Le €> *lü., 6tev- 242
ftelje, sobota 25k rfeectmbr»» 1926.
PoStnina plažana u gctooini.
lrhs>)a
v  to.efc,   L>t:trU-k   Hn
soboto.
Stane mesečno  Din 7' —
2a inozomstvo Din 20'—.
PosameK.»a dteviika
Račun  poštno-čekovnega
zavoda štev. 10.666.

ia U{iraw .i&tvo i
Celje
Strossmayerjeva   ulica 1.
pritličje.
Rokopisi  se  ne vračajo.
Ogta»i j»o tarifu.
Telefon int. štev. 65.
Vese/e božičnepraznike
želi naročnikom, inse-
rentom   in   čitateljem
uredništvo   in   uprava    «Nove   dobe»
Delo, mir in svoboda.
Zopet nam zazvoniijo božični zvo-
novi: nad domovino. Osern let že uživa-
mo svobodo in nii/r. Mi, ki smo dožiiveli
strahote vojuie narodov, mi wmo dobro
ceniti, kaj pomeni miir. Svobodo pa,
kdor je ne razume, naj se gre učit ce-
niti tja, kjer naši ječe pod tujim jar-
niom. Ko te dni vsak hiti v svoj domači
mir, naj pomiisli na zasuižnjeiie naše
ljudi tain za našiimi mejami. Naj po-
gleda tja in se zamisli. In. naj ve, da
pride dan ko bado želi vihar oni; ki da-
nes sejejo veter.
Ko v duhu stopimo s Primor-
ja, s Koroškega, iz radgonskega kota
ali tain od Monoštra ob Rabi čez jtugo-
sloven ski prag, sole about inno, kako nas,
greje l'astna streha. Nemirni easi so
za nami i<n sile pekla, ki so nezad.ovolj>-
ne s .svobodo, so že tako oslabele, da
popu&čajo in da jih sko.ro ne bo več
opaziiti. Je pa m,ed nami samifmi se
mnogo nepoštenosti, neiskrenosti in la-
ži, s katero si grenimo življenje.
Kriivi preroki vstajajo in govoro
besede kakor jiih pirej ni biilo čuti. Tr-
de, da govore iiii misli jo slovemski, a
smisel njiihovih bosed ni na«. Namen
teh besed niorda ni tuj, a tuj in sovra-
žen je njih pomen i.n posledice so slabe.
So ljuidje, ki vstajajo proti lastni'm
lju'dem ter iščejio stikov i<n se vežejo
z naisprotniki, stariini tisoö let in so-
vražniki od davnih vekov. Kaka je sle-
pota. nizkotne strasti maltenkostnih
ljudii!
"V državi se že vsa leta mnogo go-
vori o sporazuimu. Kdo ga pa noče, kdo
ga ne pozdravlja, ako je to več kakor
Rola beseda, s katero ,se pokriva grda
politična kupčija? A mi ,smo za vec
kakor za .sa,m gol ¦sporazum. Mi smo
ia edinstvo naroda, bratsko ra.zu.me-
ranje in demokratsko svobodo. To l)i
dalo nam krepko zavest, domovini pa
moc; in velici!no.
Sedaj nam zopet zazvonijo božični
zvonovi in njih glas vlije narod'u vsaj
za treniutek mira v dušo. Tak mir je
dobrodejen in potreben. lJ<>trt>ben je za
gloljoko razmišljanje, Potreben za pre-
udarek in dobre naklepe in za načrte
za movo, boljiše in bolj uspešnio delo.
Kajili breiz sinotrenoga d(vla ni brez-
skrbiiega miru v svobodi.
Zato hočemo iižiti bvezskrbni bo-
žični mir, da se utrdirno za na'daljno
delo. S tern nainenom iskreno zelwno
vsem našim prijateljem in znaiu'oni:
Vesel in sTečen JBožiič!
Ivan Reheh:
Državna obrtna banka.
Na dan 12. t. m. so bile sktkiale
vse celjske ohrtne zadruge, shod, na ka-
terem je porocai o novi Državini obrtni
banki odpo&lanec Trgmeke obrtne
zborniice g. dr. Pless.
G. dr. Pless je podal jasno sli'ko o
ustrojstvu te banke, katero porocilo je
vzelo obrtnistvo z zadovoljisitvom na
23ianje, z dobrim uverenjem, da je to
prvi znak vladne uvide\Tniosti, da naora
obrtnistvo propastii, ako se mu ne po-
maga s eenim ki'üditani. Glavno, kar
se mora povdarjati, je, da mora po za-
konu biti ves upraivni aparat z nad
polovično veičino bodisi pri ceaitrali bo-
disi pri podriiižinicaJi v rokah obrtnii-
kov-delniičarjiev. lAaizimrie se samo ob
sebi, da kdor ne podpifce delnic, tudi
ne more priti v upravnii odbor. Toirej
bo tukaj obrtnistvo samo sebe oc^nje-
valo v kred'itaih zmožnostih posamez-
nih prosilcev.
Drug istotako viden znak vl'adlie :
naklonjenosti se mora priznati v tean, j
da se vlada sama udeleži s 40% glav-
nice iiiložeineiga kapittala, od katorega
pa vlada sama ne zahteva nobenih di-
vidend ali obresti, kar siguirno priipo-
mcre k cenemu krediitu toga denarnega
zavoda. In tretjič je posebne važnosti,
da je ta banka da.vka in pristojbiin pro-
sta, dočim morajo vse druge banke
plače^ati 60 do 80% davka od čistega
dobiY'ka. Ve« ta davek pri tej banki od-
|)ade, kar znaei, da bo ona lahko daja-
la cenejši kredit kakor bodi si kateri-
ko]i drugi denarnl zavod. Glasoiu za-
kona je tudi uigotovlieno, da obrtna
banka ne sme nikoli vec kakor naiveč
2% višje obresti zahtevati nego Na-
rodna banka; pač pa more po svojeni
poslovanju imeti niJžjo obrestno mero
kakor 2% nad mero Na.i'odne banke.
Ako ima torej zdaj Na>rodna banka
obrestno mero po 0%, bo mogla Obrtna
banka dati obrtnikom kredit po 8%,
kar seveda &e vedno ni predvojna
obre.stna mera. Pa« pa se more z go-
tovosto pričakovati; da bo tudi iiisto
nizko obrestovanje doseženo, ako bodo
obrtniki jadostno podprli zavod s pod-
j'isovanjem delnic.
Nekateri, seveda dobro situkani
obrtaiiiki trdijo, da se že sedaj dobi ka-
pital' po 8% pri naAih Irranilnicah. Da,
res je, da se dobi; ali po 8% obr&sti do-
bi le tisti posojilo, ki inia svojo lastno
hišo ali kako drugo vretlno ncpremic-
]iino, na katero se seveida niora bra-
iiilnica vknjižiti in to še cel'o na prvo
rnesto. Ce jie pa nepremičnina že z dol-
gom obložena, se pa po 8% tuidi pri
nasih hraniilnkah denar ne more dor
biti, ker bi one druigace ne ravnale po
svojih praviJih.
Posojilo pri Obrtni baanki je torej
namenje.no ludi obrtnikom, ki ni.so
Tavno posestniki. Ta kredit pa tudi nt
namcnjen samo za tri mesece, anipak
je lahko dolgossočeni. Vendar pa je sa-
mo za promet, torej za najkup suirovm;
nikakor pa no za investiicijske svrhe.
ko se more kapital v takem slučaju še
le po več letih vrniti.
Da se omogoči vsakeinu obrtnjku
delnice kmpiti, je dofoceno, da se lahko
plačujejo na mesečne obroke. Pri ]>od-
pisu delnit mora pač vsak vplačaii
20% cone delnic (kölikor jiii kupiO in
IjA dinaTjev stroskov za delnico. Pla-
čilo na obroke bo pa gotovo zniogel
vsak obrtnik. Ce vzamc n. pr. tri del-
nir-e bo placal pri podpilsu 75 Din in
pofem sko/i tri leta vsak mesec 7 Din,
kar gotcno \sak obrtnik zmore.
Neumcstno bi tortj bilo, se tukaj
pasivno držati ter zamudi.ti ugodni čas,
ki se obrtnißtvu n.udi. Da bi se sloven-
sko obrtnistvo ciin častnejo odzvalo te-
mu podpisovanj.u je na željo posamez-
ne zadruge ali obrtnega društva Tr-
govsko-obrtna zbornica v Ljuibljani
pripravljema poslati sivojie.ga poročo-
v.'-vlca breizplačno organizaciji, ki bi
želela nadaljnih pojasnil. Ako bi pa
morda  vsled prevefiJke zapoelenosti v
Obruii trgovski zbornici ne bilo mogo-
oe povsod poslati poročevuka^ izvi'si
isto nalogo tudi Zveza obxtnil; društev
v Gelju, ka,mor se naj organiizacije
obračajo.
ObTtniiki! Pregovor pravi: »Ura
zainujena ne pride več mxbenia« ia pa
»Črds je zlato«. Ker pa imainio časa sa-
mo do 15. januarja prihodnjega leta,
ne zamudiiiio prilike, ki ie movda ni-
koli ne boiino ^eč iuieli. Dekiice se poil-
pisujeio pri Ljiubdjaiiiski kreditni ban-
ki. podruznica v GeljiU, in Zadružni
gospodarski banki, podriuziiica v Celju.
Polilika
p DAVIDOVIČ JE VRNIL MAN-
DAT. Gospod Davidovič jie krafjai vrail
mandal za sestavo vlade, ker mm za-
deva ni uspela, dasi je vse poskusil.
Veliko pozornost je vzbudil seistanek g.
Davidovica z g. PribLcevicein, ki je bil
prvi politiciii razgovor med obema pr-
vakoma od njunega razkola v 1. 1924.
Konferenca je trajala tri eetrt Lire, a
razgovor se je sukal ne samo okrog
])onud'be za vstop v vladlo, tenivec okoli
drugih važnilli stvari, o katerih pa po
razgovoru nki Davidovic nifti Pribice-
vic nißta hotela dati nikakili podrobnih
infonnaciiji. Novinarji so zaklj.učevali,
da gre za ponovno spajanje obeh de-
mokratskih frakcij. ZapuKčajoč Na-
rodno skupščimo, je g. Pribičevic izja-
vii novinarJGin: »Bil «em pri Lju'bi Da-
viidovicu, ki me je vprasaJ, ali ne bi bil
voijan \-stopiti v njegovo vlado in pod
kojimi pogoji. Odigovoril sem mu, da
mi nimamo nič proti njenwi in bi vsto-
l>ili v njegovo vlado, vendar pa ne ver-
jainemo, da bi biilo mozno nspešno so-
delovanje s strankami, ki jih g. Daii-
dovic poziva v vlado. Smatramo torej,
da so nove volitve najiboljši izluxi i.z
krize.«
p SEDAJ IMA ZOPET UZUNO-
VIC BESED0. Ker g. Da,vidovic ni
mogel sestaviiti vlade, }e vrnil kroni
mandat. V sredo pozno zvecer je kralj
poveril mandat ponovno gospodu TTzu-
novicu, toikrat pa s širšim pooblastifom.
Uzunovicev mandat se glasi: da po-
skusi sestaiviti vlado, ki bo mogla delati
z Narodno skupscino. Ko je bil dopol-
dne radikalski kLitb odklonil sodelova-
nje v vladi, ki bi jo sestavil g. üa,vidö-
Serffij Normanski (Sic/ma):
A k teja.
Novi gost je pritegnil luuse gaspo-
daričmo pazl'jivost. Okorislil sem se s
tern in. se odistraniL. Začel sem ogtodo-
rati redkosti, ki so me obkrožale. Emajl
z znakom Lucce del la Robbia in fajan-
se Bernarda Palisija so visele ob stra-
neh sijajmega šlema, morion, v obliki
kovane pozlačene sa,tirske maiske.
—  Takega bisera ne premioro niti
nas arzenal v Garskem selu — sein da-
jal Louisainu,
—  Verjaimeim, mi je odgovoril —
ta morion je ukraden iz madridske Ar-
meria Real. Monteleonova je kondotir
jerka v oblasti iimetnasti in znanasti,
kakor je bil Libris kondotijer v biblio-
fitetvu. Opozarjam Vas samo na ta li-
ber catenatus, znameniti molitvenik z
min'iaturaani  Izracia  van  Mekenena.
Ukraden je i^z zakladnice cerkve sv. Pe-
tra v Rimu nalasč za grofieno zbirko
— je dodal, kazoč na odprt folijant,
prittrjen  z zaTjavelimi verižicami  ob
staTodaven Tezljan kkcalnik. V senci,
na sredi zidu je stal majlien  asirski
žrtvenik. Ogledavajoč ga so spomnim
Berozovega opisa. Poglcdal som v udol-
bino, kjcr je bil mali žrtvenik postav-
Ijen med krilate leve, in som misTil, da
bom našel tu idole Istare ali Merodaha.
A na oltarju je ležala blesčeča bei a lo-
banja, porogljivo se režeča s svoj kni
belimi zobmi, še bolj vidno pred erno
za\t!so, izvezeno z zLatixni zvezdami in
klinopisi.                          :
Nonavadni predmet me je narav-
no zeio zanlmal iin pazljivo sem ogl'edal
lobarujo. To je nedvomno lobanja Ev-
ropejea, kar dokazuje čelni kot in zelo
obširen m ozgan.ski pro.stor, sodec po
drobnih in blescecih zob(.vh, ki so bili
popolnorna oliraujend, je bila to loba-
nja mladega bitja. A mene je posebno
izmenadila črna jamica sredi čela, ka-
koT vžgana z električno iskro.
— Cudn-o — se.m rusko rekel na
glas — to je Swijeljinjilkova lobainja.
Ko so mi te besede boffzna. zakaj ušfe
z usten, sem zaičutiil v zatilju močen
živcni udarec in za.slišal za seboj težak
vzdih. Obrnil sem se in videl, kako pa-
da nedaleč od mene grofica v nezavest.
Z zdruzenimi mocmi smo jo spra-
vili fc'iKit k sebi in jo odnesji v spalnico.
Ko smo se vrnili v dvorano, sirno se
vpraševali, kaj je moglo povzročiti to
nenavadno omecllevico. Cez nekaj mi-
, nut je prišla staTa lady Crawford, nje-
na dame de compagnie, in nam pove-
dala, da je groJici bolje, da je bil to
naslop mignene in da nas grofica prin-
hodnji petek pričakuje k obedu.
0 svoji glasni opazki nisem niee-
sar povedal" svojim prijateljem. Ravno-
tako ne o udarcu, ki sem ga zacuti.1.
ResLl sem zagonetko, kdo je bila
grofica Monteleone.
*    *    ¦
Zal, v petek niÄem mogel olxidovar
ti pri grofici. ZboloJ sem, iimel monno
nevTozo, ki mi jo je zdravnik pojasnil
kot posledico raznih pretiravanj. Ker
so nisem nikdar spuščal v nikaka pre-
tifravanja, sem ga pustil, naj misli, ka-
kor hoče in more in seni samo silno
žekl, da čim prej ozdraviim in čim prej
odideni ,k Monteleanovi. Občutil sem
neko neira^zlozfjivo žalost; v domiišljiji
so fr-e mi venomer prikazovale zagonet-
ne erne oči, angelske, sfimgine in volc-
je. Fini maitre d' hotel Maks me je za-
man skušal xazvedriti s steklenico sta,-
rega Chateau Leouille; sklenil sem, da
brez ozira na bolexan odideni takoj prit-
hcdnji dan v tajinstveui hall na Carre-
four Monceaux.
Brzojavka, s porocilum, da je v
Petrogradu umrl nanagloma moj stric,
je edločila drugače. Takoj sean odpo-
tovaJ v Rusijo, ne da bi iipel vsaj toli-
ko časa, da poeljem znancem posetnice
z obveznlm »p. p. c.«
JV.
Zgodaj pomladi sem — živeč v
medvedjem kotu novgorodske guber-
nije — iz brezposenoisti pregledoval be-
leznico SinjieijnjikoviO in razvrščal nje-
gove zn anst von e opazke, beležke in hih
poteze. Bogato gradivo me je čisto pre-
vzelo iin bil sem navduSeii pronicavosti,
ostroumnosti iiti erudicije te prerane
žrtve psihoze. Obenem pa sem z velikim
zai'udenjem opažal, kako v meni raste
nek neprijateljski cut do njogovega
spomitna. Zavitlal sem mu. Vse moje
misli so šle v Paris, v tajinstveni haifl,
k;ier sem v tako kratkem odlomku časa
prodrl v skrivnowt življenja. Odlocil
sem se, da pust inn vise In poiščein gro-
fico. A najprej sem pisal Louisanu in
ga prosiJ, naj mi javi, kje je /daj ana
in kaj dela.
Sti-rinajtst dni je miiinilo, ko dobim
odgovor. LoLiisane se zahvaljaije rala-
demu Anacharsisu za simpati'je, ki so
ma bile posebno drage v eni izmed ur,
ko je telo trud'iio in dull onemogel, kar
nas často napada v času, ko se, vra^a
pomiad (am retoiur des pousses — ver-
tas); obenem mi javlja, da bom točno
poročilo o Monteleonovi našet v prilo-
žoni žteviilki »Figara«.
V »Figaru« aem našel z rdecimi
barvnikom označene tele vrstice:
»LTmetnostni in književni Paxis je
zadela težka izguba, katere odmev je
segel celo v salone Faubourg St. Ger-
maina. Lepotica manj na jutranjiiH
sprehodih v Bois. Grofica Monteleone,
najbogatejša in najlepsa predstavnica
italijanske kolonije, je v nastopu ineh
lanholije izvirsila samomor. Njana dru-
zabjiica in prijateljica, cenjeina lady
Gramford, jo je našla opolmoči v dvo-
rani, ki jo naši umetniki dobro po-
zr.ajo, s prerezanimd zi'rami, iz kateriK
je tekla kri v lobanjo, ki je vedno stala
na asirskem oltarj:u. Niti napor vseh'
prvih znamenitosti parizke fakultete ji
ni mogel vec vrniti ži.vljonja. Zatrjuje
se, da je bila to loibanja njonega pokoj-
nega oceta, kneza Malaterre, ki ga je
bila ognjevito ljubila in ki jo padel pri
Magenti. — Pogrebne svecanosti bo do-
loc.il bxat pokojničimega moža, grof
Giuiseppo Monteleone; ki bo prišel da-
nes ali jutri iz Neapla v Parks.»
(Konec. — Prevel E. T.)
!kriih ¦¦'$,
, NO VA   T> OP /y«
§tev  142.
CRN! ANGEL
vie, so se ra'zsirile vesti, da stojimo tik
pred voliliw) vkdo. Dolga konfereiica,
ki se je hila prej vršifa med DavMovd-
cem In Pribicevicem, je te govori-ce še
ojačila. Poliitični krogi so prvpi'sovali
tern a raiagovpru šefov obeli strank, ki
sta riačelno za volitve, poseben pom en,
Zsatrjevalo se je, da bo g. DaividoviL
vrnil mandat z motiivacijo, da ni mogo-
ce sestavtti' delovne vlade tor da še bo
izrekel proti temu, da se poskus zTaL
dikatekimi politiki ponovi, ker se je že
eirkrät ponesrečil. Mislilo se je, da bo
g. David one zahteval in dobil že sedäj
volilni mandat. Na druigi strani .so ra-
dikal*! vsiigurnto raeunali, da bo matndat
poverjen g. Trifkoviču, kajti Trifkovič
se je bil pri koriizuiltacid'ah kot prods.'
skupščine izjavil za nadaljievawjie dela
v pairlamentu. Ako »se dosed an jimia
mandatarjemia ni posrečiiBd äestaviti
vlade, je morala logično priti vrsta
sedaj na predsedniiika skupščine, da po-
skusi uresiiiciti' svojo tezo. Tern večje
je bilio torej presenecenje, da je krona .
mantlat po^ovno poverila g. Uzumo-
viču.%:;^;\
Celjska kronika.
c SEDEMDESETLETNIÜA GOSF.
TV AN A BOVHE. Niti opazili niso prav
Gelijtafli. da je pred dnevi praznoval
\svojo '70-letniiteo tilni in skromini gaspod»
"Ivaai  Boviba, raviiatelj   »Lastnega  do-
ma«. G. Bovha je eden onih, ki me sir
"ifjo v ospredje; on ni med tistimi< ki so ;
" giasni in obračajo pozornost na se. On
živi tilio in dela žil&vo, tor živi .zado-
yoljno v svojeni lia&tnem prljelneni do-
mii  pod Miklavžkiim  hriibom.    Trdeji
Zinačaj in vedno a-vost svoj emu rodu je
v avstrij-skem Gelju marsikako gre-nko j
preživel. A ostal je cv-rst in zanosljiv. j
Ohra-nif se je tudi čil hi zdrav, da niu i
teh let nikdo ne bi prisodiL Celjani že- I
lijo siiYipaticnemu in  gibcnem-u možu ;
še dölgo vrsto adravih in. xadovöläin ih
ztytlt-^wf,   -v1.:¦;¦'¦::  ^.y..,:,: ;¦:-;,\   is-i&vsu :]
' >' cv165^ETNIGA;aPA3ME Y- GE-
! tJT3.'V soboto 18. docewbra-je-l>0teklo !
1 C*5 iel. odkar jo bila v Gelju due 18. |
deceWbra 1761 ustanofvlj.enapri. fami
cerkvi šv. Danijiola opatiijia. Službovalo
je v tell letih 10 opffctö*, med ka^erkni
je bil tudi Anton Martin Slonwk. ki pa
je zavzemal to častno mesto sawwj. 2
meseca, ker je postal škof Havantinski.
Prvi opat je bil dr. Martin Jožef Sum-
pj.chlor. od IV janiuarja leta 1925; pa
zavzema kot deseti opat to cawtno mesto
g; Peter Jurak.               ¦   ' '   '
c KANDIDATI ZA SI\EZ ;GfiLJE.
V srezu Gel'je so biJi za oblastne volitve ¦
postavljoni' sledeči kandklati: 1. Jan-
ko Lesnicar, ra.vn.fl.tclj Zadružno zveze,
Celje; 2. Franjo Šmid, geometer, Za-
vodna pri Celj.ii; 3. Fmnjo Oemi, to-
vainiški mojster, Trnava-Gbmi'lsko; A.
Frune Ktojmek, pos.. gostil). in pek.
wojstcr. Sv. Jiiirij ob jiuiž. žel.; 5. Tvan
Ohorn, pos. in stavb. vodia, Skofja vas;
fi. Josip Omladic, kmet in'župan\ Bra-
si oYCe. — Namestniiiki so: 1. Matlja Mi-
klavžiiia, poscstnik, Prosevje-Rrassov-
ce; 2. Martin Kolšek, cevljar, Breg pri
Celjui; o. Ivan Srebotnjak. les. trg., T)o-
bcrleša vas — Sv. Peter' ob Sa,v:; 4.
Franc Pilih, ekonom, Sv. Pavel pri
Preboldu; 5. dr. Edward fiorko, zdrav-
nik. Vransko; 0. Drago Žabkar, želez-
ničar y pi., Gel ja Škrimjica je v tern !
srezn po vrsti peta.
c POTRJENE KANDIDA.TNE JJ-
STE. Vse pri okrožnem sodiišču v Ce-
l.jn vložene kamdida-tnc livsto »Napr^d-
ne fronte« so potrjene.                           !
c  SLOVEN ST-VO. NA- PROD A J.
Takozvawa slovensku lju/dsika  stranka
je za oblafitne volitve v meistu • Mariw
boni   sklenila koaliciijo z  tereono  za-
stopnico nemwkega živlfja, /- nemškim j
političniiii drustvom za Slovenijo, kjer ,
kandidira  na skupmi klerikalno-nein-
ski listi predsednik nenuskega politič-
nega društva dr. Mühleisen. To j<- dal'o
narodnim  ljmdein   v  ohc.inwko.rn  svetu ',
povod, da so s svoji'tn poi.a,sni;loini in na '!
to z odvsotnostjo onemoffocHi proraewn- ;
sko sejo. No postavljamo titlitve, par,
pa izrekamo svojo irloboko proprioainje,
da j(j klcrikalno-radikalsko-ninnska ko-
alicija  dotrovorjema  tako, v  Marflioru j
kakor v Gelju tudi ze za 'bodoco obcrim- :
ske volitve.
c BOŽICNE POClTNICE V SO-lino in absolventa moskerakesa  kon-
JuAB/i V smislu odloka prasvetnega mi-
] -iuistrstva bodo trajajlie božiične počitnice
na \seh šoiah 10 dni, t. j. od 23. decem-
bra. dp 3. januarja. V krajiih, kjicr sov
večhii učenci katoliške vere, bodo po-
j čitnice  za  časa  katoliških  prazniikov.
4 kjer pa imajo večinio učenci pravoslav- ¦
J n.e vere, bodo počitnioe ob pravosTav-'
nih prazjiikih.
c ZAliVALA. Šol.  vodistvo deške-
okoliške sole v Gelju je. prejelo od. drž.;
kraje^ie zaščiite dece in mlladine v Qe-i
lju 4000 dinarjev za bozir.ni'co r^nnitn
učenicem. V iimenu naših bednih mal-
čkov se šolsko vodstvo prav srčno z<;i-
hvaljiu.je za Yelikoduisni (Wr. Drža\uia
krajerna.zaecita.more biti ponasna na:
veliko.kairitativ-ino delo, ki ga je storija;
š tern lepim daromu                              \
c ZAliVALA. Okoliska ceLjska ob-
čina jt: naklondla tukagsmji deški oko-
• ljški šoli 2000 Din za božičmitco. Za ta
velikodušen  da,r  se  v  ime-niu   ubagi.li'
ucencev pray sraiiO -zahyaljiijt vsolski
upravitelj. .    :.;¦ ¦-,•¦    ¦ 't  .. ,:.-.. . ..  ,,;
c ZAHVALA, Učiteljski i>or oio-]
liške sole v Geljiu se poseil^ej topio za-
hvaljiiije  za   objine darove,  katere, so;
blage dobrotiiJico i,n dobrotniki pokl'o-
, nili revni döi^,v da so je božičnica mogla
tako   lepo   pri^diti.   Radostne. sotze
otrok naj bodo blagim dar aval cem v
zadoščeoje in pkičilio.
c ZANIMIVA. VOLITEV OB. B0-
ŽIČNIGI. Za priloznost razclelitve bo-
žiicnJice na okoliški deški osno\ini soli
. je bilo; dolloceuo, da izpregoypri eden
učenec   y    imoniu    yiseli.   obdaroviuiih
otrok ZH:hvalo... dobrkn da.rovalcein... l.z-,
bra.ua .sta bila za to iičeinea Prah,rjii
¦Seii'ak i.z räizreda V b, ,kvfbi"se morala:
naw'jti (lokjii.niac;!jio. Tp . sta sloriia ..in
potem ie šlo za to, kdo tell dveli l>Q."po
pre^k.iißiiji koBüno iizjjran.za.'dekl^ijna-
torja. Bodisi da je bi'la izbira težka aFi
pa da g. ucitelj kot ijobw podagOÄ n;
ma,rfll    povizroc ill i--'   I'a'.zbtu'riciibsti "liieLl .
mladim   obcitns'tvoniv je  on prepq^tii^
žrebi]. da odlöci o u.sodi. Vlokli so'dve
žigici in Sörfifik Je potegnil däljßö, te* blJ-i
bi»Lniam'enjon za deklamastorja. Tu pa
A'stan©- iponesrečeni ka.ndidat Prali in »
zaklii'o:-»Gospod učLtplJ, tako pa jaz n«^
pi^stim.  Voliive  naj  bodo!«  .—  In  g.
li&itolj j6r ct'a vidi, Icafcb se V^vije^fei-a^
da drza'vljaniska žadeva,  odredil vöü^-1*
tev. Tofitev z dvigaiiijorti rok. Upravi-
ceiiih  votiti' \e bilo vseh 34 ucen'Cev/1
kajti male šolske kazni.': nitmajo'fca- p'o--
slodico i»giiibe ra^n.ih'-prguvic'Tu p»; se/
je zgodil slvuraj, da .je voliJo Praba; 1§.
tovarisey, Sorak.pa jo s 15 glasovi po-'
gorel. Gtasoval pa iii Prah sam. In ko
ga jo razrednik opozoril, da.lahko voE
in -]*$"eel6 sebo' samega"; če^hoce/je-to
•ögor^ervö'otJkToriiil.' c-esi'^Nev'tegn pfi'ne.
Šehik jo moj  pri)ja.t;ol:i!«   In  oddaf je'
gla"s kot  znfiagovaleč dru.geniü1 prija-
telijü  Podjaneršku, ki  wploh- ni   bil   v
kotnbin;acij5i:'—> Lep vzgletf pošteriosti
1 vn¦•—   mbžatosti;'   '   "•'•                      '      '¦'¦'-¦¦
(• JÜBILEJ DELA. Pri inostni ob-
cini je tiisllužbeh že 40 "let kot pomeitaČ
cest Stefan VolaVŠek, ki" je do^loj yes
oaxs sluižil ma.rljiivo im zvosto. Mo.stna
upraVa jo hotela v torn redkom «slncajn
tudi vid.no izraziti svoje zadovoljstvo
in niajlepše priÄrianje zyestomu in vzor-
hiehiii delaA^li. Župan dr. Hrasovec jo
v šreclo tfoppklne v navzočnosti üifad-
nega predstojinika magiistratnega sret-
nlkii Subica izrocif Štofaiiiu Volavšku
s priimernim na.govorom majihno" dari-
lo. ki mu bodi priboljsek za božične
praznike.
.,¦     c DIJAŠliA KUHINJA je lihela
to dni svoj obeni zl^or. To važno dru-
štvo prazniujo lotos 40-letn.iico svojogd
obstoja.  Iz blagajiiiiisketga  porooilä  se
posnoina, da je Dijaska kuliinja pre-
hra.njevala v preteklom pQslovnem' let a
v.sak daß 80 do 85 dijakov coljskih
1 srednjih  šol.  Dijaiska kuhinja  upiav-
!ja tudi premoženje za bod of i coljski
Dijaški dom. Fond znaša 190.5151  ))in
•iO p. Po blaigajiniskom iin kratkem taj-
niškem poročilu jo odbor projel abso-
' lutoi ij. Pri volitvah jo bil' zopot  i/.vo-
ljeii coloku/p'iii dosedanji odbor s pred-'1
sed'nikoni g.  prof. Kožuliam,  ki  vodii
marljivo gospodasstvo Dijaske kuhinje.
c CELJSKE BHIVNIGE bodo na
; i)ožičnd dan, v soboto 25. decembra, ves
' dan zaprte, v nodoljio 2(5. t. m. (Stefa-
,' novo) pa pd pol 8. do 11. dopold.no od-
Ii-rte!                                    ' ' '    "        ¦ v " ¦;
c KONCERT CEL.TSK.n-I UMET
NTKOV V CELJSKEM'DOMU. Vne-
deljo. dne 19. t. m. je bil v Celjskero do-
' mu zadnji koncert profosorja glasbe
1 Stanislava Folberja, viirtuoza na vijo-
servatorija top njegove .soproigt" Fran-
čiske Urbankave, virtuozinje na glašo-
vir in absolyontinje praškega konser- ,
I vatorija.  Ümetnik: so se odli/kovali  ,s-
krat-Tiim izvajaiijem izbranoga pro-gi1*-
Ui'd in so zapustili najboljšo vtisc.
: :'c PODRUŽNICA SADJARSKEGA
'IK'VRTNAHSKEGA  DRUSTVA  ZA |
SLOVENIJO1 V GELJU vijuidmlo vabi',
vse clan© in prijatelje na redni obeni ,
zbo-r, ki ,se bo vnsil na $en.tjaiiževo> v
pohideljek, dne 27. t. m. ob 10. uri v go- ¦
stiljtusfcih prostorih Narodlnega doma v '
Cojju. Želimo prav obiln<? udeležbe. — -
Odbor.
c 0BRT IŽVOŠČEKOV IN TA-
KSOMETROV. V Geld'u je voč Kpncesi-
joniranihavtoizvošokov, ki se živijo le
pd svojie majhne obrti. Njiihoivim !
.skromnim razmerain pa škadujejo zad-
nji čas na nesocijalen niačiln nekateri
večji obrtniki in celo tPgoV:ci. PridomTi
so si za «voja vozila kane^sijo tor s tern
ogroiajo ekslsteneo toll nialih Ijmdi. So
pa tudi sluičaji.ko izgleda, da so so no-
katere stiiaiike pptegovale za podolitev
koncesij le, da bi se jzagpile diavku na
vozila. Isti iiamen zansledujejo tudi oni,
ki so prijavili pra^to abrt a.vtoizvoščka
s sprejomanjeni naročil na doniu, ker
sc je. izkazalo, da no si st ranke izpo-
slovaile oibrtni -list i'n. kpn^cesiiüo, a obrti
no izvršujiejio. Zar ad i toga je'na mest-
mim ma.gistratu že ifcdelan prodlog, da
so izvoščki in taksametri davKČiaie rja
yqziTa proati le, ce ziyijo. izkljucn'o' ali
^pa preteino od abrti izvaščka ali taksa-
.motra. Prod lag bi se bil moral obrav-
navatiin ,sprejieti o priliki proracun-
.ske,debate, do katere pa rui lirišlp,
; ' .^POBOKA. Poroul so jt- .g.Jyuii
.Gabi'.onja, .tngovsk'i potnik .y .Lj.iibi^'iiwjii,;
z gde. J net i'ko G avsei'jevo,, sirpkovn o,
iickoljico ročnih del*. B-ilo VrečiVa!'.,,,
c PLESNI VENČEK.DRUŠTVA
.KOLESARJEV se bo vrsil nopreklicno
-v'ncdeJjo, diie 2. jartuarja 1927 v.pies'*
; ni dvorani .gostiifue ..»Zeluni travnik«
ob 8. uri zvecor/VstlOP döVoljon'sctniQ
; ¦ vabljeniiim .-> ^;. Qdi) or..                           ;
CRN! ANGEL
:Kh\u . P0DP0RNO , DUUŠTV0 ZA
'UBÖGE ÜCENCE NA bRŽ. GIMNA-
ZIJ 3 j o : r a z]>osl äl ö to. dhi.ir A^igm .piJii j a -
teljiom mladiniie prošnjo za podporo. —
Odibor ])rosi, da, ge tudif tyka'at oOaq-vojo
.poclponiiki» kaikor so se /hvalevrednö ¦
odzvali do scdaj visako letp.     .       ..
'¦ ¦: lc.'mjo$tn0-g!ari:nska -^tJžBa.
,. ^išjii.. kontroloir V m'in.'iistr.stvu ZaViša
,1 RaöoviiQ'j'e spisal knjiigo »Paštansko-
cafiriiska službai«; ..ki'je nämenienä v
p.rvi vfsti poštiiiOmu osöblii, ki se bavi
s to shižbo, zlaisti pa zafotni/koni. Pisa-
.na pa jo knijiga tudi za'p'osipyfii svet.
ki iima zaradi svojih pošiljk iz iinozem-
stva zveze-s pošto. Trgovci bodo v'kimji-
gi'dobi'li navodila, kako naj postopajo,
kauar ni/so zadovoljini s cariinjenjem.
Knjiga so tiska n'a' fiinem papilnju in bo
veljaJa za tiste, ki jo niaiprej. naroc'i'jo
10 Din. Zbiralci narocniikov dobe vsäko
dosoto knijtiigo zastonj ali pa 10% kot
nagradp. Knijiigarji imajo obicajo.n po-
pust. Narocnino z iakazi narotcnikov j.a
troba poslati na naslov: Zavi'sa J. Ra-
dovic, višji kontrolor v ministrstvu po-
st e in teteigraifa v Beogradu,.«
c OLAJŠAJTE BEDO naijbednej-
ših slepib in poloirto' dar slep'imi na
attar. — Podporno driiist'vo slepih.
Ljuibljiama, Wolfov.a 12.        :
c V CELJSKEM DOMU so vsak
petek in soboto kolLne,.             1358
c SOKOLSKA PLESNA VAJA sc
na Stofanövo ne bodo vršile.     1921
c SOKOLSKI ZAKLJUGNI PLES-
NI VENCEK bo 5. febmarja 1027 v
gornjib prostorih Narodnega doma.
Igrala bo priiljiublj^na jaÄÄ-banda iz
Ljubljana                                 1922
c OBRTNISKI PLES. Obcesl'o-
¦vensko obrtno društvo priiredi,, kakor
vsakb leto. dne 2. fobruarja svoj voliki
pies. Ker hoče društvo to priireditov
dobro aranzirati, so začnejo pri prav o
zo sodaj. Društva so prošona, da ne pri-
rrjajo na ta vočer nikakih prireditev.
c P0ZIV. Pozivajo .so vse osobo.
ki so pristojne v občino Ljiutomer, a bi-
vajo'v policiijskom okollitšu »reskega"po-
glaivarjiM v Gelju; da se ci'nipreje, a naj-
kasnojie do 31. decembra t. 1., zglasijo
pri sreskom poglavarju, zgfaševalni
urad v pritliieju poslop'ja,.
c ODDAJA GNOJA. Masina obči-
liA celjska odda dfaiberiim potom gnoj,
ki se hö priidelal v upravnem 1 1927.
v mestni klavmioi. V to svrho se bo Vr-
šiila dne 29. decembra 1926 (v sredö)
ob 9. uri dopoldine v pi.sarni mestrie
klgLvnice javna dražba, h kateri'se in-
tereseiiti torn potom vabijo."
c SMUŠKI TEGAJ NÄ POiHOPi-
JU. MaTiborska podružnica SPD pri-
redi za Božič (med ka'toliskimi in pra-
voslavniimi božičnimi prazniki od 24.
rt,. m. d^o 3>,oziroma 9. januArja) redlni
smuški tečaj za novince in druge pTi
Mariborski koči, 1080 metrov visoko
na Pobprjul Pouk bo brozplačeai; tečaj
bo vodil g. Rudolf Badjura, refetrent
za turizem iz Ljubljane.. Ctelakwpna
oskrba .(zaa'.'utrßk, kosilo. .vocorja. in za-
kurjf-na soba)L za d'an in osebozniasa
za udoležence tečaja 40 Dim. Snež*w»
raziner« so zelo ugodne. Navinoe opo-
zarjamo. naj'se'pri nabavi'smuicanske
oprome obmojo na starej.se. »muicairje,
da ne bi pxines&li s seboj napačne ali
nerabr.€ opreme. Najbiizji dohod v Ma-
rilpoTsko koco (od jiuga) jo. z železniške
ppstaje Hoce (3 ure) aii iz_ Mdribora
(3 ure). Pripdročamo odhodf ž juträ-
njim vlakom. . Prijave za udeležence
smuŠKega tccaja sprojoma Mariborska
poclruziiica SI3G3 Mai'ibqr./  .:,,-.      i:,
Reklamne objave/   "
. RB0ŽIČN.A RAZPROBAJA, Na-
znanjamo, da se zopet vrši letos veliha,
bozicna proüdja v vseH oddelkih in
prostorih veletrgovine R. Stiermecki,
Celje, po glob oho znizdriiK čenah.   *
¦-¦;.,¦. ..¦';::.¦';" xsst   ;¦-¦ :--;¦
. . R REV^ÄTIZEM (zahivami Üjk-
ya^)i,,,0. dr. J. Rahlejevu, Bebgräd, Kb-
soMska 43! 2olo se Vain zabvlajiujom za
Vas leik »Radio Balsamiika«, ki'nWje
ozdravil revnratičnih botecin, ki so nie
lnucido žo .18 let.. Zato se Vam od ysega
vSi'ca zalivalijju.jem [n'' vedriö 1>orn, ka-
.niorkoli p.i'ildcMU, bvalil Vi\s lok, Prosim
Vas, da mi...za vsak slučaj p^oSljoto šo
dye¦ stefcle-nici Vedno. .Va^ti ostaniem
hvaložen .Dusan Mediak. tr;g'p.ve^. Ko-
iniiu (Dal]]Kw:ija), 2. mairca ' 19^!;. V—
V tehpetyh lotib, ödkar. so'prpda'j'a', je
dobilo naše zdravilo Radio..BiÜ.säniika
Uinogpbrpjjiij.a ¦. pri^uanj^-.; adrävjiiiskih
avtpiütot, lvi.so o nj'eni/i.zrazaI]1ö'''Da.j,^o-
voljnejio, istotakö tudi n^brpjtrie 'zaltväl-
ive izjave OÄjravljenih bollriikoV, ki jih
v^säjc dan dob.iKr.a.mo.. Z do.brim filaspm
in.uvaževaTiLijiein, .ki, si'ji'si, je pti^objlo
.na«f\ jjdraviilo, so\š,e. okoristila V žad-
njem, casu. ra«zna'; zd.ravila^aa^iraohi.
.šiicniml našon.iu, .Zaio. 6p'oziirla,iho ce-
njoTio öbcinistvo,'da ne y^iniftiija tell
zdravil z nasim »Raili'p BaÜsamiik'a«.,—
Le/i. »ficiäio Bcflsamikä«^ izdelitje, pro-
d(tju in razpošiljci pö povzetju kiböra-
lorij Jfadin ftuhviwilu dr. 1. Ttfihlejeya,
1}eoyrad? "l\osnvsk(i uUca 43, parley;
''.' \\ KAXPRAVITE NA TO?jvko.se
])ogledate v oglodalo in Vam zache Vaš
obraz in .laisje delatii skrbi. Za' pravo
jiogo Vase pplti, Vaše^a obrazä in Va-
si'h rok ter za popoTho iM\Cr6 las dobi to
dva preizkušena proizvoda. Poznavalci
praYiJp: od dobroga najiboljšo! T. Fel-
'Jerjeva prava ka.vkaška Elcsa pomada.
Zct obraz i<ii kožo cüiva'mladpsfrn.le-poto
ter: jo najinipČTiejišoiga dolovamja. zpper
pege, sdjedice,, nečišto polt, nde^e'in
hrapavo roko. Z redovito ma.saio še od-
pravijo tudi gube z obra.za. II. Feller-
jeva nio.L'na;i>oniiada za laiso od-s-trainju-
je prbljaj, prepröcuje iizpadanje. las in
preramo osivelqist, krblč-e lase.napravi
nielike i.int voljne. CiOna ol>eh pomad je
enaka. Za ppiaku« 2 lon,rka od one vr-
ste ali po on lonček od obe.b vrst El'sa
pomade že pbonem z zavpjnino lit pošt-
nino za 38 Din, ali sainö proti riaprej
posla:norn donarjui, kor je |>o povzetju
ppÄtn-ina za 10 Dki viišja. Naračila na^
slioviti: Lekarnarjiu Eugoii'U V. Foller-
jiv, Stubiea Donja, Elsa'tivg 356.
R ŠPORTNE PRTREDITVE PO-
N.OČI. V Amoriiki n. pr. da.nos n,i voc
nobena novost, da se športne pri<redit-
ve obdržavajio pon.oči. Ni noobičajno v
evropskih velomestih in srediisčui se-
stajanjo ra.zn.ili narodnosti, kjor rnpre-
¦ to prisostyovati poiioci krlosar^kimi,
lailikoaitletsikim im raiznim druigim tek-
inarn na pro^torili, kl so ra«svetl.joni
kot po dneivu in pri .kajter'ih' se ra/doli
minogo in mihogo prvili na^rad. Ne;.'ra-
dii je  se  sivmo   gliedalec,   ainipak ludl
^rtlflNGEL
Štev. 1*?,.
•¦¦¦¦»¦ N OVA   DOBA.
Strap. 3-
erportniik, ki je sicer po dnievu zaposlen
s svojim delom, ker zamore na veoer
posvetiti svoj prost i čas treningu srvo-
jega telesa .spričo veličastne r&zsvetlja-
ve Osram žamic. Razsvetljena drsali-
ača ie imamo dolgo in ni vec daleč čas,
to bomo imeli tudi tenis ita. iiogometna
igralißca, ki bodo tako napravljena, da
bo možno na njiiih tiudi pooioči obdrža-
vati yežbe,in priredix?.                     .
*BOŽ1ČNA  POVEST V  PROZU   se
imenuje   ddo    angleŠkegp   pisatelja
Dickensa, kar nam je v delu naklade
iiskarski škrat pokvarih
Širom domovine.
§ ZADNJE DNI PRED BOŽI-
ČEM sponiniite se trpečiih in stradaj^o-
fcih elepcev s kakrsnimkoft daarom. —
Milodare (v blagu ali denarju) spreje-
ma pLsarna Podpornega drustva sle-
pih, Ljubljana, Wolf ova 12. — Na že-
ljo pošljemo položniico.
š DRŽAVNI URABNIKI NA
RAZPOLOŽENJU. Pogosto čitamo v
sluižbenih listih, da je ta all oni, na-
ˇadno višji uradnik po členu 126.
uradniškega zakona stavljen na raz-
položenje. Nekateri mislijo, da je do-
tični odpušcen, drugi pa, da je upoko-
jen. Res pa ni ne eno, ne drugo. Dt-
žavni uslužbenec, ki je po členu 126.
8tavljcn na razpoloženje, prejema leto
dni popolno svojo plačo in vse dokla-
de. Po poteku enega leta mu mora
pristojni minister dati enak položaj,
kakor ga je iniiel preje; ako pa to iz
tehtnih razlogov ni mogoče, ga mora
upokojiti. Minister pa ima tudi potem
pravico, da takega uradnika pozove zo-
pet v državno službo, dati pa iiul mora
položaj, kakoršnega je imol, ko je bil
upokojen; ako bi se uradnik takesnu
pozivu neopravičeno ne hotel" odzvati,
izgubi pokojtnino. Najveckrat vso stav-
ljajo na razpoloženje ministri in dr-
žavni podtajniki. Leto, ki se provede na
razpoloženju, je smatrati kakor da je
dotičnik vršil aktivno službo ter se mu
vračumi v pokojnino. Stvar torej niti
ni tako žalostna.
š ŽELBZiNIŠKE OLAJŠAVE ZA
PLANINSKA IN SPORTNA DRU-
STVA. Kakor javljajo iz Beograda je
dovrsen nov pravilnik o olajšavah za
železniške vožnje, ki jih država dovo-
ljuje turističnim društvom za razvoj
domačega turizma. Po novem pravilni-
ku se bo dovol'jevala poloviena železni-
ška vožnja vsem turističnim društvom,
ki prirejajo izdete, kakor tudi vsoni
zimßko-sportnim društvom, a tern sa-
mo v zimski sezoni. Olajšave vse boslo
dovoljcvale v vslucaju, ako potuje v.saj
deset članov skmpaj, a ne pod 50 km
vožnjo. Po prejšnjcrn pravilniku so
uživali planinci ugodnast polovične
vožnje v skupinah po pet članov in
brez ozira na daljavo vožnje. V inte-
rosu razvoja zimskega sporta in zim-
skega planinstva bi bilo, da se ta pra-
vilnik čimprej objavi, da se morejo iz-
rabiti snozne prilike v naših planin-
skih krajih.
š ŽELEZNIŠKA SLUŽBA NA
ORMEJNIH POSTAJAH. Minister
saobračaja je osvojil zaksjiuicke zadnje
konference v Mariboru, na katei'i je
bUo sklenjeno, da sq upastavi kolabo-
raciija v iizvrševanjiL. železni&ko-carin-
ske in policijske službe na mejnih po-
Stajah proti Avstriji. Ylaki na obmej-
n"h pastajali ne bodo staLi dalije kakor
15 minnt.
ž RAZPUST TRGOVSKE ZBOR-
NIGE V LJUBLJANA Minister *rgo-
vime v demisiji dr. Krajač je podpksal
re&enje, s katerLm se razpušča še ne
sklicana Zbornica za trgovino, obrt in
in-dustrijo v Ljubljami., Tako je tik pred
DJiJhovo odstranitvijo iz vlade radičev-
cem uspelo pokazati, kaj znajo in kako
zrnajo skrbeti za gospodarski napredek
Sloven ije.
š ZA VOJNIK IN OKOLICO.
Podružnici >Sadjarskega im vrtn.ar.ske-
ga drustva« im »Čebelarskega društva«
v Vojniku bodete imeli svoj ralni oböni
yi)or v n edel jo, dne 2. januarja 1927 ob
8. uri v osnovni soli v Vojmiku z ohih
Črni angel
čajinim dnevnim redom. S tern se va;-
bijo ysi clani k udeležbi
š NOVA LEKARNA V PREVA-
LJAH. V PrevaJjali je ot\x>ril te dni
novo lekarno mag. pharm. g. Fordanic.
PrebLvalstvo je novo i'ekaraio z veseljem
pczdraviilo, ker je mioralo sodaj hodliti
po zdravila v oddaJjene kraje. Prevalje
so važen ifndiiistrijiski center in je biJa
potreba po laistni lokarni že zelo nmjna.
š ŽIČNA ŽELEZNICA MAJŠ-
PERG-Medvedce.. Tovarna strojil v
Majšpergu je zgradila i<z Majšperga -s-
Medvedce žično železnico, ki j<* priceda
cbratovati že 20. t. m. Služila bo za
prevoz taniinskih prod.uktov od tövar-
ne do Medvedcev, do katmor jc speljana
rudnikska nornualjiotirna proga od po-
stage Pra^ersko. Z novo žično železnico
je podjetjo dobilo ditrektno zvezo z že-
leznico, dočiin je dasedaj moraJo stro-
jilrue ekstrakte tra.n.sportiraiti od tvor-
nice na ptujsko progo.
B NAMESTO 8 SAMO 2 MILIJO-
NA ZA POPLAVLJENCE. Kakor zria-
r.o. je vlada svojedobno obljubila na-
rodnem-u odboru za pomoč poplavlijen-
cem 8 milijonov dinarjev, iaplačala pa
mu j€ dovslej samo 2 milijona,. Predsed-
stvo odbora je storilo potrebne korake,
da se mu čimprej izplača diierenca.
ž TO BO TEŽKA IZBIRA. Osi-
jek je pokrajiimsko mesto, ki volii v
oblaistno skupščino 3 poslance. Za te
tri mandate pa je vlaženJiih trinajst
kandidatnih list. Svoje kandidate so
postavili radicevci, federalisti, radika-
Ti'. davidovLcevci, nezavisnii delavči, ,so-
cijalisti, pravaši, samostojni demokrat-
je, radikalni diisidenti in rawni d.rugi
čudaki. V Osijeku bo kar 13 volubnib
skrimg<ic. Ubogi volilci, ki se bodo mo-
raM braniti pred vsemri teani sandidati!
š SMRT CASTNP:GA ŠVIGAR-
SKEGA K0NZ.ULA V ZAGREBU. V
računski vredmosti ca 93,000.000 Din.
Splošni in speciijalni poigoji ter seTnia-
mi materijala in stavb so interesentcan ;
na viiDoglod pri ekonamskam odelanju •
direkci'je državnih železniic v Ljiuiblja- I
ni, oziroma se dobe iistotam proti pla- '
čilu tak/so 70 Din.                                  j
g LJUBLJANSKI VELESEJEM >
V LETU 1927. Na zadnji seji uprav-
nega oclbora Ljubljanskega veleseijma
se je predl'ozila bilanca o m-oraleem
uspeilm prireditev v letu 1926. I vele-
sejem i Pokra.jintska raastava »Ljub-
ljana v jesenii« sta moralno izborao j
uspela, da, v očiigled težki gospodarski j
krizi nad pricafcovanje dobro. Opra-
vičenost obstoja te vain« gospodarske
institucije se je s iem zopet dokazala
kakor tudii uitrdila nje staMost. Skle-
nilo se je prirediti prihodnje leto VII.
Modnaxodni vzorčni velesejein v času
od 2.—11. jfulija, pokrajitosko razstavo
pa, ki bo nosila kmetijjski karakter, od
10.—19. septembra. Po dasedanjem za-
nimanju obeta biti VII. velesejean v ni-
zu dosedanjih prireditev eden najfcolj-
•sih, Pokrajinski kmetijski razvstavi pa
je že v uaprej zas-igura« popolni mo-
ralni uspeh, saj se priiredi ta priredi-
tev v proslavo 160-letnega obstoja
Kmetijske družbe v Ljätubljani, ki bo
napela vse moči, da raistava čilrn pre-
glednejše in iimpozatntnejše izapde. Ker
si je od letosmjiih razstavljalcev že 15%
zasiguiralo svoje stare razstavne pro-
stote za prilliodnje leto, ni \iec veliko
izbire v prostoriih na razpolago. Zato
naj se oni novi razstavljalci, ki si žele
špecijeme namestitve zglasijo takoj v
sejmekem uradu, da se ustreže vseim
željam.
g PRIDELOVANJE ŽITA. Zopet
! j© izšla knjižica Delegaci-je proizvajal-
' cev   čiilskega  solitra.    Prav  potret>na
nam je bila, kaj«ti dosedaj ni imel naš
MESTNI   KINO    CEL]E
Sobota 25. (Božič), nedelja 26. (Štefanovo) in pondeljek 27. decembra
,^hrfr      Najsijajnejše delo svetovne filmske produkcijc
Crni slthLjg\
Monumcntalni VGlefilm v 6 ogromnih dejanjih. — V glavnihvlo-
gah  slavni  Ronald Colman   in  lcpa  Vilma Banky.
«Crni angel» je priznano najboljši film na svetu in dalcko
prckaša celo film «Belo scstro»! — Lepota filma je nepopisna.
*Črni angel» zasluži,   da si ga vsakdo po dvakrat ogleda. - - -
Predsiaves na Božič in Stefanovo ob V23.f 4, 6. in 8'15 (po4 pred-
stave!) in v ponedeljek ob 8'15 zvečcr.
Svetovna senzacija!                                           Svetovna senzacija!
Zagrehu je umrl v petek v 60. letu svo-
je starosti častni konizul republike Švi-
ce, g. Julij Schmidlin, veletržec, svet-
nik švicarske trgovfike zbc-rnice na Du-
najn Ltd. Pokojnik jebili odličen gospo-
darski delavec, znmi dohro tudi med
naaicmi gospodarskimi krogi.
š NATECAJ ZA OSNUTKE PLA-
KAT0V. Zveza za tuijiski promet v Slo-
veniji razpisfuje za tri najiboljše osnut-
ke propagandnih plakatov, ki bi precl-
sta.vfjaJi najiznamenitejee pokrajinske
lepote SliO\eniije, tri nagrade v zneskili
1500 Dim, 1000 Din m 800 Dim. Nagra-
jeni asnutki ostanejio last zveze. Nate-
čaj se zaključi s 15. janiuarjem 1927.
s 0GR0MEN PROMET V SLO-
VENIJI. Že nekaj dni se vrši po Slo-
veniji nenavadno živahein železniški
promet. Skoro vse večje postaje na
progi Maribor-Ljubljana in Zagreb—
Zidani most so prenapolnjene .s trani-
zitnim i/n našiin izvozmim blagom. Za-
stoj je nastaf posebno radi tega, ker
Italijani zelo počasi prevzomajo naše
blago.
š trirazredne meščanske
Sole v dalmagiji in sloveni-
JI. Prosvetno ministrstvo je izdalo od-
lok, po katerem imajo izpričevala o
absolviranib trirazredniili meščanskih
šolah v Dalmacijii in Sloveniiji, ki so
bile lani 31. oktobra ukinjetne, isto ve-
ljavo kakor' izpričevala o absolvirani
strokovni soli. To bo veljalo tudi pri
kvafifikaciji  državnih iiTadniikov
g ZAVAR0VANJE PROTI PO-
ŽARU. Direkcija državnili železnic v
Ljubljana razpisuje T\a dan 10. ja.iu-
arja 1927 ofertalno licitacijo za zava-
rovanje proti pozaru materijala, ozi-
roma inventarja v materijalnem skla-
dišru in delavnici Mariboj kor. kol. ter
stavb imenovaniib. edinic v skupni pro-
I kmettovaloc spisa, ki bi v kratkem ob-
delal' to, zanj tako važno tvaxino. Knji-
žica nam v uvodu pove, kako srno v
naši državi spJoh, in v Stoven ij>i se po-
sebej, zao&tali gledo pridolkov ždta in
kako daleč pred naini so v tern oziru
kmetovalci drugih držav. V poglavju
»0 žitili sploli« dobiino opis žitnih rast-
lin in njih zalnteve glede zemlje. Od-
delek ^Gojenje raznih vrst« nam poda
navodita o gnojenju žit, pojosni učinek
raznih organskih in \imietnih gnojiil ter
način njih uporabe; oben era nam pred-
očuje se druge pogoje za povečanje žet-
venih pridelkov. Sledijo se dastavki o
koloibarjenju zemlje, pripravi semenja,
o setvi, o oskrbovanjiu setve in o žetvi.
Sploh dobimo v tej knjižici, ki ima 52
strani, vsa navodila, ki so potrebna za
zvisanje pridelkov žita. Vsak poljede-
lec, ki bo pazljivo prečital ta spis, bo
Tahko iz njega črpaJ dovolj naukov, ki
mu. bodo prinesli obilo koristi v njego-
vem gospodarstvu, če jiih bo upošteval.
Zato vsem toplo priporocamo to knjiiži-
co, in to tembolj, ker jo na želj.o dobi
vsakdo brezplačno. Oglasiti se mu je
samo pismen.o na naslov: Poddelega-
cija proizvajalcev čilskega soMra v
Ljubljctnis Grubcrjevo nabrežje 16, ki
mu na željo brezplačno dopošlje tudi
se druge km<?tijiske knjržice Delegacije,
bodisi si oven sko ali srbohrvatske.
1 IZID0R CANKAR: UV0D V
UMEVANJE LIK0VNE UMETNO-
STI. Navedeivo knjigo je izdala ljub-
ljanska Narodna galeriia in je prak-
tično navodilo za čim tnlnejši stik ob-
činstva z umetnostjo, izraženo v slikah,
kipih in stavbarstvu. Kniij,ra je lepo iz-
dana in obsega 224 strani in 48 slik
ter stane broš. 62 Din, v celo platno
vezana 72 Din; za clane Narod'io e:ak>-
rije pa broS. 52 Din, vezana 60 Din po-
Črni angel_
torn direktne naročbe pri društvu N. G.
— Priporocamo jio v nakup, tudi kot
darido za božič in Novo leto.
1 KORBAN JOSIP. IZ MOJIH
TEMNIH DNI. V Ljubljani 1926. Na-
tisnila in zaJožila Učiieljska tiskama
v Ljuibljani. 4°. Str. 140. Gena vea.
Din 28. Korbam je znam mifadini^ki pi-
satelj. Njegova »Vitoinilova železnica«
je bila svoje dni pri konkurenene-m
razplsu Narodne tiskarne za najboljšo
miadmsko po\est odlikovana s prva
nagi*ado. Sedaj nam je napisal 1-epo
mladinsko kinjiigo »Iz mojih temnih
dni*. Vrliflie pisatelja Korbana so od-
licne. Njegov slog je naraven, preprast
in lep. Nikdar ne zaide v iekane peri-
jode in jezikovne banalnasti. Njegavo
opazovanje narave je priistno in kaže
bistro oko za lepoto knog človeka, Nje-
govi spisi so prezeti vsi z neprisüjeaiira
huraorjein, ki prijetno razvedri še ta-
ko čmernega braica. Zna zaniimivo
pripovedovati, tako da se here njogova
knjiga od začetka do koiica z nezmamj-
šano pozornostjo. V »Iz mojiih teinnih
dni« opisuje Koavban mafetga osna\Tbo-
šolskega dijačka, ki mora vtsled vnetja
oči v Ljubljano v zdramiisko oskrbo.
V Ljubljani doživi ta ubogi dolenjaki
solaTCek raane prevare in veliko do-
brot. Vse je pa novo zanij. Gel niz ljub-
ljanskih dogodkov je neprisiljen ki na-
raven, pouičeii in zabaven; tendemca
pa nikjer me sili v osprodjie, kar je ne-
mala vrlima Korbanovega pisateijeva-
nja. Dolgo že nißmo imelii Slovenci izr
vi'rne slovenske povesti, ki bi nudila
tofiko lepega, zdravega, razvedrilnega
in iimetnisko nieoporecenega čtiva.
1 GUY DE MAUPASSANT, PO-
VESTI IZ DNEVA IN NOCl. Preložil
Janko Tavzes. Prosveti im zabavi 14.
zvezek. Ljubljana 1926. ZaJožila Ti-
skovna zadruga. Strani 158. Guy de
Maupassant je za Zolajem glavni pred-
stavitelj natuirai-istične sole in zavziema
v romanu čisto posebno mesto. Produ-
oiral je mnogo in }e glede na kakovo&t
presegel Zolajeva dela. Njegova dela
imajo klasičon zjiacaj. Glede na oWiko
in. jezik je on eden najvecjih francoökiü
pisateljev. Giblje se med najrazličnej-
šimi slojii.' in nam predstavlja vse raz-
niovrstne tipei, ki jih je v žLvljenju spo-
znaval. Največ sile in duhovitosti pred-
stavljajo njegove novele. »Povesti iz
dneva in noci« prinažajo 19 novel', ki
juh j© jako lepo prevel J. Tavzes im v
prav lepi opremi izdala Tiskovtna za-
druga. Knjigo toplo priporocamo.
1 DR   JOSIP SERNEG: SPOMI-
NI. V Ljubljani  1927.  Kom.  založba
Tiskovno zadruge. S sliko pisatelja in
( uvodom dr. Ivana Prijatelja. Gena bro-
širani krjigi 36 Din, vezani. v celo plat-
no 46 Din, poštnina 3 Din vec. — Me-
moarsko  literature  Slovenci  nimamo
nunogo, dasi bi nam bila v  mnogem.
i oziru \oristna in potrebna za pogled
! nazaj in naprej. Lani jie umTl v Celju
dr. Josip Sernec, eden izmed stebror
spodnje-stajerskih Sloven cev in iz vrst
prvakov. ki so v polpret-ekli dobi z \e-
J liko xnerno delovali na vseh poljih na-
rodne probuje. Zadnje dni svojega živ-
Tjenja ie spisoval Spomine, ki jih je
končul 5 dni pred smrtjo in ki so prav-
kar izšli pri Tiskovni zadrugi v Ljub-
ljani. V njih se nam odgrinja marsi-
kak iiogodek iz zadnjih desetletij pre-
j teklega stoletja, ko so delovalf čitalni-
j ce, zborovali tabori, se ustanavljale po-
1 snjilnice in liTanihtioe in se vršili ljuti
boji za vpeljavo slovenskega jezika v
sole in urade. Prijetno kramTja pisa-
telj o svojih osebnih dogodkih, ko je bil
so dijak, vzgojitelj, vojak, odvetnik in
deželnj poslanec v Graden in marsikaj
izvemo iz njih o dr. Turnerju, Jurc'cu,
Sum an u,  Gertscherjn  in drugih. Ser-
nečevi spomini bodo vzbudili zlasti v
mariborski oblasti  splošno zanimanjo
in puzornost. Narocajo se pri Tiskovni
zadrugi v Ljubljani, Presemova uli-
ca 54.
Zahtevate-Ii
pov^od v kavarnah,
gostilnah,   brivnicah
in  'avnih lokalih
, Nfvo Dobo"
«¦"¦•i 4
» NOVA   DOBA.
St«"--. 142.
Em. Lilek.
Henry Ford.
(Drugo predavanje na celjskem Ljud-
skem vseučilišcu.)
(Daljc.)
Fri podjetju pridojio U'ije faktorji
v paslev: poslovni vodja, nastavljenci
im podjetj'e. Na prvem mesüi stoji pod-
jetje. ker ono da dd'avcu zaslužek, a
obcinstvo preskrbuje s potrebnim bla-
gom. Dobiöki podjetja pa pripadajo
trem .strain'kam: prviič podjetju, da mo-
re dvalje detati in napredovati; drugič
delaveem, ki so priponiogli k dosogi do-
bickai; tretjWc občinstvu, ki je podpiralo
z nakupova.njem njegovi'b izdelkov. Do-
bro podjetje vrže dobiička vsem tram
udoležencom: organizatorjii. delavcu in
kupcu (Fordn. zadnje loio J)a.je že blitou
100 milj. dolarjev!). Ako so dobicki
preveliki, ogrožajo posed. Profitni mo-
tiv j<? nepraktiicen; on vodi k porastu
siitromasnih dclov v velikih mestiih. Na-
sa taktika meri. na zniža.nje con. zvl-
šatnje prodnkcije in izdelovaaijc prvo-
vrstDjega prod inkta. Mi se tnidimo pro-
dati našini odjcinakeni iizdolek. ki bo
drž.iif vse nj'iibovo žitvljenjie.
Dviganje meszde jo odvisno ad pra-
viiünega posiovnega, vodstva, Visoke
mezde pri visokiih prodajalnib oenah
nikomur ne pomagajo; pac pa poniino-
žijo vi'sje mezde in nizke cene števiilo
kupcev. Znižanje lnezd pri »slabi kup-
čifii ne poan&ga — nasprotno, s tern so
sa,mo poraba izdelka, še dalje omeji,
ker se število konsuinontov zmaiijšuje
Prava mezda n\ najmanjša vsota, za
katero se hočo delavec delati. Praiva
cena ni ona, ki j*o hoee trgovec plaičati.
Prava cenia je najcenejša. cen,a, za ka-
tero so more kak iizdolek redovno pro-
dajati. In pri tern se pokaže iznajditelj^-
ski duh vodje fabrike.
Ako la'Stnik fabrike ne deli svojega
dobrčka z onimii, ki so mil pornagali k
njegovem bla.go.stanjn, pot em bo v frv ¦
briki skoro prenehalo delo. Tz te preso-
je držimo mi za dobro poslo\ianje, ako
mi mezdo zvižamo, a ne znižamo.« Vi-
soke d.n ine pa more po mnenju Ford a
ptačali samo prodnkciija, ki ,ie po vipni.
Da pa zmore prodnkcija plaoati vitsoko
mezde, mora imeti mnozin.sko obliko
(production en masse). Ta da potom
potrebn o  mn ožiin o   odjeni alcev.
»Seveda zalitevamo od delavca«,
pise dalje Ford, »da nam s svojim do-
lom nndi polno protivrednost za mra-
doi, ki mu jo plačam>o. čiim mianj deüa-
vec dela, tim manjšo knpo\Tio vr<id-
nost ima njegovo delo; to znači, da om
zmanjšuje štcvilo fjudi, ki isöej'o nje-
govo slnžbo.
»Stan,dard-mezda«, t. j. normaltia
mezda je nemogoea, ker niso visi ljndje
enaki pri delu. Katera. mezda je prava,
tega ne vemo, pa menda tudil nikdar
ne bomo vedeli. Pri nas iznasa sedaj
najnižja nadnka 6 dolaxjev. Mi plača-
mo po star jenem dehi in še več ko 60% |
naših delavce^^ zashiži črez 6 dolarjev
na dan. Dela se 8 ur na dan in 5 dni
v ted mi.
Razume se, da se ne more vsake-
mu del*avcu placati visoka nadjiica. Ne
mores stariti clovcku vecje kriivice, ka-
le or oe mu placaš visoko me'zdo za n«-
znatno in nezadostno delo, ker taka vi-
soka mezda povzdigne ceno vs-em živ-
lj^nskim potrebam in slab delavec po-
tem ni v stajiu, da \kstreze »svojim. por-
trebam. Delavcev. ki n<? miorejo več za-
služiti na da.n kak ox 6 dolarjev, ne na-
meravam obdržati v svojib fabrikah.
Ravno tako je tudii kriva trditev, da ko-
rist ali plod iznajditeljskoga duba pri-
padata delavcu. Dobicki pripadajo na
prvom mestu morljeljn, iti delavci so sa--
rno en del podjetja, Ce bi se vsi profiti
razdelili med delavce, potem ne bi biili
POSLAMO.
VSE              gospodinje, katere dosedaj še ne
kupujejo prvovrstnega pridatka
h kavi, naše domače kolinske cikorije,
PROSIBflO| da s polnim zaupanjem povsod
zahtevajo kolinsko cikorijo in
gotovo bodo zadovoljne. Pri
nakupovanju
PAZiTE,      da dobite pravo našo kolinsko cikorijo,
katero iz najboljših snovi z novimi
modernimi stroji izdelujejo  izvežbani
dornačini in ki zato zasluži, da se
uporablja v vsaki slovenski  rodbini.
mogoi'i   popravki,   iin   izboljšanjo   pri
obratu.«
Ford pfača na dan tuidi 8—9 do-
larjev mezde. Pri njem zaalužijo de^
lavci vec ka'kor povpreono amorikaaiiSikL
vseiičilišni profecorj.i'. Njegovi mornar-
ji na oceansikih ladjaJi dobiivajo 6 do-
larj'ov nidniioe M k temn še dobro
oskrbo; najnižja moizda iiznaša 100 do-
la rj<?v na me.sec. Inžeaierji in kapitami
])R dobijo 2 do 4 kra.t vecjo plaičo kakoT
•pri drugili plovbenih drnizlia'h.
Ker so trgovci Fordove delavce '
in ¦uTadnike preveč gulili, tako da niso
imeli no])eiio korteti od svo.jih visokili
mezd. jeBord lota 1919. otvoril vlligh-
land-Parku 10 trgovin, in sicer za
obleko. obuvalo, živež, kurjavo i. dr. j
Te prodajalne so samo njegovim de-
lavcem iin nradnikom odprt.o. Prodaja
so prvovj'stna. roba in to za. 25% nižjo
kakor na trgn. Mnogo bl"a,ga v zadogi
pride iz Fordoviih posestev. Ray.peea s&
blaga na leto za 10 milijonov dolnrjov.
(<eravno plačuje Ford ogromne
mezdo, vendar še pise v svoji. knjigi. o
ipezdaJi: »Najvišja dozdaj plačana
mezda Se od daleč niikakor ni zadostl
visoka. Naše gospodarstvo ho ni dovolj
organizovano in njega ciljii so še nreveč
nejasni, da bi moglo vecjo mozdo pla-
caii kakor samo ede,n odlojiiok toga,
kar bi se moral/o pravzaiprav placati.
V tern vprasainju je so mnogo opravit!.
Z govoriičenjem o nki'mi'tvi. mozd iin
uvedbi komunistißnega gospodarsitva
se ne primičenio k ngega resistvi. Mezd-
ni sistem nam prožL dozdaj ediini mo-
gocaast, da priufas k pr.odukciji po nje-
govi \rednosti nagradimo. Odstrainite
mezdni standard, in. zavlaidala bo ne-
pravica. Popolnite mezdni sistem in mi
odpremo pot pravici!«
V teoriji je že ameriški nacii]o,nai-
ni eikonom II. Gh. Gairey (Keri, 1793—
1879) vstal proti nauku britam.skiih na-
cijonalnih ekonomov in. proti nazira-
nju podjetnikov, da po sifi zvišana-
me/jda slabo npliva na. vso induistri'jo.
On je dokazal, da splošno zvišainjie me-
zde ne pride samo delavcem v korist,
ampak tudi vsej imdustriji, četudi /-
njim  poskočijo  oenie  žiivljenskrin  po-
UNION
'      GOKOLADA
KAKAO
BONBONI
trebščijiam. Z zvišafnjem mezdo je raz-
sirjeno povprasevanjo po izdelkih im s
lorn je povecan trg.
Kerijeve nazore o mezdi si je pri-
svojil nemški naciijonalni ekonom in
filoaof E. Dülu'ing in jih razlolnuuil
v svoji; razpravi »Carey's Umwälzung
der VolkswiTtscbal'tslehre und Sozial-
wisseirsdiaft«. V svojeni delu »Capital
und Arbeit«, ki ga je i./.dal \- Bo.rlisnu
Teta 1865.. torej dve leti prej nego so-
ctjalist Marx svojo knjiigo  »Das Ka-
i pital^, piše v uvodu: »Po Carey-ju po-
: javsnjena mezdna politiika v gospodar-
skem in drustvenean pogledu tlae-enih.
zanemarjimih im trpočih mzrodov osta-
ne tako dolgo glav.no vpra.ša:njt, doklor
| se nam ne posröci po politiionein za-
stopstvu «raenjeinib razredov dobi'ti
nieiodajen v]>liv na gospodai-ski abso-
lulizem braineee zakonodavstvo in na
politiko narodnega gospodarstva.« Na
str. 105. iste knjiige beremo: »Vprasa-
nje. pravicnega )jlacanja dela mora ta-
ko dogl'O ostati na dnevnem redu soci-
jalnih stremljonj, dokler ni vzniknilo
.slalno gospodarsko pravo itn dokler so
niso vsaj deloma premaigale sedan >•?
bedne razmeore.«
, Zasluga lienryja Forda obstoji v
tern, da se je z vso dušo oklenil ekc-
noriihkoga nanka svojega zemljaka Ca-
rey-ja in da ga praktično izvaja v svoji
i.'n.iuistriiji.
Kar je Ford storil v Ameriiki z-i
svoje delavce, izvedel je na AiiigleSkem
Rob Owen (iizig. Den) v svoji tavarni žc
na početku 19. stolotjn (t 1858): zni-
žal je dclov ni čas (poprej so delaJi de-
lavci v fabrikah 14 do 16 uir), a\isal
nadnico, osnoval sole za otroke svojih
detavcev, jiian gradil zdrava st.anovanja
in dolDavljial lirano po niizkiii cenah. 1/,
tega je razvidno, da je Amerilkamoc
Ford že imel teoretične im praktične
predliodnike v uvedenju delovnih in
socijalnih reform.
Rasgletl po svef u.
r K0NEC ŠIROKIH HLAČ NA
TURŠKEM. Policija je prepovedala
krojačem, i/jgota.vJijati moškimi široko
lilace po turskem vzorcu, ki se ne sme-
jo več nositi. Prepovedani so tudi ko-
ničasti čevlji. Turska policija je dobila
čelade po neanskeei vzorcu.
r ROŽNATT DIAMANT NAJDEN.
Sla\näi rožnati diamaint, ki je bil dne
13. oktobra t. T. ukraden v gradu Chan-
tilly pri Parizu, se je naišel v Londonu.
Policija je prijela dva tatova, čijiK
imen pa nooe povedati.
r POLICTJSKI RAVNATELJ —
TIHOTAPEC. Veliko pozornost je vz-
budiilo dejstvo, da je bil aretiran1 sr
Salzbuirgu tamošriiji policiijski ravna-
telj. Dolže ga, da je tihotapil preproge
iz Nemcije in s tonn oškodoval državo
za \ elike vsote.
r STATISTIKA NEZAPOSLENIH
V ANGLIJI. Število nezaposlenib na
AfligWskem je zmašalo začetkom decem-
fcra 496.100 os_eb iin je pora,sfo za. 18.638
od ]")rejšnjega ineseca..
r NAJVEČJI VISEČI MOST. Ka-
kor porocajo amerikanski listi, bodo te
dni pnrceli z gradnjo mostu. i,z New-
yorka preko North River. Dela bodo
trajala pet let. Stroški so proračunani
na 50 milijonov dolarjev. Most bo naj-
večji na svetu.
r ŽIČNA ŽELEZNICA NA MONT-
BLANC. Po sedoinnajistletneHi dolu je
te dni bila dograjena žična železnica
na Montblanc. ŽeJieznica j>e iizpeljana
do visin.o 2600 metrov.
TRUE MILIJONI SAMCEV V
ITALIJI. Po mradniih podaikjili znaša
stevi'lio neoženjjemih moških v Italiji 3
milijone. Vsi ti bodo morali plaicevati
davek. Vsi, razun duhovniikov, norco
in. beracev.
r FANTASTICEN NAGRT DU-
NAJSKEGA FIZIKA. Univ. profesor
dr. Hefft na Dunaju se peča s kon-
strukcijo raketo, ki bo v stann se dviig-
niti v oni miinuti1 do 100 km nad ze-
jneljsko površino. V raketo bo konstru-
irat skladišče majgnczija, tako da bo
magnezij v stanu razsvetliti mesec. Po-
jav bo rnogoee opa.zovati tudi z zemlje,
ker bo količina magnezija. tolika. da bo
pojav viden z daljnogledi.. Raketa bi
rabila po njegovem računu od zemlje
do meseca 98 u.r.
š »1TO« pasta za zobe — najbolja.
Za dame in otroke:
Mogavice, rokavice, y
čepice  in  sale,
pietene jopice,
puloverje,          J
trikot perilo,
baržune,
Creppc
ft CÖiü3   a
/    2a
gospode:
,v/         Nogavice,
f    rokavice,   robce,
naramnice,  srajce,
kravate,
dežnike,   trikot perilo
s^mop^odflja lot's EeuIjbd
kupite le v modni trgovini
A. Drofeniky
Oe!jey Gfaviti trg 9.
I                Pozot> gostilnHcar>jI!
'   Daimatinska z otoka  «Vis»   IF I Iw 51       domača iz znanih prvo-
bela in črna, čez 11°/O,vedno    11 | EM II     vrstnih vinogradov vedno
na razpolago             || g H jfi               v ^alogi.
{  21                         Brezkonkurenčne cene,  preptičajte se!                        19
I FILIP PUftL,   Cei^,   CSospos'ta  ulica  &t. 7«
Zvezna tlsl^sirna v Oeljix
iasvrsuje vsa v tiskarsko «trofeo sptidjajoca delo solidno# oku§noln najliltreje
C&vt& ssnnLern^I
I^rcprlcajte se §ami!
Najmoderneje   urejena   knjigoveznica
Štev. 142.
»NOVA   DOB A«
Stran fi>.
Ako imate bolecine
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči
prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči
»Elsafluid«. Nadrgnite vsak večer in
vsako jutro boleča mesta in strmeli
in veselili se boste, kako hitro in pri-
jetno Vam Elsafluid ublažuje bolecine.
—   Če ste  zdravi,  uporabljajte  Elsa-
fluid   za   grgranje,   za   umivanje   in
boste hvaležni ter ostali zvesti  Elsa-
fluidu.Dnevno negovanje telesaz Elsa-
fluidom Vam kot plačilo prinašavedro
glavo, močne miäice in zdravo spanje.
—  Že naši očetje in dedje so ga upo-
rabljali odzunaj in znotraj kot zanes-
ljivo domače sredstvo in kosmetikum.
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno »Feller-
jev« pravl blagodišeči lilsafluid v poizkusnih
stekleničicali po 6 Din, v dvojnatih steklenicah
po 9 Din ali specijalnih steklenicah po 26 Din.
lJo  pošti   pride   tem ceneje,   čim več se naroči
naenkrat. 7. zavojnino in poštnino stane :
9 poizkusnih nil 6 dvojnatih ali 2 špecijalni
steklenici 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih
ali 6 specijalnih steklenic 133 Din; 54 poizkus-
nih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic
250 Din.
Naročila nasloviti razlofno takole:
Eugen V.  Peller, lekarna v Stubicl Donjl,
Elaatrg 356, Hrvatska.
«UNION HORIOGEREJ
Ant. Lečnik I
urar,   juvelir,   optik
Celje, Glavnf trg.
Kupuje zlato in srebro.
IIWM.HWI ¦Mil» I.IHHWM ¦-¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦J
paTRIB
donr.čcga izdcl-
ka in pioiz*ode
n.iislovitejS)h in
in  inožoniskih tvornic inia v tiaj\ccji
izbiri veletiguvina
fi. fltomsrti, CcljB,
katera proJaja: elegantne damske
ševret polčevlje Din Ibü- , boks 1(0 •-,
ševro 169"—, Ink ali semis /:35*— itd!
Oglcjte si izložb.1! Primären popn-t
za povrnitev vo^ij-! üustnjvani cenik
/.astonj!
Ali ste že poravnali   fS
naročnino             f
za Novo Dobo •
Proa jnžnošfajefska unkn iim v Cel]u
Cankarjeva ulica šiev. 11
priporoča svoja izvrstna namizna ter odbrana sorts«
mentna Vina vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah.
Vzorei na razpolagol                          Vzorei na razpolagol
Zamudnim plaenikom
V zacetku zadnjeaa četrtletja smo pri-
lozili nrikladi položnice v svrho porav-
nave naročnine. Nekateri narocniki so
se jih pridno poslužili. Vmes pa je še
nekaj takih, hi se za placilo ne znieni-
jo. Ker tega ni pripisovali drugemn
neyo inalomarnosli, proshno tem po-
tom vse take scimiidnike, da poravnajo
zaoslalo malenlcostno naročnino in da
ne povzročajo upravi nepotrelmega de-
la in stroshov.     UPRAVA.
modi!a In galanterljska trgovina
Gelid  Aleksandrova ul. 4
«P        *                                            Ll>""" ¦         '.......    *        '
nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.
moSko in žensko perilo, no^avice, ro-
kavice, otroške obleke, dežne plašče
ter dežnike, pletenine, klobuke, kape,
vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah.
Postrežba solidna in točna. 26—4
i>JLETÄRlSrÄ
Martin
Babin
CELJE, Gosposka ul. 24.
Priporoča pletarske izdelke vseh vrst, sobne
in  vrtne garniture.  Stoli se samo pri meni
opletajo.
IšČem
pisarniskega dela
za večerne  ure.   —   Naslov  v  upravi   lista.
Jedilnica
nova, moderna, črna, se zaradi
preselitve proda za 12.000 Din.
lzve se: Ranz, Celje, Kocenova
ulica 21!.
Kupim  stairo   kolo
za zmerno ceno, ki je porabno za vsako
naporno vožnjo. — Ponudbe na Boroš pri
Filipšeku, Gaberje, Nova c 146,1. nadstr.
Krasno   bažično   dav-ilo.
Anker   Steinbaukasten,    popolnoma    nov,
velik za 10 letne dečke, prodam za Din 300.
— Šerbec, Celjc, Olavni tig 9.
Kčcnec
se    sprejme    z    vso    zunanjo
oskrbo.    Ponudbe   na    Brata
Šumer, manufakturna trgo-
vina, Celje, Glavni trg 8.
Izvrstna,   naravna   štajerska,
bela in rdeca vina
vedno  sveže  marčno   in  črno
pivo priporoča gostilna
Emil  Schara,
VetiHo razsfafr ^roj^
in vezenin priredita Iwan Bicjak in
g-, Gabrcnja roj. Pa«sel od sobote
do torka dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17.
ure. Med razstavo se sprejemajo vpisovanja
za novi tečaj. Vstop je vsakomur prost.
Vese/e božične praznike
in srečno Novo leto
zefi   ösem   cenj. odjemascem   in   se
priporoča  za   nadafjno nalifonjenost
B. Pušnik
industrija volnenih pletenin itd.
CELJE                          Dečkov trg 2.
Josip Plevčak
izdelovalnica  čevljev
Zavodna 49       CELJE       Zavodna 49
želi vsem cenj. strankam
veselebožične praznike
in srečno Novo leto.
Važno za vsako
gospodinjo!
Ako potrebujete prvovrstno belo
blago kakor: sis one, batiste, opale,
atlasgradl, franc, damast, hlačni
gradl, kroise, nankinj, platno za
rjuhe itd., potem si oglejte pred
nakupom cene in kvalitete.
ß. 'Pufan v Cefju.
Premog
iz državnega rudmka v Zabukovci in na
željo tudi iz vseh drugih premogovnikov,
za domačo porabo ter za obrtna in indu-
strijska podjetja, dobavlja in dostavlja na
r-     dom točno in po najni2ji ceni    -
Franjo Jösl, Celje,
Aleksandrova ulica štev. 4.
Zajf rkoi aflnica
Josip Gorenjak
mesar in klcbasičar
Celje, Kraljs Petra cesfa
se priporoča za obilen obisk. — Izde-
luje vsakovrstne mesne izdelke po
nizkih cenah ter prodaja na drobno in
na debelo. Specijaliteta blaga zajamčena.
Veletrgovina
vina
(predvsem dalmatinskega) na debelo
in drobno s točilnico v večjem mestu
Slovenije je na prodaj zelo poceni.
Samo resni reflektanti naj se obrnejo
na oglasni zavod Kovačič,   Maribor.
Božična darila!
Blago za dame in gospode, double blago,
odeje, plahte, 2imnice, preproge, predposteljne
preproge, pleteno blago, pravo dr. Jaeger
perilo, nogavice, rokavice, robci najceneje v
manufakturni in modni trgovini
so Fr. Karb^utz, Celje, 48
»Pri  čebeli«,  Kralja Petra c, 3«
=~   P^BpoB«oča se  ^=^
izdelovalnica in trrjovina
moškega in ženskega
^^^^   perila ^^^^
kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na
stroj itd. Najnovejši vzorei na razpolago.
35                  Cene konkurenčne.                 32
Postrežba točna in solidna. — Zaloga to-
varne   ženskega  perila  »Leda«,   Ljubljana.
M. Šribar, Celje, Gosposka ul. 27.
Snežne cevlje in galoše
popravlja Rudolf Perdan, meha-
niška delavnica, Celje, Krekov trg 5
(vhod od Matija Gubčeve ul.)         6-4
BožiJne okraste        !
(čokoladne in fondant)                 i
božične svečke       |
čokolado              I
kekse               j
i
i
Prav lepe, sveže :                           J
rozine, mandelne, lešnlke,
orehe — jedrca,
pristni cvetlični med
po najnižjih cenah priporoča :
ANT. FAZARINC, Celje
Kralja Petra c. 27.
10—6
Oglašujf e!
Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 13  XII. do 1Q   Xll. 1926. Zaklana živina                  Uvüieiiü HißSü V kg       j                           I 1 m e         -       gjsS-|««i|||««i      °P°mba o^ioi-(li<u>>ooJ;    <u    >    >    o    o ^Da>^HhwO^y^   {-    ^    O   ^    Ni Dečman Ferdinand------1------1   1--------------*29 101 — • —  — Esih Matija  ....------2------1-------------1 —  49   -   -   —   -Friedrich Ivan .   .   .-----------------1   1 —-----------44   —   —   —   — Gorenjak Josip   ..----------1   1   1   2 — —-------51   —   —   —   — Gunžer Frldrik   ..    3-------------------------------------—   —   —   —   — Hole Martin  .  .  .  .------1-----------------------------121 180 -   —   — Hohnjec Viktor .   .---------------------2~~-------51   -------------- Hohnjec Stefan   ..------1------1   3--------------   —   -   —   -Janžek Marija     ..----------2—   1   1— — — —   —   —  —   _   — KrofHČ Alojz .  .  .  .------2------2----------116-   -   _  -Lapomik Ivan .  .  .------2------3  1 - ~ — —   -144-   _   — Leskošek Ivan ...------—  1 —   1   1 — — — —   —   —   —   —   — Pilih Karl ."....----------------------------— _  —   -   -   -   _   -Rebeuschegg Franc------4  7 -  3 6 - - - 344 189 59  —   _   — Reicher ivan ....------1   2 —  2  1 ----- 109 —   -   _   -Urbančič Adolf    .  .-----2----------1 — - - — 100 -   —   _   — Volsk Rozallja ...------1—1----------~ ______   _   _ Zany Viktor .  .  .  .------—  3---------------__-   -112-   -   _ Zavodnik Alojzija  .------1 -   1   2   1 - - - —   51   -   —   -   -Perc Karl      .  .  .  .------—----------1 — —-------—   —   —  —  — Lebič Fan!     .  .  .  .------—------------------_|__   „   53   _   _   _ Plešivčnik Ana   .  .-----------------2------—-------186—  —   —   — Reberšak Anton   .    — — —----------1------— —   —   —   — —  — Pllih Karl     .   .   ..------------------------------------------------------------------ Robek Anton    .  .  .—--------------------------------—   —   —   —   —   — Hlavač (Celjski dom)---------------------1----------—  —  —   —   —   — Skoberne Fric .  , .----------------------------------------—   —   —  —   — Zasebne stranke    .---------------------17——j— —   —   —   —   —   — Bernardi Drat?o .   .--------------------------------'— — '124 —   —   —   — Skupno .  .  .II 3 — 1816  3,2141-----------11344 1329.659--------I-I! II                                              II                                     11                          1                                       1           II
Stran 6
»NOVA  DOB A 41
ŠtA. 142'"
Vesele božične praznike in srečno  Novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
FR. DOBOVIČNIK
manufakturna trgovina
Qosposka ulica                       CELJE.                      Gosposka ulica
Vesefe Sožične praznifze
« in srečno 77ovo fefo #
ieft
> §:.                                  Jan&o Sosfer, Ceffe.
T        | i-            -----                                            .   -                                                                                                                                                -------------
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
zeli vsem svojim odjemalcem tvrdka
Fischer in drug
Celje, Kralja Petra cesta.
f V
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želi vsem svojim strankam
Anton Oražem
krojaSkl moJBter
CELJE, Gledališka ulica štev. 9
Vesele božičtte praznilje
in srecno j\oVo leto
želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem
J. in M. Sane
Vodnikova ulica in Kralja Petra cesta.
Tudi letos za božično darilo
se   prodaja   v   manufakturni   in   modni   trgovini
Miloš  I>šeničnilcf   CeXj©
po znižani ceni
razno blago za moške,
damske in otroSke obleke
ter plašče, puloverji, ple-
tene jopice, trikot perilo,
fini cefir,  popelin in
svilene srajce, spalne sraj-
ce, kravate, ovratnike,
volnene mo5ke in damske
nogavice, rokavice, dfž-
niki, žepni robci itd.
Postrežba solidnal
Biago prvovrstnol
Usnjiite suhnje
se kupijo najceneje v manufakturni
in konfekcijski trgovini
Ivan Mas.tnak,   Cclje
Kralja Petra cesta štev. 15 X
s/-ec/zo J^ovo /e/b
jše//   vsem  ce/t/e/t/m gos/cm  /a  *bc//e-
ma/ce/n /nesa /er/fros/,   t/a se /m/ toe//
$     L> 6oč/o<?e /s/o zaqoa/z/e o//ra/z/
rfo/e/?r //T mesar „I?r//>o3//"'.
Uesele božične praznike
id srečDO Novo leto
vsem ceDienim gostom fn odjeraalcem ter se ppiporoča
za nadalje s spošfouanjem
Lllizi  SaVOdnik,   gostilna „Pri angelu" Id mesarija
Ve©ele
božične praznihe
In srečno
Hovo leto
vsem cenj. odjemalcem želi
9. M. Boldasin
sodavičar
Celje — Gaberje
Franjo Dolžan
kleparstvo in vodovodne instalacije   I
želi vsem  cenjenim odjemalcem in naročnikom
vesele  božične praznike !    :
Vesel Božič in
srečno Novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
Alojz Kroflič
mesar.                ^
Insertrajte v ,NOVI DOBI'!
Štev. 142
»NOVA  DOB A«
___Stran 7.
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želi vsem cenjenim gostom
Hotelska družba (hotel Evropa) v Celju.
Osnovano leta 1864 pod jaiüstvom mestne občine celjske.

Celje, Krekov trg5 v lastni palači
Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni
račun z ugodnim obrestovanjem.
Daje  posojila  na  hipoteke  in   na menice   ter otvarja
kredite pod najugodnejšimi pogoj.
Obavlja  vse  v  hranilnično   stroko   spadajoče   posle.
Stran 8
> .>:       VA   D 0 "  .\ .
Štev. 142
CELJSKA POSOJILNICX S:
Stanje hranllnlh vlog nad
Din 50,000.000'—.
Stanje glavnlce in rezer.
Din 4,000.000-—.
V laLStni pala^ Narodni dom.
Sprcjcma ttraziOne -vtofye m favemflire knfiž&ce lx*telcoLl
račun ter fill izpLe&cufe foöno In m*cH s&a teteJM^|l»oipte obresto^tu^etn naJveCJo varnost.
Izvrši^fe vse denarnc, kreclitst« 1st pogofWno poate. Kupuje in iprodaf a devize In valute.
Podružnica v SOŠTA3TJU «a OLXVNEM TRGU.
•vox
Velika izbira na novo  f2 R A Ml O F"fl N fllf
doSlih najnovejSih      "¦*»"»¦»¦ W ¦   «*¦¦«# W
Samoprodaja gramofonskih  plošč „VOX" najnovejSi
posnetek, komad Din 40'— pri
trgovina z igračami in galanterijo»
Zaloga pohištva,Celje, Blmljtpi
FRANJO VEHOVAR
tovarna pohištva
Celje,  Kersnikova   ulica
Specijalna delavnica za najfinejSe in
umetno  pohištvo,  kakor tudi za vsa
druga mizarska dela.
Postrežba  točna  in   solidna.
Cene konkurenčne.
IVAN STRELEC 47s
fapetar
Celje,   Samostanska   ul.
se priporoča za izdelovanje žimnic,
divanov, otoman in drugih tapetniških
mobilij, kakor vseh v tapetarsko
stroko   spadajočih del.   Popravila iz-
vršuje točno in po zmcrni ceni.
Tapetarske  potrebščine  nazalogi.
!!>• Salmic,
Celje,  Na odni dom.
Ure, zlatnina, srebrnina in optika
po najnižji konkurenčni ceni.
r ivo.lni strop
švetovnoznanih tovartl
Naumann in Minerva
se dobijo od Din 1750'—naprej
pri                  3—3
Jos. ROJC
mehanik
Celje,   Prešernova   16
Pohištvo
elegantno v formi,
najfinei&e w kvaliteti,
zmerno w ceni
tO                       priporoča                       10
Martin Slojan
mizarski mojser, Teharje pri Celju
Tri zadnje n odne nnvosti!
Žametni klobuk, elegantna ovratna ob-
robka iz nojevih peres in f na cvetica
za natik v poljubni modni barvi od
navadne do naifme)še izdelave   kupite
po najbolj ugodni ceni pri
46     M*ry Smolniker, modistinja,    25s
Celje,   palača   Pr»e   hrv.   6tedionice
Josip KOS, Celje, 1
Ljubljanska cesta 10
lzdeloualnlc« isahoupstnihmošhh,
so   ženskiti in ot'ßsKih ceulieu.   46
Izdeluje   vsakovrstne   gor« je dele.
Vsa v stroko  spa-ajočo pop-avila
|   po znlžani cenl. Postrežba solidna.   '
;             Podružnica Žalec št. 19.
Na novo otvorjena manufakturna trgovina
H    GO   SCHMIDT
CELJE,  Gosposka ulica sf. 4
Naznanjam cenj. občinstvu, da prodajam v svoji
na novo otvorjeni manufakturni trgovini za 30%
ceneje od fakturne cene. — Naj se vsakdo prepriča,
ker bode gotovo z nakupom vsestransko zadovoljen.
I Dalmatinsha domača vino
I                     nudl v vsaki množlnl nalceneje tvrdka      50 - 45
j        I. I>. Matkovic,    Slomškov tr»gr X
Kože od divjačine
zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste
surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
ZAGREB, BoSkoväceva ulica §fev. 4O.
Rrzojavl: TAURIA ZAGREB.                                                             Telefon Slev. 13-8©
Išče se
boljše dekle
k  trem   deklicam (starost 1, 3, 5 let).
Naslov v upravi «Nove Dobe».    3—3
BEL AK & INKRET
Celje»   Pi»ešei?nova   tulücsl   što^ir.   3
ELEKTRIČNE instalacije, telefonske,
zvončne in signalne naprave. Radio
antene. POPRAVILA transformatorjev,
generatorjev, motorjev, raznih apa-
ratov i. t. d.
VODOVODNE    instalacije,    naprava     I
moderno - higijeničnih   kopalnih   sob,     I
klosetov.  Toplovodne   naprave,   cen-     I
tralne kurjave.   POPRAVILA central-     I
nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd.     I
Tudi vsa druga v  to   stroko  spadajoča popravila se izvrše točno,  solidno in z večletno
garancijo. Cene k o n k ur enčne.   lnsormacije, proračuni in načrti vedno na razpolago.
i Za Božic in Novo leto priporocomo:
Okraske za drevo
Čarobne sveče
Svileni in barvanl paplr
Kreppaplr
Jaslice napravljene
Rutke 2 a v  kot
Podobe za jaslice
Božične in novoletne dopisnice
Perje in cvetje za rože
Lameta in angelske laske (Feenhaar)
Zlata pena
Album! za dopisnice In poezije
Pismeni  papir  v  kasetah  in
mapah
Velika izbira tlntnikov, garnltur za pisalne mize in zlatih naliv-peres (Füllhalter). — Reklamni
koicdarji za novo leto. — Zaloga knjig v sloveuskem, hrvatskem, nemškem in drugih jezlklh.
Neitoz«>bite na najboljše! Knjiga je najlepši dat" I Priporočamo svojo bogato
::          izbiro leposlovnih in mladinskih knjig. Oglejte si našo bogato izbiro v knjigarni.            ::
Goričar & Leskovšek, Celje, Kralja Petra c. 7-9
Na veiiko!                       Veletrgovina s papirjem in knjigami                       Na drobno'
Delaj, nabiraj
in hrani, varčevati
se ne brani.
Popolnoma varno naloliie  denarne ppitupanke pri zadrugi
Varčuj v mladošti,
ia stradal ne boš
v starosti !
LASTNI POM
stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Marljivost,
treznost, varčnost,
so predpogoj
tnravnosti 1
' Obrestuje hranilne g*Oi       ^
vlonc po ** fam
Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jarastvo za vlogc nad 1,500.000 Din.
Iz malega raste
vcliko!
JT SSS*?.SS31irkp!:."*2S: PUarna v Celju. Prešernova nL 6. j
Tiška in izdaja Zvexn« tiskarna.   -   Odgovorna sta:   za izdajatelja in tlskarno Milan Četina |   za redakcijo Vinko V. Gabepo.  — Oba v Celju.
[Božičn^ priloga
Soiioto, 25. decembra 1926.
Charles Dickens. — Ed, Šimnic.
liožičua povestJ tTprozi,
(A Christmas Carol in Prose.)
/. Mar ley ev duh.y
Maiiey (Merli) je uinrl. S tem pri-
čenjamo svojo povest. U njegovi sinrti
ne dvomimo. Mrtvaski list je podpisal
duhovnik, pristojni uradnik, inrliski
oglednik in sorodniki. Scrooge
(Skruž) ga je podpisal, in Scroogeovo
hue je držalo na borzi. Stari Marley
je l)il mrte.v kakor žebelj v hišnih
durüi.
Poslusajte! Ne rnaraim trditi, da
vem Lz lastne skušnje, kaj, je na žeblju
v durih posebno mrtvega. Za se Li tr-
dil, da j,e žebeij v krsti najboij inrtev
kos železa, kar si ga morete misliti v
trgovini, Primera je od našili predni-
kov; inoje zlohotnc roke naj ne rahljajo
tega. To bi bila država izgubljena. Do-
yolite mi ponoviti, da je bil Marley mr-
tev kakor žebelj v durili.
Scrooge je vendar vedel, da jo
umrl? Seveda je vedel. Kako bi bMo
pač drugače? Scrooge in on sta bila,
ne vem koiiko let, trgovska druiabnika.
Scrooge je bid' edinL ijzvršitelj poslednje
volje, edini upravitelj dedščine, njegov
edini naslednik, edini glavni dedič, nje-
gcv edini prijatelj in ostali žalujoči.
Scroogea ni žaiostni dogodck toliko ga-
nil, da ne bi sklepal na dan pogreba
dobrih kupčij in tako praznoval nje-
govega odhoida s tega sveta,
Spomin na Marley ev pogrob me
dovede nazaj na tocko, pri kateri sem
price!. Marley je bil inrtev. liazumete,
drugače ne bo iiz povestL ničesar čudež-
nega. Ako ne bi bill popolnoina pre-
pričaaii, da je bil Hamsetov oče prod
začetkom. igre unirl, bi ae bilo niöesar
posebnega pri njegovih nočnih polio-
dih na okopiJi, nič posebnega, pri vz-
hodnein vetru; kakor če bi kak drug
gcspod v srednjii starosli v temi zašel
iiieprevidno na prepiJi — recimo, na
pokopališče sv. Pavla — le zato, da bi
presenetil dulia svojega sina.
Scrooge ni nikdar izbri'sal imena
starega Marley a. iJo dolgili ietih je še
vedno staio na vratiih skladiišča: Scroo-
ge in Marley. Tvrdko so poznali le pod
imenoni: iScrooae in Marley. Sicer so
jo nazivali ljudje, ki so poznal'i tvrdko
le malo casa, sarno Scrooge ali pa Mar-
ley. Kater ok oli imie je biilo, mu je bilo
v»seeno. Oj, la Scrooge! Bil je bogat,
oderuli, grabl j i'vec, skopuli, stari gres-
nik. Trd in aster kakor kremen, iz ko-
jega ne bi ukresalo nabeno jeklo iskre;
tih in zaprt kakor ostriga. Njegov no-
tranji inraz je oledenil stare poteze na
lieu, zamoril njegov nos, nagubal celo,
okorid njegovo ho jo, pordeciJ: mjegovc
oči, zamodril njegove ustnice. Govoril
je laskavo. Mrzla slana je ležala na
njegovi glavii, oljrvih iai bodeci. bradi.
Svojo nizko toploto je nosil vedno s
seboj. Preniraz.il je svojo pisarno v
pasjih dneh in je ni ogrel o Bozicu.
Zunanja toplota in mraz niista
vplivala na Scroogea. Nobena vrock)a
ga ni ogrela, nobeden zimski mraz tre-
sel. Nobeden veter, ki je kedaj pihal,
ni bil oslrejiši od njega, nobeden sneg
ni bolj hlepel za svojim nam.cnom, ho-
ben a ploha ni bila bolj neizprotna.
Slabo vreme ni vedelo, kje bi ga prije-
lo. Najnioenejši dež, snog, to-ča in sodra
so se mogli ponaSati, da so bilii vcasi
radodarni; Scrooge pa nikdar. — Nik-
do ga ni ustavil na cesti in ga prijazno
vprašal: »Ljuibi Scrooge, kako ^e vain
godi? liedaj me obiščete?« Nobeden
berač ga ni zaprosil miloščiine, nob-ed.en
otrok ga ni vprasal, koliko je lira. No-
boden mož in nobe.ua žena ni vprašala
nikdar v zivljemju Scroogea, kod vodi
cesta tja In tja. Colo psi slepcev so ga
poznali. Ako so ga zagfedali, so vlekli
svooe gospodaxjie v veže in na dvorißce
ter miigali z rcpi kakor bi hoteli reel:
»Boljse je biti slep kakor pa videti te-
ga cloveka, gospod moj!«
Pa kaj se je zmenrl Scrooge za to.
Baš tega je bil vesel. Dremjati se skozi
ninozico po poti zitvljenja ter klicati
človeškira čustvom, naj se ne brigajo
za njega: to je bilo za Scroogea kakor
okusni orehL
Nekoc — najlopšoga due v letu,
na božični večer — je sedel stari Scroo-
ge zaposlen v svoji pisarnf. Bilo je
rarzlo, zoprno, pusto vreme in megle-
no. Siišal je kako so ljndje na dvorisču
sopiliali ter sem in tja tekaLi, videl ka-
ko so si trli premrle roke in cepetali z
nogami, da bi se ogreli. lire v Ci'tyjn
so odbile pravkar tri, pa se je jelo že
teinniti. Ves dan že ni bilo kaj prida
svetlo, svece so brlele v izložbah soscd-
niii trgovim kakor rdeči niadeži v ru-
javi gosti zrak. Megla je silila pri vsaki
špra.nji in skozi vsako ključavnico v
hiso in je bila ziinaj tako gosta, da so
se zdele hiše na nasprotni strani, co-
pray je bilo dvorišče zelo ozko, kakor
pošensti. Ako si gledal umazaiiie obla-
ke ko so vse zateninili1, pobešene, se ti:
je zdelo, da bi.va narava poleg tebe in
vari, vari . . . Vrata v Scroogeovo pi-
sarino so bila odprta, da je lahko nad-
zoroval svojega pisarja, ki je pisal v
mail, ozki celici, podobni akvariija. —
Ogenj v Scroogeovi peči je bil niajhen,
a ogenj pisarja se veliiko .uianj«i, da je
bil podoben drobcu oglja. Pa ni inogel
doložiti, kajti Scrooge je imei premog
v svoji sobi. Kadar je stopil pisar z
fopatico v njegovo sobo, mu je Scroo-
ge dejal, da se lnora.ta lociiti. Zato si je
omotal pisar dusegrojko in so skiišal
pogreti pri sveči, kar se mu seveda ni
posrecilo.
»Vesele božične praszni'ke, slric!
Bog vas ohrani!« je zakliical vesel glas.
Bil je glas Scroogeovega nečatka, ki je
tako naglo vstopil, da so te besede prve
pricale o njegovi navzodnosti. --¦
»Kaj«, je odgovoril Scrooge, »neum-
nost!« Ker je v megli in mrazu urno
korakal, Scrogeov nečak, se je razgrel
in je ves žarel. Obraz je imei' rdec in
lep. oči so žarele, sopel je gLoboko. —
»Božič — neuninost, stric!« je dejal
Scroogeov nečak. »Tega vendar ne tr-
dite resno.« »Sevoda,« je rekelScroo^
ge. s-Vesele božimie praznike! Kaiksuo
pra.vico imaiš, da se vesoliš? Ka.k vzrok,
da se raduješ? Saj si dovolj  beden.«
»Dobro«, je odvrnil veselo nečak.
»Kako pravico imate vii, da se žalosti-
te? Kak vzrok, da ste cemerni? Dovolj
ste bogati.« — Ker Scrooge ni imel v
naglici primernega odgovora, je se en-
krat ponovil: »Kajl« isn dostavil »ue-
umtd.osI«. — »Ne hudiij.te se, stric«, je
K-kel nečak.
»Kaj pa naj počneni«, je odvrnil
striic, »ko živkn v norčavi okofici kakor
je ta? Veselo božiične praznike! Ne hor-
di mi z veselimi božičnimi prazniki!
Kaj je zate Božič drugega, kakor da
plačuješ raöuno brez donarja, čas da
si za lc'to starejši in niti za uro boga-
lcjsi, čas da zaključiš svojo knjige in
najdoš pri vsaki posxavki za dvanajst
mesecev veliko izgubo? Ce bi niogel to
izvesti«, je nadaljeval Scrooge nejevolj-
no, »b: dal vsakega norca, ki vošči »vcv
sole božične praanike«, speci s potico
in mu prebosti z bodičjieim sree, Da,
prav resno.« — »Stric!« je ugovarjal
necaik. — »Necak«, ga je zavrnii stric
osorno, »pra,znuj Božič po svoje, jaz pa
po sMoje.« — »Praznovati Božič!« je
ponovil Scroogeov nečak. »Vi ga sploh
ne praznujeta« — »Pa ne«, je rekel
Scrooge, »Naj ti le prinese miiogo do-
brega! Prinesel ti je že itak veliko!«
»Marsiikaj je bi»to, s čemer bi se
inogel' okoristiti, pa se jiksem«, to mo-
ram že p.riznati«, je odgovoril necak,
»med to gro tudi Božič. Božiič sein sma-
tral — neglede na njegovo sveto iine in
'izvor — vedno za lepi cas, za ljubez-
nLyi, odpuKcajoci, dobrodolni, veseli-
cas. Božič se mi zdi v dolgem letnom
koledarju edini čas, ki skleaie tesno
moža. in ženo, da sta res popolna tova-
riša do groba in nekak drug rod bitij:,
ki stremijo za dinigiinii popotniini cilji.
In zato, stric, čepraiv mi ni prinesel v
žep nikoli zlata ali srebra, verujem, da
mi je storil dobro in mi bo tudi v bo-
doče. Zato trdiin: Bog ga blagosrovi.!*
— Pisar v »akvarijai« je neliote pri-
trdil; ker je pa takoj zapazil svojo ne-
rodnost, je na.glo pobrskal po ognju in
ugasnil še zadnjo mrvico živega. »Še
eiikrat naj vas čujem«, se je zadrl
Scrooge, »in praznovali boste vaš Božič
z izgubo službe. »Izboren govornik si,
dragi moj«, je dodal in se obrnil k ne-
čaku. »Gudim se, zakaj ne priideš v
zbornico.«
\ »Ne bodite hudi1, strict Pridite in
obedujto jiutri z nanii!« — Scrooge je
odgovoriJ, da gre raje, ne vemi kam —
in res je šel. Stavek je izgovoril do zad-
njega zloga in priistavil, da ga vMi
raje v največjii revscini. — »Pa za-
kaj?« je vzklikn.il Scroogeev nečak.
»Zakaj?« — »Zakaj si se oženil?« —
»Ker sem se zaljubit.« — »Ker si se
zaJjubil!« je mrmral Scrooge kakor bi
bi!a to edina stvar na svetin, ki bi jo
lahko imenoval smešnejso nego vesele
bozi'c'ne praznike. »Z Bogoin!« — »Ne,
stric, nikoli me niste obiskali, preden
se je to zgodilo. Zakaj liocete miivesti
to za vzrok, da ne pridete sedaji?« —
»Z Bogoni!« je rekel Scrooge, — »Ni-
česar nočem od vas, ničesar ne zaiite-
vain od vas; zakaj ne bi bila prijate-
lja?« — »Z Bogoml« je rekel Scrooge.
¦— »Srce me boli, ko vas vidini tako
neodločnega. Nikdar se nisva pxepira-
la, da bi bil jaiz vzrok. Božiou na cast
sem skušal in svoje božično razpofože-
nje hočem ohroii'iiti do konca. Torej:
vesele božicne prazmike!« — Z Bo-
gom!« je dejal Scrooge. — »In sreeno
novo leto!« — »Z Bogoni!« je rekel
Scrooge.
Necak je odšel brez jeze. Ob zu-
nanjiL vratih se je ustavil, da bi voščil
še pisarju, ki je bil mrzel, vendax top-
leji od Scroogea. Prisrčno se mu je za-
hvalil. — »Ta je tudi tak tepee«, je go-
drnjal Scrooge-, ki ga je slucajno sli-
sal, »moj pisar, s petnajstkni-ii sidingi n,a
teden z ženo in otroki, ki še čenča o ve-
selih božičnih praznikili. Naj bi raje
sol v n&rišnieo.«
Ta bfaznež je, ko je izpiustil neča-
ka. prix^eJjal še diva druga človeka. Bi-
la sta lepo oblečena gospoda, čedne
zunanjosti. S klobukorna v rokah sta
stala v Scroogeevi pisarni. V rokah
sta držala knjige iin papirje ter se pri-
klonila pröd njim. — »Scrooge in Mar-
lev, mislim«, je spregovoiril eden go-
spodov ter pogledal v seznam. »Mi je
li cast govoriti z gospodom Scroogeem
ali gospodom Marley em?« — »Gospod
Marley je že scdem 1'et mrtev«, je od-
govoril Scrooge. »Pred sedmimii let! je
uinrl ravno na ta večer.« — »Ne dvo-
m:va, da je prežla njtigova radoda.rnost
na njiegovega preživelega družabnika«,
je rekei gospod ter pokazal wvoje po-
verilo. — Pix?Ma pac, kajiti v tem sta
bila oba sorodni dusi. Pri besedi rado-
darnost je nagubal Scrooge celo, zima-
jai 7 glavo in. vrnu poverilo. — »V tem
prazničiiem času, gOtspod Scrooge^, je
rekel gospod in piwjel za pero, »je hva-
levredna navada, da paskrbimo neko-
l'iko za reveže in zapuiščene, ki ziasti
sediaj veliko trpijio. Veliiko tisočev nima
najipotrebnejsega, sitotisoči pogrešajo
iiujnavadnejäili udobnosti.«
»Li ni več jecV« je vpra«al Scroo-
rrii    ----
»VeLidco j.ec«, je odgovoril gospod
in odložiil pero. — »In prisilnih delav-
nic?« je vprašal Scrooge. »Še deluje-
jo?« — »Se, vendar žeiim«, je odvrnil
gospod, »da bi lahko rekel, da jih ni
vcc«. — »Slope in zakon glede revežev
je torej še polnomočeii?« je rekel
Scrooge. — »Oboje deluje brozhibno,
gospod.« — »Bal sem se že, kar ste pre-
je povedali, da jiih ovirajo pri njiiho-
vem dcJ«vanjiu«, je rekel Scrooge; »ve-
seli me, da slišim obratno«. — »Prepi'L-
tani, da nudijo množici komaj krščan-
ske jedi za dušo in telo«, je odgovoril
gospod, se timdijo nekateri iizincd nas.
da naberejo potrubno vsoto in nakupijo
revežem jodi, pijaee in kurivia,. Izbrali
smo baš ta čas, ker se oh tern casii bolj
kakor kedaj čuti pomanjkanje in uži-
va veeelje. Koliko smcim za vas napi-
saü?4 — »Nic«, je odvrndl Scrooge.;--
»liocete ostati neimenovani?« — »Že-
Jim, da me pustite v initru«, je rekel
Scrooge. »Ker ste vprašali, cesa zdi in,
naj vam bo to za odgovor. Sam sob: no
privosci'm o Božiču ničesar, boin pa
podpiral lenuhe! Jaz prispevam, da se
zavotU, ki sem jih onionil, vzd.ržiijejo;
dovolj  stanejo.  Tisti, ki so potrebni,
naj gredo tja.« — »Veh'ko jih ne more-
jo spiejeti in \ieliko bi jili raje umrlo«.
—    »Ako hocejo raje umreti«, je dejal
Scrooge, »naj le in, tako zinanjsajo pre-
bivalstvo, ki je advoč. Sicer se pa jaz
—  oprostite — ne brigam za to.* —
:-Vi se morate briigatii«, je pripomuil
gospod. — »Jaz se ne brigamc, je od-
vrniil Scrooge. »Za moža je dovolj, da
lazume svoj posel in se ne vmesava v
posk> drugih lju.dii. S svojim imam čtz
glavo  op r avila.  Z  Bogom,  gospoda!«
—  Ker sta jasno razumela, da bi bilo
brezplodno, še nadalje vamj siliti, sta
gospoua  odšla. Scrooge je nadaljeva!
zopet svojo delo, veselejisi kakor  obi-
cajno.
Mcgla -Mi tema sta se tako zgostili,
da so hodiii ljudje z gorečimi baklja-
mi, in se ponujali voznikom za kaži-
pole. Starega stolpa, iz kojega luie je
gledal stari zvon vedno lokavo na
Scroogea, ni bilo videti. Bil je ure im
cetrli z v oblakiJi tresočimi se glasoni,
kakor bi miu šklepetail zobje v njegovi
zmrzli glavi tarn gori. Mraz je bil aelo
obcuten. Na glavni cesti, na voglu dvo-
risca so popravljali dekvei pliuove cevi
in zanetiJi so velik ogenj, okoli kate.iv-
ga se je zbrala kopica raztrganih liiož
in dečkov. Zadovoljni so si greli ob og-
nju roke in si pomežiikavali. Piipo pri
javnem vodovodu je kapljajo.ča voda
popolnoma zal'iila in spremenila v clo-
voku sovražni led. Kazsvetljava v iiz-
ložbah, kjer je prasketalo bodieevje in
jagode v vrocini svetilk, je rdeciliä ble-
de obraze, ki so hodiii mimo. Trgovci
s perutnino in kolonijaJnim bla-goin so
i'mtli ta večer največ prometa. Komaj
bi clovek verjel, da imata tako dolgo-
časna pojma kakor kupovanjt in pro-
daja z nocojisnjkn večeram kaj stiika.
Lord Mayor v Mansion Houseu (žu-
pan; je ukazal svojiiin petdesetini ku-
harjem in kletarjeni Božic tako praz-
ncvati kakor se Lordu Mayorju spo-
dobi. tf>e celo mali krojač, ki ga je bit
mi noli pondoljek kaznoval na pet sir
liiiigov, ker se je na uliici v pijianosti
pretepal, je mešal svioj puding zii na-
slednji dan, dociiin je njeigova shujšatna
žena z otrokom odsla kupovat meso.
Öe meglenej^e in nirzlejše! Oster,
ryztk mraz! Ako bi dobri sveti Dun-
stan, mosto s svojdm naviadnim orož-
jem, pobožal nos huidobnega duha s
tem vrenienom, bi gotovo zatulil na
xnQ moč. Lastnik ubogega mladega no-
vS.ii, ki ga je nagrizel in iiiacel lacni
mraz, kakor psi kosti, je pobukaf skozi
Scroogeovo kljuiča,vnico, da bi ga raz-
veselil s kaksno božično pesinico. Tod a
že pri prvih glasovih: »Bog blagoslovi
vas.. ves el i; gospod! Nič naj vas ne teži!«
je pograbil Scrooge ravniilo s tako
energicnio kretnjo, da je pevec prestra-
šen zbežal ter prepustil kljuca.vnico
megli in Scroogeu sorqdnemu mrazu.
KoTicno je napočila ura, ko so jeli za-
pirati trgovine. Nevoljen je zlezcl
Scrooge s svojega viisokega vrtilnega
stola in tako moTce opozoril nestrpnegn
pisairja v »akvarijiui«, ki je takoj u.pih-
ni'l svečo ter se pokril. — »Jutri bosle
najbrže hoteli imeti celi dan prosto«,
je rekel Scrooge. — »Ako vam je Ijubo.
gospod.« — »Meni ni Ijubo«, je dejal.
Scrooge, »to ni v redu. Ce bi hotel pri-
držati za to pol krone, stavim, da bi
se čutili prikrajšani.« — Pisar se je v
zadregi nasmejal. — >In vendar«, jc
nadaljeval Scrooge, »ne smatrate me-»
ne za prikrajšanega, ako vain placani
dnino za brnzdelje.« — Pisar je pri-
pomnil, da je to le enkrat na leto. —
»STab izgovor za to, da koga okradete
\sakega petindvajsetega decombra!« je
rekel Scrooge ter zapel svoj jjovrtšnik
pod brado. »Vendar mislim, da morete
že celi dan imeti». — Zato pa pridite
nasljiednje jutro tiin bolj zgodaj!« —
Pisar je obljubil in Scrooge je odšel
godrnj'aje, Pisarna je bila v trenutku
znldenjena. Pisar, kateremu sta visela
konca belega ovijala preko pasu (suk-
nje namreč ni imef), je šel po Cornhill-
ski cesti, na cast Bozitui, dvajsetkrat
mi'ino drsajočih se deičkov ter tekel po-
tein domov v Garnden Town, kolikor
so mu dale moci, da bi se iigral slepe
miše.                            (Dalje pride.)
2
Franjo Ros:
Zadnja koča.
(Božič 1918.)
Koroške Svinško planine, ki so v
južnem vremenu prejišnjih dni še jas-
no odražale siiežiie in tenme ploskve,
so že ves ta dan toiiile v inegli in snež-
nern metežu.
Popokliie pred svetkn vecerom je
vod marednika Miloša Droibiiela zame-
njul prednje straie pol lire severovz-
liod]i;O od Grebinga in se udomil v obeli
kočah na zložnem griiču pred prela-
zom. ki se preko njega prevail ccsta v
Labudsko dolino. Prelaz sam je tvoril
točno jezikovno mejo in črto med na-
sprotnikoin&i; po malern boju pred tre-
mi dnevi ni bil zatseden od nikogar.
Tarn so zdaj »tali goH zidovi pozgrwie-
•An poslopja. Nasprotnik se jo bi'l
iimaknil v Pustrico.
Obsežni prostor v večji koci je bil
prenapolnjen z zatoblostjo in revsčino.
Okrog nizke kuihiuijske peci je slonolo
po ra/moceniJi tlieli desetero vojukov,
skoro le fantov pod. petindvajisetimiL
leti. Metall so karte v dim cigaret, vii-
joe »e pod nizki lesemi strop in okroig
petrolejke, ki je utripaJa v du&eei'
vzduJi.
Tik pod lučjo je čepel na stolčku
čevlja.r, gospodar, v obraz voščem in
brkat. zgrbljen v svoje del'o.
Trojie otrok je slome bedelo ma po-
stelji,
Njiihova mati, visoka, šiibka žena.
je ob mizi krpala že desetkrat zakrpa-
no nogaviiieo, doklor se mi. mipotila v
blev. d,a pomolze kozo.
Teles onsk i zvowec je pretrgal ti-
šimo.
Na redn iik Miloš Drobne, v eiiviilu
gimnaziijKski abiturijemt, krepek dečko
živih oci in melikih poteiz, se je odzval.
Poročni.k je poroeal iz Grebimja:
»Z Nemci j,e sklenjenio preniilrje
od pete mre popoldne dlo iiste ure dne-
va po prazniikiih. Ves ta čas ne povzro-
čaj sovražmofiti. Tretjinia voda naj se
vrne,. Octane naj straža im cesti im zve-
za z o.stalim vodom. In se nekaji. Zate,
Drobne, je dospelo divoje paketov. Eden
je lmenda od Vide,. Ni te po/jaibila, Saj
kako bi te! Dosla-vinn tii. — - In sicer
Srecem Božiic!«
Naredmiik je oznanii' vest o pre-
laLrjiu, ki je budila v koci praizniöna
občutjia. Nekaj. mimmt so karte poc-i-
vale. v
CevJjar je d.vignil glavo. Odleglo
mn je ob jnisli, da bo njeigov dorn vsaj
o praznikiih vai'en. Vojaki so mu sicer
tesniiüi prc\stor. A priinašali so d)r^a,
|;etrolej. Ostajala jitn je brama. Dobrc-
ga vojaškega kruJia. je imela vsa druži-
iia dovolj. Deca ni. gladoveila.
Le tuiintain je kdo ilzrned eevljar-
jevih izrekel besedo, plaho sloveiLsko
be.sedo. 'P'inho tudi zdaj, ko so Nemci
izgubiili vojjio in so jdm Slu^^nci oid-
vzeli ta del Koroske. Svoboda je tu
pscdstavljala n,ekaj neznanega, tuje'ga.
vsJiljeiiega, a veaidar nekaj, k&v je čas
prinosel iin je to treba vzeti nase, da bo
prav.                                  '       ;    ¦  i-.;ü
Miioš Drobne se je mapatiil, da iz-
vrsi pcvelje. Skričil in izmenjal ju stra-
že ter je stopiil v maaijšo kočo z močno
zveri žcn irn slemen onii.
Dve ,starilka;v(i, kakior oka.me-neli
žen.ski, najbrž sestni, sta sami gospo-
dariili tod. Zdaj sta sedeli v klobukih
na posteljii in stnmeJi možikajoč v crno
vezan molitvoniik. (>b peči so si vojaki
prppovedovali plehke kvainte. Disal'o je
tudi p(> žganj^u,.
Tretjina voda so je odipravila v
(jrebiiij.
Na ee.sti se je izl'uöcil iz mraka vo-
,/ik s poiinim leÄkiini nalirbtnikom.
Ko se je naredndk z zabojenia vr-
nil v oevljarjevo koöo, je poln veseLega
pričakovanja odpiral požiljki z dorn a
in od Vide.
Pismo z d.oina, s-krbipol.no in toplo
zamj, je čital pod petrolejko mad eciv-
Ijairjevo glavo, ki je žeblje /abiijal v
podplate.
Nato se je zamaknil v rožnati pa-
pir z drobnimi crkami. Vidine beseele
so ga zapredale v sladko sanjavost. Mu
je dobro? Je v nevarnasti? Kako bo z
bodoemostj;o? Nato goste vrste samih
besed, ki so mu božale du«o.
Zunaj se je znočilo. Snežitnke so
padale gosteje.
Govljaa* je pospravil oevlje i;n orod-
je ter stopil1 iz hiže. Naredmik se je po-
easi priblizal otrokom in je prislubnil.
Šepetaje so se pogovarjali deeek in de-
klioi', vsi med asmim iin dvajiajistini le-
toiri. Komaj je razumel nemšte bese-
de v koroškem naročjii.
»Cemu ne goviorite po naše?« je
vpralšal začudenio, >^Tako, kakor znata
oee in maitii?«
Mlajsi deklLci je liee lezlo v jok.
Naredniiik je segel v zaboj po pi-
škote in, jim ponudiili. Nezaupno so se-
gli po dobrotah, ki jiili ponuja neznana
roka gospoda, ki ne govori gosposki.
»Le jejte!« je dejal in jisin božal
redke läse. Viamj so zauplijiivo zrli bledi,
vdrti ohrazi z velikkn.i očnii.
tCemu ti ne govoriš po naše s se-
slro ki bratom?« je ponovil starejsi dte-
kJi<3k Tilio je odvrnila:
»V šoli govorimo tudi le niemski,
druigace ni fepo.«
»Z očetom i,n mamo?«
»Saj ne znata lepo.«
»Čeaiiu pa po na«e ni. lepo?«
»V soli so rekli.«
»V Grebinj hodite v soloV«
»Dia. Pa zdaj, že doligo ni sole.«
»Spet bo sola, a v njej se boste uici-
li le po liase. Nase je tudi lepo, ker je
nase, ker tudi oče im niati tako govo-
nta. Bi radi tudi v šoli se uciil/i po
nase?«
Starejßa deklica je v masimebu piri-
kimala. Sestra in bratec sta bila vsa
zatopljena v piškote.
Milos Drobne se je zamLslil.
Prijetno gia je prevzela. zavest, da
stoj1 na straži v poslednji slovenski
koči pod Svimskimi planinaini. Le tajn
na zaiiodai segajo v Djeksah Sloveneii
še severneje,. Posleidnjii na»i ljiudje. lJri-
hodmja hiisa na pre.lia.zii je neinska. Tarn
v Pustrici ziiiajo slovenski le še osein-
desetletnii starci, ki bi ostnneli, ce bi
hiečaJii niladega čioveka s slovenijko be-
sedo in bi gledali vanj kakor v čudež
božjii,.
Cevljar se je vi-nil z zen,o.
Na inizo je postavil snireoico, ki.
so ji veje biil"e prepletene s pisanim pa-
pirjem in obtežene z orelii:. V vrhu je
gorela svečica in pod njo je visel pa-
pirnat angelji.
Po mizi je izsul peliar suliega sad-
ja ki vauije postavil sliko, ki maj bi po-
menjala jasliice z Detetojn, Marijo, Jo-
žesom, pasdrčki in živalmi.
Planilt so otroci s pasteljo.
Vojaki so obkoliM mizo.
Narednik je prinesel im je razlo/.il
po niizi in klopi police, pecivo, meso,
cigare-te, vino. Nato je delil otrokom,
čtvrjarju in žend, vojakoni.
Vojaki so se zaJivaljevali, čevijar
pa je gledal nem in goltalio mai je v
grlui. Ženi se je uitrmila ena sama sol^
za. Decek je poskočiil in vgrknil v kos
potiiee. DeMci .sta se oprijiedi materine-
ga. krila.
»Dobri ljudje ste vasi«, je cevljar
mukoma dejal.
»Mil vsi siino naši«, je popmvil na-
rednik in se veselo nasmejai. Kipelo
mu je v duši, da bi objel te uboge ljudi
in jkn dal vsega, kar so doslej tu v sa-
motni posledinji koči pogrešalii od bra-
tov. Da bi pokazal, kako dobro jim bo
orislej, ko bodo vsi skupaj.
Otroci so pokleknili in so molili
slovenßki oče-naš, ki so ga znali, še
preden so liodili v solo. Nato so zapeli,
ka'kor so se uci/li:
»Stiire Nacht . . .«
Milos Drobne je stopil 1-z koče v
sneg. Biilo mu je nieizmerno težko in
laliko obenem. Bilo mu je, kaikor da je
to najk'psi Božič v mjegovem življenju.
Razprostrl je roke v noe in je za-
vrisnil, da je jekiiiJo v prelaz im se
dalJG.
Pretrgale so se bile megJe. Za.go-
rela je bela zvewla maid sveto zemljo ko-
ro&ko.
M. JoJmi:
Siromaček.
(BoŽLČna povest.)
Njegovoga očeta je uibila ladijska
vrv j.n je utoiiil. Njegova maiti je bila
perica. Pri noenem deLu se je prebla-
dila, dobüa hudo mirzlico in je umrla.
Mali decek je ostal sam, pa jfe imel ko-
maj štiri leta.
Ko so neslii njiegovo mater na pot-
kopališče, si jß mislil mail deeek pri
sebi: Kdo mi bo kdaj govoril: ljubi moj
siako} kdo mi bo dajal kruha zjutraj,
zveoer, kdo mi bo postiiljal, kdo mi bo
dajal snažno perilo, kadar se umaiem,
kdo me bo jemal v naroeje in me po-
Ijuboval, kadar me bo kaj boLelo.
Tudi sosedje so se izselili, ta sem,
oni tja in na mesto starih ljudi so pri-
sl'i tiijii, ki so maleiga deöka, kadar se je,
preprosi'l skozi mjiihova vrata. izpraše-
vali: »Kaj hočeš? Kaj iočeš tuka^i? Po-
beri se.!«
Ubožec so je tudi pobral, sei ven
na cesto, kjer ni nikogar poznal, olDstal
lepo na nekem voglu in gledal tako mi-
ino gr-edociim Ijudem v oči, ee ni morda
kdo podoljen njegovemu očetu, da bi
ga nagovoril. Zaman. jili je gledali, kaj-
ti ljudje iiinajo druge opravke, nego da
h'\ sc- nienili za postopajoče otroke. —
Kdor hoce v dasnasmiem svetu kaj do-
biti. mora usita odpreti. Pravi beraček
razume bolje svojo obrt. On ]eta za. gi-
zdavinii gospodi, se drgne in brirsi ob
nje s svojimi umazanimi cunjami im
usak mu. nato vrže kaj, sarmo da se ga
znebi. Berac, ki se zna samo jokati,
lahko unarje od lakote.
Tudi mah siremak bi biil že prva
tlva dni umrl od glatiu, da ni neka pre-
prosta sta.ra sadtjarica. prodajala na ti-
stem voglu, ob kate.rega se je naslanjal.
Ta. je torej gledal a, kaj posto])a mali
deeek tain taiko dolgo. Monda hoče oelo
krasti. Ko je pa viidela, da se do vece-
ra ne gane od taun, ga je pomilovala.
Izbrala je zajij iLa.gn.iito jabolko, rekoč:
»Na, vizenii! J"Jotem pa ])ojdi vendar že
doinov!«
Mali decek je bid vajen sliusati, in
(Mm so mu rekli;, naj gre domov, je set
lepo domov.
Tksti oas pa je bil že vecer in zve-
čer so v velikem mestu vsa vežna vra-
ta zaprta. Ubogi deicek je jokal, ko je
pomiislil, da no more n.iikjor vstopiiti, da
nanj nikjer ne čakajo, da zanj nikjer
ni  poistelja postlaina.
Nato se je stiisnil v kot nekili vrat
in tarn je zaispai v svojem velikem jo-
ku,. V »spanju je objemial kamen, ki je
bil tako dober, da je njegove slabotne
uide varoval mra.z<i, m mai govoril:
»Sladka moija mama.« Po noči se je
veckrat prebudil, ker je mrzli veter ta-
ko pihai', in se stok^ijoc obrnilna druge
stran. ker je bila njegova postelja tako
trda.
Drugi dasn je zopet obiiskal ubogo
s'adjarico, ki mu je, videvši, kako je
ubožec žalosten, zopet da la ostanke
sv oje jedi.
Tretji, četrti da,n je spet naisel do-
bro starko tarn. Peti dan pa je nanjo
zaman čakal na vogalu. Dosti jiih je
prišlo in so šlt po cesti, še vec nego
druge krati, toda stairke tokrat ni bi'lo.
Mali osiroteli decek vprasa nazad-
nje nekega beraca, ki je iimel samo eno
nogo (višje.gct gospoda, si ni upal nago-
voriti):
»Kjp je danos dobra tota?«
»Danes no bo tu prodajala, sinke«,
cvd'govori bera.c, »ker je danes praiznik.«
><Pa zakaj je praznik?«
»Ker se je danes rodid Jezuis. Vi-
diš sinko, kako h.odi\io ljiudje v cerkev.«
Kam or gre toliko Ljudi, tja bo
menda tuidi njeinii dovorjeno iti, si mi-
sli sirotek in kako se razveseli, ko vidi,
da ga i\z te velike, velike hiiše, ki nima
nihče lepše od nje, ne gonijo in ne po-
ddjo, ga ne spražujejo, kaj hoce tarn,
teinvee mu dovoljujejo, da se raduje
nad toliko lepimi pesmkni in je med
toiiko krasno obfečenimi gospodi.
Neki velik, častitljiv gaspod je na-
to mnogo govoril narodu in pripove-
doval, kako je bil mali Jezus rojem v
ja&Licali med pastirji, kako je živel v
siromaštvu in bedi in kako je potem
sam vedno ljubil otroke.
Tako bi poslusal do vecera, kar ja
ta častHljivi mož pripovedoval.
Vse do vecera je zmeraj nasel ka-
ko cerkev odprto, zvečer pa so potem
tudi to zaprli iin on je ostal zopet na
cesti.
Nebroj oken je bilo razsvetljenih
po uficali, krasne koeije so drdrale gori
im doli. Po blestecih oknih prodajaln
so bile razstavljene jelke z gorečimi
voščenimi svečami, angelčki iz siad-
korja in male zibelie, v katerih je spal
Jezušček.
Mali sirotek jiih je iahko dolgo ta-
ko gledal.
Smehljajoce se gospe so prihajale
v prodajalne in kupovale te vifinsko
lepotije. Vsaka je nbsla domov svojemu
sinčku, svoji heerki, kar je poslal Je-
zusček.
Tako lep je Jezusčkov rojstni dan.
Samo da bi ne bilo tako myaz ta
dan. Blagor tistirn, ki pri gorki peci na
svoje ljube matere prsih poslusajo za-
vijanje vetra. Toda gor je mu, kdor ne
ve, kam naj gre domov v takem ostrem
vremenu! Zopet je sei naaaj k cerkve-
näan vratom in tarn pokleknil, sJtleniiv-
ši ročice:
»Sladki Jezušček, ki tako ljubiš
otroke! Ako potrebujes kakega takega
malega služabnika, kaknšen sem jaz,
ali bi me vzet k sebi? . . .«
in veliki Odrešenik je slišal proe-
njo malega sluiabnika in vzel k sebi
iijega, ki ga ni imel nihee na zemlji
za svojega. Tarn je zaspal mali otrok in
se prebudil v nebeškem kraljestvu.
Vi, ki se veselite in radujete v sve-
tili božičnili dneli, spominjajte se ti»tih,
ki gladujejio in žalujejo!
(Iz madjarskega.)
Ljudska prosvef a.
1 KOLEDAPi DRUŽBE SV GIRI-
LA IN MET0DA. Družba sv. GirUa im
Metoda razpošilja Koledar za 1927,
opreinljen z bogato narodno-obrambno
vsebimo. Kdor se hoce seznani/ti s sei-
danjiiimi našimi narodnimi prizadeva-
nji na mejah, naj prečita iz.brane clan-
ke, s kaierimi se letos ponaša družbin
Koledax, in temeljita porocila vodstve-
ne trojice, ki smo jili čuli na ietošnji
glavni skupsciinii. Iz njiih in iz skrbno
sestavljene bifance so razvidi ogromni
del okrog Družbe sv. Ciriia in Metoda
in potreba njenega obstoja. S stališča
naše narodne obrambe prav toplo pri-
poročanio njen KoledaT. Naj bi ne bilo
nikogar, ki bi na paslani mu iizvod za-
crtal retour. Vrniti naj blagovoli le pri-
loženio položnico z zneskom 15 Din;
kdor more tuidi z večjiim ali manjšim
namet'kom v prid druzbitni blagajni.
Koledar se dobLva v pLsarni Dnuzbe sv.
CiriJa in Motoda v Ljubljani (Marodni
dorn).
1 NATEČAJ ZA TRI DRAME.
Vidmücev prosvetno-etieni pokret v
Sairajevu razpisuje natečaj za tri do-
bre drame iz sodobniih razmer, piisane
z višjega etiönega staiTLšča. Drama mo-
ra ixneli najinanj trr, a največ pet de-
janj. Nagirade so sledece: 10.000 Dim
prva; 5000 Dim druga in 300 Din tret-
ja. Natečaja se smejo udeležiti le naM
pisatelji. Jurijo pa bodo tvorili naj-
boljši draimski kritiki iiz vse države, —
Dela miorajo biti končana do 1. julijia
1927. Reziütat pa bo objavljen do 15.
avgusta 1927. Natanomejše iinformaci-
je in navodila daje vodstvo Vidovice-
vega pokreta, Sarajevo, Kral ja Alek-
sandra ulica 113.
1 TRIGLAVSKA BAJKA. Nasilja
in krivice, ki jili trpi naš narod pod
kruto via do fasizma, je v lepi poetieni
obliki opiisal v svoji piravljični iigri
»Triglavska bajka« g. Pavel Golia. Slo-
^enski in lirvatski narod v Julijski
Krajini predstaivljiata bratec iin sestri-
ca, ki sta se zatekla po pomoč k oeaku
Triglavu. Ta bajka, ki je edima svoje
vrste v naši literaturi, izide za božične
praznike tudi v tisku. Založi jo kot
eno najprimernejšili svojih knjig Jugo-
sloveneka Matifca, ki. vabi vse svoje
prijatelje k premijeri te lepe igre.
Splošno prilfuhlgen
Havn* naüomesiclc
oKusen I ceuen.
Dotalva se v vse&
dobro asortiranlß
KolonitalnW trgovlnaQ.