. Da je strokovna zasedba delovnih mesi slaba, kaže tudi posebna analiza, ki jo je o tem izdelal Zavod .za izobraževanje . kadrov v Novem mestu. Po tej analizi — zajela je 1112 zaposlenih v 18 delovnih organizacijah — primtinjkuje 186 ljudi s boklicho šolo, 72 s srednjo strokovno šolo ter 17 z višjo in visoko šolo. medtem ko je 177 priučenih delavcev zaposlenih preveč. To pomeni, da okoli 400 ljudi nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto, ki ga opravlja. Še posebno zaskrbljujoč pa je podatek, da kar 52 odstotkov vseh zaposlenih nima dokončane Popolne osnovne šole. Kljub že obstoječim razlikam rednega in izrednega izobraževanja terja uksladitev dejanske izobrazbe zaposlenih z zahtevami delovnih mest. svoj čas. Z učenci poklicnih šol ter sluša- telji srednjih, višjih in visokih Šol, ki so končali šolanje letos, so dotiile delovne organizacije le 25 ustreznih ljudi; v prihodnjih štirih Igtih pa jih predvidevajo še 85. Tak tempo pridobivanja kadrov zagotavlja, da se bo število neustrezno zaposlenih v prihodnjih štirih letjh zmapjšalo za dobrih 30 odstotkov. Potemtakem bi za popolno odpravo neustrezne zaposlenosti potrebovali okoli 15 let. Pri tem pa seveda še niso upoštevane potrebe po kadrih, ki jih bo terjal nadaljnji razvoj delovnih organizacij. Izobrazbena struktura vodilnih delavcev v delovnih organizacijah pa je že zdaj izredno sltiba. Podatki namreč kažejo, da od 31 vodilnih nima ustrezne izobrazbe 20 ali 64,5 odstotka. Analiza tudi ugotavlja, da so delovne orgtihizacije na območju občine Trebnje, v primerjavi z ostalimi občinami na Dolenjskem, namenile za izobraževanje sortizmerno najmanj sredstev. Tako so bila porabljena sredstva za izobraževanje skoraj polovico manjša, kot bi jih delovne organizacije iz namenskih sredstev 2,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov lahko porabile. Na enega zaposlenega so v občini Trebnje porabili letno povprečno le 504 S-din za izobraževanje. medtem ko so v ostalih občinah na Dolenjskem porabili od 1100 S-din naprej. Za dopolnilno izobraževanje in pridobivanje novih kadrov bo v prihodnje nedvomno potrebno zagotoviti večja sredstva in jih tudi bolj načrtno trošiti, kot so jih doslej. Pri tem bo lahko veliko pomagala tudi Delavska univerza, seveda, če bodo delovne organizacije za sodelovanje zainteresirane. Nujno pa bo potrebno še okrepiti in izboljšati delo kadrovsko-social-nih služb, saj le-te v večini delovnih organizacij trebanjske občine še ne delajo, čeprav bi morale biti pobudnik pravilne kadrovske politike v vsakem podjetju. R. 5. Izobraževanje in hultura Družbenih problemov ni moč reševati DOPISNIKI POROČAJO na račun prosvetnih delavcev (Nadaljevanj s 1. strani) tlim oziroma jjnim zavodom, obenem pa , predstavlja ta akt instrument za razreševanje nadaljnjih problemov. ličnih stopenj. S prestrukturiranjem šolske mreže pa bi morali začeti takoj. Odločiti se bo treba, ali npr. še potrebujemo fakulteto za rudarstvo, če slovenski rudniki zagotavljajo, da potrebujejo letno le 5 novih rudarskih inženirjev. Zobotehni-kov imamo že več kot je norma srednjeevropskega povprečja. Morda nimamo dovolj osemletk in morda česa sploh še nimamo, kar pa bi potrebovali. Višjo gospodinjsko šolo ukinjamo že celo večnost, pa še vedno obstaja itd. NAROBE IZKUŠNJA » Varčevalne« škarje elavska univerza na IS Vrhniki je šla po gobe. Ker jo je na smrt obsodila vsa družbena smetana v vrhniški občini, ji upravnica ni mogla izprositi pomilostitve. Sreča, da je sebe rešila. Njo in administratorko so tako rekoč zad- nji trenutek opozorili, naj si drugje poiščeta službo. Če bi Vrhničane vprašali, zakaj so zaprli delavsko univerzo, bi sekretar Občinskega komiteja ZK najbrž ponovil, kar je še za njenega življenja javno trdil: »Sramoto nam je delala.« Na občini pa bi dodali: »Denarja je zmanjkalo zanjo. Vodstvo ga pa ni znalo zaslužiti.« Ker delavske univerze kot izobraževalne institucije niso sramotne in ker same ne morejo delati denarja, letita, jasno, obe kritiki na zemljane, ki so jo upravljali in se je posluževali. In že se ponudi dvoje novih vprašanj: Ali sta delavska univerza in njeno vodstvo siamska dvojčka, ki ju ni mogoče razdružiti; in: Ali bi delavska univerza zašla v finančno krizo, če bi se zdela občinski skupščini in političnim organizacijam potrebna ustanova za splošno in specializirano izobraževanje odraslih, npr. za šolanje upravljavcev, in bi ji miselno stali ob strani, preden jih je »osramotila«? Kako jo je še za živih dni ocenila občinska skupščina, kaže letošnji občinski proračun, v katerem so delavski univerzi namenili milijon starih dinarjev. Simboličen znesek, zadosten komaj za preskok v novo leto. Potem so jo pa prepustili sami sebi in vodstvu — kakršnokoli je že bilo, do neslavnega konca. Zato bi na spomenik delavske univerze tujec lahko mirne duše zapisal: Umrla, ker so občinske varčevalne škarje najprej zarezale v kulturo in prosveto. Spomenika ji Vrhničani seveda ne bodo postavili, ker bi istočasno morali podreti ali vsaj skriti Cankarjev spomenik ... M. K. Mnogi so izrekli mnenje, da smo v srednjeročnem programu glede strokovnih kadrov zapisali kar nekakšne »hišne številke«. ZA DOPOLNILNA SREDSTVA NAJ SKRBI IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST DA NE BO 35. ČLEN OSNUTKA ZAKONA OSTAL DEKLARACIJA Kaj bomo zmogli financirati iz stalnih virov, to je še vedno odprto vprašanje. Vsekakor pa bi morali zagotoviti sredstva za redno dejavnost obveznega šolstva, pri neobveznem pa se odločiti za prioritetni vrstni red. Brez jasno zasnovane perspektivne mreže šol II. in III. stopnje v republiškem merilu pa bo tak prioritetni red seveda težko napraviti. Sindikati pa so odločno zoper ohranjanje sedanjega stanja, zoper vsakršno prosjačenje dodatnega denarja. Zato naj bi že v temeljnih določilih zakona zapisali, da je skrb za dopolnilna sredstva naloga izobraževalnih skupnosti in ne izobraževalnih zavodov in prosvetnih delavcev. Izoblikovalo se je tudi mnenje, naj bi v prehodnih določilih zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje postavili rok za uskladitev zakona z drugimi dokumenti, npr. z mrežo šol raz- Vsa razmišljanja o bodoči šolski mreži pa ne zanimajo prosvetnega delavca, ki je v sedanji mreži, je dejal Igor Ponikvar. V razpravi so prosvetni delavci opozorili, da bo 35. člen osnutka zakona, ki govori o tem, naj bodo osebni dohodki v izobraževalnih dejavnostih v povprečju izenačeni s skupinami enako kvalificiranih v gospodarstvu, ostal le deklaracija, saj so bili izračuni za nov zakon zasnovani na podatkih iz junija 1966. leta. Na seji so izrazili zahtevo, naj bi Zavod SRS za statistiko začel realno zajemati osebne dohodke. To je prvi pogoj za realizacijo 35. člena osnutka tega zakona, pa tudi za nagrajevanje drugih delavcev v družbenih službah usklajeno z nagrajevanjem v gospodarstvu. Sindikati se seveda odločno zavzemajo za spoštovanje 35. člena osnutka zakona, določila, ki izhaja tudi iz zakona o zavodih, pa čeprav bi to terjalo prerazdelitev narodnega dohodka. Prestrukturiranje mreže šolskih zavodov lahko prinese določene prihranke (ali pa tudi dodatne izdatke!) šele postopoma. povprečju osebni dohodki primerjali v občini, regiji ali republiki. Seveda pa izobraževalna skupnost ni le distributer sred- Položaj šolstva v občini štev, je dejal tovariš Jenko. Iz- NEMOGOCA dvotirnost Tovariš Kastelic je opozoril, da se danes ponekod odločajo prosvetni delavci za to ali drugo varianto izobraževalnih skupnosti, ker jih zaradi sedanjega zamudniškega nagrajevanja zanima predvsem, ali se bodo v obraževalna skupnost bo morala razreševati vsebinske probleme izobraževanja, usmerjati programe, vsebino dela zavodov, odgovorna bo za sistem šolanja, za mrežo šolskih ustanov. Če upoštevamo ta vidik, so dejali na seji, se vsiljuje vprašanje nemogoče dvotirnosti. V skladu s Splošnim zakonom naj bi druž-beno-politične skupnosti odločale o mreži šol, programih, stopnji prispevka, izobraževalna skupnost pa naj bi plačevala to dejavnost. Ta odnos je resnično nevzdržen in ga je treba razrešiti, če naj bo izobraževalna skupnost resnična samouprava na področju izobraževanja. SONJA GAŠPERŠIČ © Union Horvat, Murska Sobota: KAKO RAZUMETI DRUŽBENO REFORMO Največjo postavko v proračunu skupščine občine-Murska Sobota zavzema šolstvo. To ponazorujejo naslednji pokazatelji: v letu 1965 je za osnovno šolstvo bilo porabljeni« 7,470.890 N-din in za srednje in strokovne šole 2,008.000 N-din ali 52 % proračunskih sredstev. V letošnjem letu se je masa sredstev povečala in bo predvidoma do konca leta znašala za osnovne šole 8,828.000 N-din, za srednje in strokovne šole 2,462.206 N-din. Kljub povečanju mase sredstev za šolstvo se je delež sredstev v občinskem proračunu zmanjšal od 52 na 48 %. Občinska skupščina daje 50 % proračunskih sredstev za potrebe šolstva, ta pa še vedno ne zadoščajo, da bi se fi' nančno in materialno stanje šol vsaj delno izboljšalo. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so veliko nižji kot osebni dohodki v gospodarstvu, varstvo šoloobveznih otrok je organizirano v zelo majhnem obsegu, začetih gradenj šolskih objektov in nujno potrebnih adaptacijskih del ni mogoče izvajati. Da bi se težave pri financiranju šolstva laže premostili in da bi se zagotovila potrebna sredstva v prehodnem obdobju do uveljavitve zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, je občinska skupščina priporočila vsem delovnim organizacijam, naj pogodbeno prispevajo svoj delež k reševanju materialnih težav — predvsem strokovnih šol. Ta sredstva naj bi letos znašala 2,400.000 N-din. Prispevki gospodarskih organizacij se gibljejo od 1 do 1,27 % od bruto osebnih dohodkov. © Jože Zupančič, Litija: MALA POSLANSKA TltlBLiVA 'W7~o so 3. oktobra poslanci Prosvetno-kulturnega zbora J\ves dan stopali za govorniški pult, da bi povedali mnenje ■^svojih volivcev v osnutku zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (zelo različna mnenja!), so seveda ob tem povedali tudi svoje lastno mnenje. Tako se je proti večeru že ob koncu razprave priglasila k besedi poslanka TRUDA ŽOIIER. Povedala je svoje mnenje jasno in odločno in če bi bila v skupščini taka navada, bi ji mnogi želeli zaploskati. Kratek povzetek njenega osebnega stališča: Samouprava na področju izobraževanja in vzgoje se bo uveljavila toliko, kblikor bo družba tem dejavnostim dala materialno osnovo. Izrekla je svoj dvom o pravilnosti izračuna, na katerem sloni osnutek zakona. Izračun namreč temelji na podatkih o potrošnji junija 1966. leta. Ta osnova "pd je nevzdržna, če primerjamo le gibanje povprečnih dohodkov, ne da bi ob tem upoštevali še ostale materialne pogoje izobraževanja. S čim naj torej seznanjajo podatki Zavoda SRS za statistiko za junij 1966? — povprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu in družbenih službah skupaj 81.000 S-din; — na področju kulture, šolstva in socialnih dejavnosti je to povprečje 98.000 S-din; — na področju znanosti 97 tisoč S-din; — v gospodarstvu 79.00 starih dinarjev; — v negospodarskih dejavnostih 93.000 S-din. Povprečni osebni dohodek v Sloveniji je torej v velikem neskladju s povprečnim osebnim dohodkom v šolstvu. Povprečni osebni dohodek v šolstvu pa je tudi v velikem neskladju Delavski klub v sejni dvorani »Dopolnilno izobraževanje naših ljudi je še danes zelo skromno,« je dejal Pavle Pečar, predsednik sindikalnega sveta Koper, na nedavni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. »Potrebno bi bilo čimprej izdelati program za izobraževanje upravljavcev. Načrt ne bi smel biti preobširen, saj smemo pričakovati pomoč v glavnem le od Delavske univerze. Pri tem se tudi ne bi smeli oddaljevati od načela, da preidemo od parcialnega izobraževanja v okviru posameznih družbenih organizacij na enotnejše splošno in družbeno-eko-nomsko izobraževanje naših upravljavcev.« Na seji so izrazili mnenje, da je rešitev problema v bistvu le v novih, pestrih in čim bolj privlačnih oblikah izobraževanja. »Izogibati se moramo predavanj in podobnih oblik izobraževa-za katere ni interesa med nja, našimi ljudmi...« mestu so vabili številni plakati. Se slabši pa je bil odziv, ko je bilo na »dan zdravja« v načrtu zares kvalitetno predavanje in se mu je kljub veliki propagandi odzvala le ena ženska. Na omenjeni seji v Kopru so zato med drugim tudi sklenili: Ta razgovor v Kopru je potrdil, da ni pomanjkljivo izobraževanje odraslih le zaradi denarja, temveč je, temu vzrok zelo skromen interes ljudi. Luka Koper je na primer preteklo leto oddvojila kar 20 milijonov S-din za . izobraževanje svojih zaposlenih, vendar je ostal denar »eizkoriščen. S »klasičnimi« oblikami izobraževanja na Koprskem tudi sicer nimajo uspeha. Ko je lani predaval v Kopru novinar Drago Košmrlj, ga je poslušalo le 11 ljudi, kljub odlični predhodni progandi po radiu in tisku. Koprske šole so za to predavanje prejele še posebno vabilo, v — da izdelajo program dopolnilnega izobraževanja občanov oziroma upravljavcev in pri tem angažirajo vse tiste družbene organizacije, ki so doslej delale iaolirano; — da izkoristijo sejno dvorano občinskega sindikalnega sveta za delavski klub, kjer naj bi imeli občani na voljo vse gradivo občinske skupščine, njenih svetov in družbeno-političnih organizacij, glasila delovnih kolektivov in podobno; — delavski klub naj bi se začel uveljavljati kot prireditelj aktualnih razgovorov in javnih tribun. A. ULAGA gotovo terjal večjo udeležbo vzgojno izobraževalnih dejavnosti pri delitvi narodnega dohodka, kot pa jo dosega danes. Na račun investicijske potrošnje v gospodarstvu to gotovo ne more iti. Zato bi bilo treba narediti/ notranje premike v postavki »splošna potrošnja«, ki je danes sicer precej visoka, toda pri kateri je udeležba vzgojno izobraževalnih dejavnosti majhna. To udeležbo bi torej lahko povečali le na račun izdatkov za državno upravo ali narodno obrambo. V litijski občini deluje 18 osnovnih šol, ki jih obiskuje več kakor 2500 učencev. Občinska skupščina daje za vzdrže-vanje šolstva na svojem območju 225 milijonov S-din, precej manj, kot so dejanske potrebe. Litijski učitelji so izračunali; da bi bilo treba za redno vzdrževanje šol v litijski komuni 339 milijonov S-din, na te izračune pa so dobili približno le dve tretjini sredstev. V vsej litijski komuni ni nobene višje srednje šole. Zato obiskujejo dijaki z območja litijske komune srednje šole gimnazije, tehnično srednjo šolo in druge podobne šole ? Ljubljani. Litijska občina bi morala po dogovoru vplačati letno v medobčinski sklad 12 in pol milijona dinarjev za svoje šolarje. Pogodbeno pa so se zavezala tudi razna podjetja iz litijske komune, da bodo prispevala v ta ljubljanski medobčinski sklad za srednje in strokovne šole letno P° z gospodarstvom. Koristna bi bila torej predvsem primerjava povprečnih osebnih dohodkov enako kvalificiranih v gospodarstvu in v šolstvu. V mariborskih podjetjih se giblje povprečni osebni dododek višje in visoko kvalificiranih kadrov okoli 200.000 S-din, v šolstvu je še enkrat manjši. Taka razlika pa ju za izračun, ha katerem naj sloni zakonska ureditev financiranja šolstva, nevzdržna: poraja beg iz šolstva, slabo opravljanje nalog itd. (Pripis uredništva: Kdor je pretekli teden na televiziji spremljal razgovor novinarja Ščekiča s sekretarjem za državni proračun, bo verjetno prišel do enakega zaključka kot poslanka Truda Zoher.) m 37 milijonov dinarjev. Zaradi gospodarskih težav, ki jih pre- življajo nekatera podjetja v naši komuni, pa teh izdatkov ne morejo uresničiti. Zato raste dolg za prispevek v medobčinski sklad, kajti z litijskega območja izpolnjuje svoje obveznosti edino litijska predilnica. Vredno pa je omeniti, da nekatera podjetja v litijski komuni rada dajejo občasne prispevke za razne potrebe litijskega šolstva. Predvsem uporabljajo njihove prispevke za \ nabavo učil po šolah, za razne prezidave in preureditve šok Prosvetni delavec ne more biti subjekt delitve v taki meri, kot je to lahko delavec v gospodarstvu, in je pri svojih osebnih dohodkih vedno samo objekt družbenih kriterijev. Toda, ali delo prosvetnih delavcev resnično želimo družbeno ovrednotiti s polovičnim nivojem osebnih dohodkov nasproti delavcem v gospodarstvu? Napredna prvina osnutka zakona je sicer ta, da bodo odslej sredstva za izobraževanje naraščala v soodvisnosti od rezultatov gospodarstva. Toda začetni start bi moral temeljiti na realni oceni vrednosti dela zaposlenih na področju izobraževanja. Tak izračun bi seveda za- Ljubezen do branja še ni umrla... g^bčasne razprodaje knjig po znižanih cenah, ki se jih P°’ služujejo naše založbe, da bi sprostile v zalogah veza obratna sredstva, vedno znova potrjujejo, da ljubezen branja med našimi ljudmi še ni umrla. Ob takih priložnost knjige postanejo dostopne tudi-vsem tistim, ki bi jih sicer pod0' šteje kupovali, če ne bi bile tako drage za povprečni delavče° dijakov ali kateri drugi žep.' V teh dneh kroži po Sloveniji kombi ljubljanske Cankarje?1 založbe, ki se je odločila za razprodajo svojih knjig starejših *? dno TVAiMav/jrlnrt £f\ o/Jo+rt+Ln.. 1. ~ -• 7_ 7 n j • • fcTlfr daj po povprečno 60 odstotkov znižanih cenah. Stojnica s gami, postavljena na dovolj prometnih krajih, vzbuja povso veliko zanimanje. Se zlasti pa je interes velik med mladino delavci. Naša posnetka sta iz Zagorja ob Savi, kjer smo se tudi V® govarjali z upokojenim rudarjem Matijo Regancinom. Pov ka111 nam je, da ima doma knjig že toliko, da pravzaprav ne ve, -bi z njimi, pa jih še zmeraj kupuje, ker rad bere ... Še zlasti (L rrrni' W /1 azi nL . 7. !1 _ i • • . . , . . . najbolj knjige,^. zanimajo zgodovinske knjige, med njimi pa govore o NOB. Kot rudar je namreč 22 let delal v'tujini, ^ med zadnjo vojno, pa zdaj tudi iz knjig spoznana podrobnos razburkanih dogajanj v vojnem času pri nas. »Za 1.500 dinaUe :em dobil pet knjig. Za ta denar pa bi lahko kupil samo ® itra slabega vina... Bolj koristno je zame in bolj se mi izPlau,,n *" ’....................... si to lah™ :e kupujem knjige. Na srečo imam lepo pokojnino in si m/ — „ ‘ • " - • - oda}* -± J - w VV.V/ ."UMU l,c. V \ I , Ul ft v l /t Ot V v - privoščim skoraj zmeraj in ne le tedaj, če je kakšna razproda1“ Foto služba: D* OBČANI OBČINE CERKNICA PRAZNUJEJO IN ČESTITAJO Vx^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\v\\\\^^^ ^ splošno gradbeno podjetje GRADIŠČE CERKNICA IZDELUJE: • visoke in nizke gradnje • cementne izdelke • v letošnjem letu gradi stanovanja za trg • gospodari s stanovanjskimi hišami v občini • vzdržuje ceste IV. reda Za cenjena naročila se priporoča kolektiv! Center obrti Cerknica VAM NUDI USLUGE: • krojaštvo e Čevljarstvo • tapetništvo • MEHANIČNA DELAVNICA • AVTOMEHANIKA • ELEKTROINSTALACIJA • RADIO DELAVNICA S SERVISI • PLESKARSTVO V 19. oktobra 1941 Na ta dan pred 25 leti je bil na Notranjskem prvi večji napad na okupatorsko postojanko v Ložu, istočasno pa tudi na postojanko v Bezuljaku. Od tedaj dalje so se vrstili stalni napadi na okupatorja in njegove pomagače na Notranjskem. To herojsko borbo ljudi naše občine lepo zrcalijo nepozabni liki kar sedmih herojev, ki jih je dala notranjska zemlja. Visoki cilji, za katere so se ljudje naše občine žrtvovali, niso bili zaman, saj občani, posebno mlada generacija, že uživajo sadove socialistične graditve našega gospodarstva. Nove tovarne, trgovine, stanovanja, turistični objekti, vse kar smo zgradili, nam govori, da dosledno nadaljujemo ideje in cilje herojev, ki so padli, da čim prej zgradimo socialistično družbo tudi v naši občini. Kovinoplastika Lož • kovinska galanterija • izdelki iz plastičnih mas • litin in elektro predmeti KMETIJSKA ZADRUGA Cerknica S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI IN OBRATI: • MAROF X e MARKOVEC • NOVA VAS • VALJČNI MLIN • PEKARIJE e MESNICE in e SKLADIŠČI z reprodukcijskim materialom destilarne LESNO KOVINSKA INDUSTRIJA \ Za občinski praznik čestitamo vsem občanom z željo, da tudi v bodoče prispevajo z neumornim delom k čimprejšnji izgradnji naše socialistične domovine. skupščina občine z vsemi množičnimi organizacijami Cerknica ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM Z ZELJO, DA BI NJIHOVA PRIZADEVANJA TUDI V BODOČE RODILA CIM VEC USPEHOV ! I ž JELKA RAKEK S SVOJIMI OBRATI BEGUNJE IN UNEC Vodna skupnost Cerknica SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAMI PROIZVOJA • ŽAGAN LES e MIZARSKE IZDELKE • GOSTINSKO IN HOTELSKO GALANTERIJO e KOVINSKO GALANTERIJO VB J? JE LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT LESNA INDUSTRIJA GABER STARI TRG - LOŠKA DOLINA \ j* izdelovanje moderne kuhinjske opreme s svojimi poslovnimi enotami K N TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK TOVARNA IVBRNATIH PLOŠČ CERKNICA TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG BAZENSKA ŽAGA CERKNICA ' ✓V^/VVV^y^Av'xA/^/^ZVVV^A/V^y^ZV^Z^AV^A/^AAZVVV^/V^Z^AA/^A/VVV•V^Ay^A .Z / TRGOVSKO-GOSTINSKO PODJETJE Škocjan RAKEK ,V////AAA///A *e priporoča za cenjena naročila! se priporoča za cenjeni obisk in naročila s svojimi 25 poslovalnicami in 7 gostinskimi obrati POSTREŽBA HITRA IN SOLIDNA! V ^\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\VV\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ X>XXXXXXXNXX'-XXXX\XXX^*-XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXvXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\\XXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXX ta PROSTOR SMO ODSTOPIL' I Turizem dobiva v piranski občini obseg in mesto, ki ju zasluži 15. oktobra 1944 VELETRGOVINA Ljubljana obvešča cenjene potrošnike in poslovne prijatelje, da se je 26. julija 1966 pripojilo KOMUNALNO PODJETJE »SADJE ZELENJAVA-TRGOHLAD« ter posluje kot: VELETRGOVINA I Kolektiv hotela »PALAČE« v Portorožu čestita vsem delovnim ljudem piranske komune za občinski praznik in jim želi še mnogo delovnih in zadovoljnih dni 1XXXXXXXX\XXXXXXXXX>XXXXXVXXX\XXXXXX\XXXX\X\XXXXXX^XXXXXXXXXXX\XXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX ^/V\AAAAAAAAAAAAAAAA/WWVAyVWWW\AAAAAAAAAAAAAAAAA/VWW ^ I eercator Ljubljana Poslovna enota: »Tovarna mesnih izdelkov* Ljubljana, Mesarska ulica 1 VELETRGOVINA eercator Ljubljana Poslovna enota: »Hladilnica« Ljubljana, Poljanska 46/a VELETRGOVINA Mercator Ljubljana Poslovna enota: »Sadje zelenjava« Ljubljana, Poljanska 46/a PODJETJE si bo tudi v bodoče v razširjeni obliki beti za nemoteno in čimboljšo preskrbo potrošnikov. /\/7S/7W'AA/AAAA^/W\AA/\AAy'yWWWVWVWWWVWVWWVWyAA/ Od časov, ko so predstavljalo Piranske soline ne le najstarejšo ampak skoraj tudi edino gospodarsko dejavnost na tem območju v pravem pomenu besede, je minila dolga vrsta let vsestranskega in plodnega razvoja, ki je prinesel v te kraje nov tempo življenja, izredno razgibano in , razvejano gospodarsko življenje. Kmetijstvo, ki ga odlikujejo sredozemske kulture, lepi vinogradi, dobro urejeni sadovnjaki, zelenjavne plantaže in oljčni nasadi in nasadi zdravilnih rastlin; industrija, ki je zrastla v močnega čini-telja zaposlovanja prebivalstva in ustvarjanja narodnega dohodka, ladjedelstvo, pomorsko prevozništvo, trgovina, obrt in cela vrsta drugih dejavnosti, ki danes spremljajo cvetočo rast tega obalnega območja. Poglejmo nekaj številk, ki ilustrirajo strukturo in razvojni tempo gospodarstva v piranski občini: Ob prvem polletju letošnjega leta kažejo izračunani indeksi v primerjavi z enakim razdobjem preteklega leta v vseh panogah močan porast celotnega dohodka in sicer v industriji za 23, v kmetijstvu za 77,3, v gradbeništvu za 49, v prometu za 41, v trgovini za 45,2, v gostinstvu in turizmu za 63.8, v obrti za 47,7 — v celotnem gospodarstvu pa je bil fakturirani dohodek večji za 39,6 odstotka. V primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta, je bil letos celotni dohodek za razdelitev v celotnem gospodarstvu večji za 39.6 odstotka. Kaj vse proizvaja industrija piranske komune? Kot smo že rekli, je struktura zelo pestra. V rudniku Sečovlje kopljejo črni premog; »Droga« Portorož je pomembno podjetje živilske industrije — pripravlja zdravilna zelišča, sadeže in gobe za domači trg :n za .izvoz; podjetje »2. oktober« proizvaja odlitke barvnih kovin in popravlja ladje, »Mehanotehnika« proizvaja igrape in patentne svinčnike itd. Močno se razvijajo v piranski komuni tudi podjetja in delavnice v panogi obrti. Med njimi lahko omenimo Istrametal Piran, Elektroser-vx« Koper, Malo opremo Izola, Elektroradio Piran, Foto Piran, AM servis Portorož, Perl lo Piran, Modno krojaštvo Piran, Sok, Piran, Medno krojaštvo »Elita«, Portorož, Pekarno, Piran, Napredek, Piran ter Brivnico lin česalnico Piran. Vsa ta podjetja spremljajo in dopolnjujejo industrijo in turizem ter opravljajo naraščajočemu prebivalstvu prepet rebn e storitve. V panogi obrti se je narodni dohodek na zaposlenega povečal od 5029 v lanskem na 6973 dinar- JE BIL USTANOVLJEN MORNARIŠKI ODRED NO IN POJ. VSAKO LETO SE OBČANI KOMUNE PIR^‘ SPOMINJAJO TEGA DNE, S KATERIM SE JE RAZ= RILO IN UTRDILO NARODNOOSVOBODILNO GIB^‘ NJE V TEM KRAJU. ČESTITKAM ZA OBČINSKI PRAZNIK SE POL^ OMENJENIH DELOVNIH ORGANIZACIJ PRIDRU' ŽUJE: OBČINSKA SKUPŠČINA Z VSEMI MNOŽIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN KOLEKTIV DELAVSKE ENOTNOSTI itd. V vseh podjetjih na področju industrije, v prometu in v kbmunalnih dejavnostih le letos število zaposlenih nekoliko nižje kot lani. Zato pa dobiva v zadnjem času v tej komuni čedalje pomembnejši obseg in mesto de-' javnost, ki se geografski legi, naravnim lepotam in tudi vsestranskim možnostim tega koščka slovenske obale tudi najbolj podaja. Turizem postaja danes v svetu pravzaprav neke vrste industrija, široka, pestra gospodarska panoga, s številnimi spremljajočimi dejavnostmi, ki prinaša ob sorazmerno majhnih vlaganjih izredne ekonomske učinke. To so v piranski komuni tudi" spoznali, tako da pripisujejo danes turizmu resnično tisto mesto, ki ga zasluži. Gostinske organizacije jev v letošnjem polletju ali za 24 odstotkov, podjetja m delavnice pa so v tem času realizirale blizu 5,5 milijona dinarjev celotnega dohodka. Gospodarstvo piranske komune zaposluje blizu 3400 delavcev, od tega v industriii okoli 1000, v gostinstvu in turizmu nekaj nad 500, v prometu nekaj nad 900 delavcev Kot bomo videli v naslednjih podatkih, so trud in prizadevanja gospodarstvenikov, turističnih ter družbeno političnih delavcev, velika sredstva, ki so jih žrtvovali kolektivi — predvsem pa seveda pravilna spoznanja o tem, kam je treba tpud in denar vložiti — že pokazali prve večje rezultate. wx/vW^ I Deset let piranskega Zdravstvenega doma Številno prebivalstvo, kii se v poletnih mesecih spričo močnega pritoka domačih in tujih turistov še nekajkrat pomnoži, terja na območju piranske občine sodobno zdravstveno institucijo. Tako institucijo so dobili v Piranu pred desetimi leti, ko je bil ustanovljen Zdravstveni dom z vsemi oddelki, ki jih zahteva struktura takega zavoda: 4 splošne ambulante, od tega dve v Piranu in po ena v Portorožu in Sečovljah; zobno splošno ambulanto z dvema ordinacijama in šolsko zobno ambulanto; otroški dispanzer s posvetovalnicami in šolsko ambulanto; dispanzer za žene s posvetovalnico in ginekološko ambulanto; Zdravstveni dom ima organizran protitu-berkulozni dispanzer in higi- ensko postajo, razen tega pa opravlja redna cepljenja otrok in sistematične preglede delavcev na delovnih mestih, zlasti živilske in gostinske stroke. Letos, ko praznuje Zdravstveni dom v Piranu 10-letni-co svojega obstoja in pa 5-1 letnico samoupravljanja, se ta zavod srečuje z novimi nalogami, ki jih želi uresničiti: to sc na primer adaptiranje prostorov za novo otroško zobno ambulanto in novi prostori za otroški dispanzer, potem reorganizacija protituberkulozne siužbe in izpopolnitev sanitarne epidemiološke službe. Zlasti za uspešnejše opravljanje preventivnih dejavnosti pričakujejo v piranskem zdravstvenem domu vso pomoč družbe. Gostinsko podjetje SIDRO - Piran Z OBRATI: Hotel SIDRO in FIRM restavracija in kavama: TRI VDOVE PUNTU, GALERIJA in TARTINI nočni bar TRI PAPIGE in buffetom SIDRO O solidni postrežbi, čaj te sami! hitri uslugi in nizkih cenah se prePr Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv! Zavod za turizem so v prvefj1 letošnjem polletju realizir®: 10,802.311 din celotnega d°'j hodka. Uspeh je izredno tig0' den, če upoštevamo, da je 6 dosežen izven glavne turisti®* sezone. Občinska skupščina i* tak porast tudi predvideva'3. Tudi celoten turistični P1"0” | met je dosegel letos vid6” vzpon, tako glede števila 8^j j stov kakor tudi prenočitev, sedmih mesecih je prišlo piransko turistično obrneš6 za 18,6% več gostov kot v enakem lanskem obdobju, s®" veda predvsem inozemsk®’ j prenočitev pa je bilo zabel® Ženih za 12,6°/» več. Gost® (tujih) je bilo 38.846, pren®1' tev pa 234.000. Na področju turizma in 8° j stinstva so bili letos doseže*’’! zelo dobri rezultati tudi g'e® deviznega pritoka. Levji del®' pri deviznem pritoku obči”61 ima seveda še vedno profi1®*; oziroma Splošna plovba, ki \ realizirala v prvem polleti'1 j nad 5 milijonov dolarjev d® viznega pritoka — je pa tuf’ * zem z nekaj nad pol milijo1’’ daleč pred industrijo in tr8® vino. Vendar, podoba ni V1 polna, če jo gledamo zgolj st” tično. Pravo perspektivo ^ pomembnost te panoge zasl* : tirno šele, če opazujemo tj po naraščanja njenega det® . nega pritoka. Medtem ko z® ša indeks za vse gospodarsb'5 piranske komune 104,5, je b’3 devizna realizacija turi z1’’31 in gostinstva v primerjanj obdobju večja kar za 186 o® stotkov ali za 331.161 dol® j jev. XXXXXXXXXXXXxXXXX"WX\XXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX'^\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXN\XXXXXXXX\XXXXxXXXXXXXX\XXXXVXXXXXXXXXX\XXXXXXXX\XXXXXXXXXxXXXXXXXXXX'.XXx Uorava: Trnovski pristan 8. tel. 20-819, 21-741 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 PROJEKTIRAMO. IZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV PRIMERNE CENE! . IZDELAVA SOLIDNA! ELEGANTNE SRAJCE IZ DIOLENA ICO LJUBLJANA / J LOVNIM KOLEKTIVOM OBČINE KOPER 681111111 Turistično gostinsko podjetje METROPOL PORTOROŽ - SEDEŽ LUCIJU • HITRA IN SOLIDNA POSTREŽBA. • ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV! VaAAAA/VW\AAAA/WVWWVW'A/WNAACA/T^W'AAA/WVWVWWWV ^ y^/7VW\AA/WVAAA/VAAA/7NAr/WNAAAAAA/VWWWWW^AAWWWA/ ^ I »2. OKTOBER« KOPER 1 ' SPLOŠNA PLOVBA PIRAN PODJETJE ZA POPRAVILO IN REKONSTRUKCIJO PLOVNIH OBJEKTOV Koper — Portorož j | - n • uprava podjetja • organi samoupravljanja e politične organizacije • komite in sindikalni odbor £ estitaj o vsem občanom, posebno pomorščakom in jim želijo še mnogo delovnih uspehov! HOTEL CENTRAL RIVIERA Kmetijska zadruga Lucija — Portorož PORTOROŽ P.ORTOROŽ SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM IN SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK ^AAvZV,NZ'«SZVsA/'^yVV'XVVVVNys^V * izvajalci sadja in zelenjave. Tem preskrbi podjetje stroje in naprave za predelavo sadja in' zelenjave oziroma sofinancira njihovo nabavo, razen tega pa jim ob obilnih letinah odkupi presežke za sušenje in nadaljnjo predelavo. Zdravilna zelišča, sadeži in gobe (posušene ali konservirane) so tudi poglavitni izvozni artikli tega podjetja. To blago izvažajo izključno v dežele s konvertibilnimi valutami, zlasti v Zahodno Nemčijo, Italijo, Švico in Francijo. Letošnji izvozni plan — 650.000 dolarjev so do konca septembra realizirali v višini blizu 473.000 dolarjev.. Medtem ko je pridobivanje morske soli naj starejša dejavnost piranskega območja, saj so na tem mestu pridobi-yali sol že pred 600 leti — pa tej dejavnosti v zadnjih letih ne kaže najbolje. Vse bolj gozdnat kras je med drugim vzrok, da se podnebje spreminja v škodo pridobivanja morske soli. Medtem ko imajo npr. v sredozemskih državah, kjer' žanjejo sol na velikih površinah, v letu najmanj 120 kristalizacijskih dni, jih v piranskih solinah dosežejo 50 do 60. Zato postaja ta dejavnost žal manj rentabilna. Zelišča, sadeži in gobe - pomembni izvozni artikli Z združitvijo treh nekdanjih podjetij — Začimbe in piranskih solin iz Portoroža tyr podjetja Gosad iz Ljublja-116 v letu 1964 je nastalo sedanje najmočnejše industrij-sko podjetje v piranski občini »Droga«, prehrambena industrija Portorož. V mnogo-Č6m enak proizvodni program terjal zlasti združitev moči kadrov s podjetjem »Go-?8d«, kar je potem omogočilo koncentracijo služb, učinkovitejše poslovanje in še zlasti 'T specializacijo posameznih t°ratvX\W\XXXXXXXXVXXXXXVXXX\XXXXXXVXXXXXXX\X\X\XXXXXXXX\\X\XXXXXXX\XNXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXX\XN\XXX\XX>X\XX Modne pletenine za jesen modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR *#VV^A,v'AZVNA^yvvVVlV«^ZlAyVV>A/VVVVVVV/V,^VVV\Z>AAZ>ZVVVVVVVVV)AZ>A nama LJUBLJANA V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU! • sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih In klasičnih oblik • oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji • vzmetnice, žimnice »jogi« e kuhinjske in sobne mize. stoli e Šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDITI IO-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. nama LJUBLJANA 131 V zbirki POGOVORI 66 sta izšli novi dve brošuri, in sicer: Prva knjižica št. 11 vsebuje predavanji: I Stane Marinič: • O MESTU IN VLOGI DELOVNE ORGANIZACIJE PRI URESNIČEVANJI T GOSPODARSKE REFORME in 1 Vinko Trinkaus: • O TEMI DELITVE PO DELU Druga knjižica št. 12 pa od avtorjev: \ dr. Ivan Kristan: • O SAMOUPRAVLJANJU V DELOVNI ORGANIZACIJI PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE REFORME in Vlado Vodopivec: • O ZAKONODAJI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Za vse štiri teme je Jože Valentinčič napisal metodične napotke, kako naj se gradivo proučuje in uporablja v praksi in še posebej, kako naj se ga poslužujejo samoupravljavci. Knjižica št. 11 — cena 5 N-din, Knjižica št. 12 — cena 4 N-din. Naročila sprejema: Uprava Delavske enotnosti, Ljubljana DALMATINOVA 4, tel. 310-033 • VODNE ČRPALKE IN ELEKTROMOTORJE ZA KMETIJSTVO DOBITE S POPUSTOM, CE PLAČATE S TUJIMI PLAČILNIMI SREDSTVI — DEVIZAMI. S POPUSTOM (ZA DEVIZE) PRODAJAMO TUDI NASE OSTALE PROIZVODE. NAČIN PLAČEVANJA: 1. z efektivno tujo valuto, 2. s čeki in traveller čeki, 3. z nakazili preko banke, 4. z nakazili iz inozemstva. Tuja plačilna sredstva nam lahko pošljete tudi po pošti. Priporočamo, da se v ta namen poslužite denarnega pisma. Zahtevajte obširne opise naših proizvodov, strokovne nasvete in ponudbe pri nas in pri naših predstavništvih: — ELEKTROKOVINA, Beograd, Obiličev venac 26 — ELEKTROKOVINA, Zagreb, Marinkovičeva 5 — ELEKTROKOVINA, Ljubljana, Titova 38 — ELEKTROKOVINA, Sarajevo, Maršala Tita 54 — ELEKTROKOVINA, Skopje, Bulevar JNA 6 a ELEKTROKOVINA Maribor TRŽAŠKA št. 109, p. p. 75; Telefon: 31-120, Telex: 331-31: Telegram: ELKO Maribor aaaaBaaaBBaaaBaaaaaaaaaaaaBaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaBBaaar'—1 TA ZAPIS JE DOKAZ, DA V OBLAKIH NISMO ZIDALI SAMO GRADOV, AMPAK TUDI TOVARNE. V NEKATERIH TOVARNAH, KJER SO SE ŠE PRED LETI TRKALI NA PRSI, SO ZDAJ V HUDIH ŠKRIPCIH. OVIRAJO JIH DOLGOVI, KI SO POSLEDICA ZMOTNIH RAČUNOV IN NEPREMIŠLJENIH INVESTICIJ. BREMENA STARIH GREHOV POSAMEZNIKOV SO Z VSO TEŽO PADLA NA VSE DELAVCE stveniki so morali vzeti v roke učbenik in začeti računati, kaj je svetovna cena. Gospodarska reforma je odprla domače tržišče tudi za tuje izdelke. Iz tujine smo uvozili 14.000 pisalnih strojev po nižjih cenah. Povpraševanje po pisalnih strojih do-' mače izdelave se je zmanjšalo. V Topsu so se začele nabirati zaloge. Na izvoz svojih izdelkov niso mogli računati, ker bi izva- • žali z izgubo. Na svetovnem trgu s svojimi izdelki ne dosežejo niti polne lastne cene. Tujina se je zanimala samo za izvoz srednjega pisalnega stroja, pri katerem pa dosežejo le 55 % lastne cene. Tudi domači trgovci so jim obrnili hrbet. V trgovinah 'so lani prodali samo četrtino Topsove proizvodnje, ker so trgovci rajši prodajali tuje "pisalne stroje, pri katerih več zaslužijo: Tako so v Topsu svoje tr- • govske potnike preusmerili v prodajo po hišah. Pri prodaji na obroke pa se je denar počasneje stekal, ker so morali kreditirati še kupca. PIPA SE JE ZAPRLA Tovarna v Savljah je zabredla v težave. Denar v banki je kopnel. Ob gospodarski reformi so se pogoji poslovanja zaostrili. Cene končnih izdelkov se niso povečale, podražil pa se je reprodukcijski material in električna energija. Stroški proizvodnje so narasli za 78 %. Takega skoka v tovarni niso zmogli, ker so se še naprej držali starega pravila, da morajo proizvajati vse. kar so imeli v načrtu. Po lanskem zaključnem računu so imeli že 398 milijonov starih dinarjev izgube. Pokrili so jo delno z rezervnim skladom. 43 milijonov, ostanek pa z obratnimi sredstvi v poslovnem skladu. S tem pa so si dokončno porezali peruti. V proizvodnji so se začele nepremagljive težave. Več kot eno leto je njihov žiro račun stalno blokiran. Denarja se na njem pogosto ni nabralo niti toliko, da bi lahko izplačevali osebne dohodke. V juliju mesecu letos je bil njihov žiro račun blokiran v višini 620 milijonov S-din, od tega zneska so bili banki dolžni' 130 milijonov, ostalo pa raznim dobaviteljem za blago in usluge. Vse neporavnane obveznosti podjetja pa so na dan 23. avgusta 1966 znašale 1984 milijonov starih dinarjev. S tem je bila usoda Topsa zapečatena. Tops je v teh težavah izpraznil tudi občinski sklad za gospodarske rezerve v višini 61 milijonov dinarjev. Ko je bila tudi ta skleda prazna, so delavcem izplačali samo minimalne osebne dohodke. Za mesec avgust letos so vsakemu dali 15 tisočakov na roko, ostanek pa bodo izplačali, ko se jim bo v banki nabral denar. Montaža velikih pisalnih strojev, za katere na domačem tržišču ni povpraševanja NAČRT PRISILNE UPRAVE Prisilna uprava je uporabila železno logiko, ki je prej v našem gospodarstvu nismo poznali. Preprost račun je pokaral, da nadaljnja proizvodnja v sedanjih pogojih nima nobene perspektive, ker so proizvodni stroški previsoki. Sklep je bil kratek: čim manjša’ proizvodnja, tem manjša izguba. Če bi podjetje takoj prenehalo s proizvodnjo, bi ostalo na zalogi za 1656 milijonov starih dinarjev materiala, orodij in polizdelkov, ki jih ne bi mogli dobro iztržiti. Da bi škodo preprečili, so sklenili obstoječe zaloge porabiti za proizvodnjo, nato pa skrčiti proizvodni načrt. V tovarni bodo zadržali samo še proizvodnjo majhnega pisalnega stroja, ki ga na tržišču še najlaže prodajajo. Vse ostale proizvode pa bodo opustili. Pri tako skrčeni proizvodnji pa rie bodo potrebovali toliko delavcev, kot jih imajo sedaj. Najmanj 170 delavcem bodo dali delovne knjižice in jih poslali na Zavod za zaposlovanje. Kolesje proizvodnje so morali zdaj tako naravnati, da bodo po najkrajši možni poti rešili, kar se rešiti da. Večino upnikov je prisilna uprava uspela pregovoriti, da odstopijo od izvršbe. Glavnim upnikom bodo počasi vračali dolgove. Mladinska knjiga pa je v tem času naročila za 1050 milijonov starih dinarjev pisalnih strojev. Del naročila bodo takoj plačali, in sicer 470 milijonov, ostalo pa v enem letu, kot bodo tekle dobave. S tem naročilom so uspeli deblokirati žiro račun. Drugi važni sklepi pa so tudi že znani. Vse stroje, orodja in dokumentacijo za razmnoževalni stroj, ki je bil v njihovem proizvodnem načrtu, bodo prodali celjski tovarni Aero. Ostale stroje, ki jih pri nadaljnji specializirani proizvodnji ne bodo več! potrebovali, pa bodo tudi odprodali. V Savljah bodo v prihodnje delali samo en proizvod, majhne pisalne stroje. Tovarne v takšnem obsegu, kot je bila, ne bo več. V njej bo delalo največ 350 delavcev. ALI BODO PRIŠLI RESNICI DO DNA? Mnogi delavci v tovarni so v teh dneh postavljali zahtevo, da bi prišli resnici do dna. Spraševali so se, kdo je kriv. da je tovarna prišla tako daleč. Težko je s prstom pokazati na krivca, nekatera dejstva pa so jasna. Na primer to, da so v tovarni sami, pa tudi zunaj nje bili ljudje, ki so delali načrte za »gospodarske čudeže«, ne da bi upoštevali realne pokazatelje. Kajti: • Na svetu ni tako majhne tovarne za pisalne stroje, kot je ljubljanski Tops. 9 Rentabilne tovarne za pisalne stroje so tiste, ki imajo v proizvodnji serije letno okoli 50—60.000 izdelkov. Tops pa je v letih z najvi.šjo proizvodnjo izdelal največ 22.000 pisalnih strojev, in to štiri različne tipe s tremi različnimi dolžinami valjev. • Pisalni stroj ima okoli 1600 različnih delov. Za te dele so uporabljali različne materiale. Pretežno večino so nakupovali na jugoslovanskem tržišču, ki pa z njimi ni bilo dobro založeno. V skladiščih je bilo ves čas nekaterih materialov preveč, drugih pa sploh ni bilo na zalogi. Zaradi tega so stalno menjavali izdelke. Čas nastavljanja na strojih v tovarni je bil daljši od časa izdelave. • Za 22—24 dolarjev, koli' kor dobijo za pisalni stroj na svetovnem tržišču, v Topsu niso sposobni izdelati stroja. • V naši državi nimamo materialne baze za industrijo pisalnih strojev. Od nobene od 17 domačih tovarn, ki izdelujejo vijake, niso mogli dobiti ustreznih vijakov, ki bi ustrezali za pisalne stroje. Če so hoteli izdelati kvalitetno blago, so morali vijake uvoziti. • Rabili so dve leti, da so osvojili tipke. • Tops je porabil okoli 10 milijonov za rtačrte za nove hale, čeprav se je proizvodnja povsod zatikala. • Pred leti so v Zahodni Nemčiji nabavili dokumentacijo, stroje in orodja za tri licenčne izdelke. S pogodbo so se zavezali, da bedo izvozili 2,5-krat več izdelkov, kot je znašala vrednost pogodbe. Od tega so izvozili v Zahodno Nemčijo samo 3200 pisalnih strojev in še tc z izgubo. Potem so dobave ustavili. Ko je pred tednom naslednik nemške tvrdke, ki jim je prodala licenco, prišel v Ljubljano, je začuden izjavil: »Kaj pa boste delali, če ne znate pisalnih strojev, za katere smo vam dali celotno tehnično dokumentacijo, stroje, orodja in material?« Vse pa kaže, da v Topsu ne manjka znanja, potrebnega 7.a proizvodnjo pisalnih strojev-Manjkalo pa je res marsikaj, predvsem pa realnosti pri ocenjevanju lastnih možnosti. V ogledalu gospodarske reforme so te možnosti spoznali in z vsO silo občutili na lastni koži. Zal samo, da jih na lastni koži ne občutijo tudi vsi tisti, ki so na en ali drug način pori' nili Topsov voz v jarek ... ZDRAVKO TOMAŽEJ Stroji v Topsu niso bili pametno izkoriščeni. Na sestanku, ki je bil pred kratkim v tovarni, so delavci tožili, da so kupili tudi takšne stroje, ki so jih izkoriščali samo štirinajst dni v letu, ves ostali čas pa so stal* Popravek V 3*. številki DE se je po naključju vrinilo v prispevek »Vsaki dve minuti nov štedil' nik« nekaj napak. Zato v pojasnilo bralcem — Vrednost izvoza v Gorenju znaša v letošnjih prvih sed' mih mesecih 1 milijon 100 tisov dolarjev. — Lansko leto je P°' skočila bruto proizvodnja 6,359 milijonov starih dinarjev-— Danes izdelajo v Gorenlu približno 850 štedilnikov dneV' no, prihodnje leto jih namera* vajo še enkrat toliko. Potlej do izdelali v Gorenju 400 tis°-štedilnikov na leto. Po cesti, ki vodi z Ježice v Savlje, se vsak dan pripelje v tovarno TOPS njen prisilni upravitelj. Na ta položaj je bil postavljen 28. julija letos, ko je občinska skupščina bežigrajske občine uvedla v tovarni prisilno upravo. Ta uprava, ki šteje tri člane, naj bi rešila, kar se je rešiti še dalo. Strokovnjaki bil namenjem pisarnam, so toliko zaslužili, da so z dobičkom lahko pokrivali izgubo pri manjših pisalnih strojih, kjer so biie cene nižje. Daleč okoli tovarne so odkupili zemljišče, kjer so nameravali graditi nove obrate. Spogledovali so se tudi s tujino. Z nemško tvrdko Alpina so sklenili licenčno pogodbo in odkupili stroje in orodje za nove pisalne stroje. Ko so stroje in orodje dobili, so ugotovili, da bo proizvodnja z njimi več ali manj zastarela. Nemška tvrdka jih je prodala, ker je prenehala s proizvodnjo. Lani je v gospodarstvu zapihal nov veter. Naši gospodar- Nihče ne more očitati, da strojček ni ličen službe družbenega knjigovodstva so pred tem ugotovili, da je tovarna do vratu zadolžena. Vse iluzije; da se bodo iz dolgov še izvlekli, so se razblinile. Sodbe, da je tovarna prišla na boben, ni bilo lahko izreči. Še pred dvema letoma je bila tovarna »pojem« v kovinski industriji. Vsakemu, ki bi prerokoval, da bodo tovarno zaradi težav zaprli, bi se smeja)i. Takrat so se v tovarno vozili številni obiskovalci iz mesta in iz države, ki so v tovarni v Savljah videli, raj na zemlji. V Topsu so se trkali na prša in razkazovali 4800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Letos pa, ko so razpravljali o izplačilu minimalnih osebnih dohodkov, .je bil na sestanku delavcev v tovarni samo predsednik bežigrajskega sindikalnega sveta, ki je vse slišal, zapisal in obrazložil. Nekdanjih številnih »botrov« ni bilo na spregled. PO RAKOVI POTI Začnimo naštevati dejstva. Podatki so vzeti iz poslovnih knjig in so bili tudi s strani prisilne uprave preverjeni. Poslovno leto 1964 so v tovarni uspešno zaključili. Mnogi so se počutili kot kmetje, ko jim je letina dobro obrodila. Tops je zaključil poslovno leto s čistimi 525 milijoni S-din v skladih. Tudi prejšnja leta so gospodarili z i veliko žlico. Denarja jim nikoli ni manjkalo... Z občine so redno prihajali po prispevke, za javno razsvetljavo, za trolejbus-ne žice, ki so jih potegnili do Črnuč in še z drugimi zahtevami. Pcuse v Topsu niso pritoževali. Tržišče so imeli v svojih rokah, na njem pa monopolne cene. Pisalne stroje so prodajali brez težav. Vse. kar so napravili, so še toplo prodali. Pri velikem pisalnem stroju, ki je A,