St. 10 (2064) Leto XL N°vo mesto četrtek, r 9. marca 1989 ^ena: 2.000 din 7A?r ruar*a ie *'st odlikovan z redom ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 ijubj: Cilj ieka- ti tu-eden tavi-pri- j sko- ! nega nto' :rpa 88«. Prva moč •aka EE2S3JS3 Ul ®E32aj2i fe"1 GfiESSEsj ^ EHEE32J33 EnsEaH CO ^ E?.n*.[ii^|icn ^SPEL PLANINSKI SENo ples rles PD°Bohor\Sobotni Plan>nski D°ma la H 0 Senovo v dvorani ^Pel v vsakVlZ1Je na Sen°vem je 700 Planih P°8ledu. Okrog ^tflo »hu^aln dru8ih gostov seje »flSsagtfs S**’ P*K»“ sljfdelS S lH&"OV°Planinskekočena !c^ tab("ra 70ar8aKMCIJO mladin-Ifem nigo,, ‘ ^bavo na planin- 3ersS; P°skrbeli ansambel pa j o skupina Alkotest, ve- *rečelov P« • tudl ““»nanje za h°r I7n7^i ejm0'da šteje PD Bojuje V(xlsr,an0|V’ P1* katerih pričajoč tudi nh dr.»stva. izdatno poklekale ,,,ib v^endih, ko bodo v. ■ aie udarniške akcije na Bo- Dnevi drugačnega socializma V Novem mestu so 2. marca v okviru dneva Komunista organizirali več pole-mičnih javnih pogovorov — »Strank ni moč zapovedati in tudi ne prepovedati« NOVO MESTO — Dan Komunista, kije bil 2. marca v Novem mestu, so njegovi snovalci poslali v slovenski politični prostor bržčas ne le z namenom, da bi vodstvo avantgarde delavskega razreda pobliže in iz prve roke spoznalo, kaj ljudstvo misli o Zvezi komunistov, pač pa tudi zato, da bi zvedelo za vsakdanje stiske prebivalcev določenih družbenih okolij. Potrdilo slednjemu je nedvomno »Življenje etničnih skupin«, ena od šestih točk dnevnega reda novomeškega dneva Komunista. na ta dobro obiskani javni razgovor, je ostala v mejah znanih pomislekov in vprašanj o resnični vsebini sedanjih jugoslovanskih in posebno še slovenskih teženj k demokraciji. Ali Zveza komunistov zapušča svojo razredno pozicijo in katera oblika pluralizma je ključna, politični ali samoupravni pluralizem?, je razmišljal Franci Šali. Njemu in drugim podobnih misli je Peter Bekeš od- Sicer so na celodnevnem delovnem srečanju pod okriljem časopisa Komunist govorili še o prenovi ZK, informiranju in vlogi Komunista pri tem, o pomoči manj razvitim, o uvajanju tržnega gospodarstva v Jugoslaviji ter o • O tem, kakšno pot bo v takih razmerah ubral časopis Komunist, so razpravljali na okrogli mizi o informiranju. Direktor ter glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista Slavko Gerič je napovedal Komunistovo preobrazbo od notran-jepartijskega časopisa v glasilo z javne scene. Predsednik novomeške občinske skupščine Franci Šali je menil, naj bo Komunist namenjen »družbenemu prostoru in ne le delovanju članstva ZK«. političnem pluralizmu in Zvezi komunistov, pripravili pa so tudi srečanje s pisatelji. Prisotnost nekaterih znanih ljudi je prispevala k večji teži izrečenih besed, vendar je, gledano v celoti, novomeški dan Komunista ponudil manj od takega lanskega murskosoboškega srečanja. Okrogla miza o političnem pluralizmu in Zvezi komunistov, če se omejimo PonS.ŽICE: 3000 ' OPISOV ZA KOSOVO «*(* - Občinska konferenca lenega «„5Uje’da seJe Pr«ti uvedbi iz-tisoč Ak^a na K°sovu izreklo okoli tarča n.ov: Do ponedeljka, 6. po| 5 reC- 5e n' dobila vrnjenih ^eyania W^°P1SI' ^der se m tak način tirajo nrJw iVsklh razmer pismeno iz-fjah k,.., lva[ci P<>delovnih organiza-NbenoiSvx skuPnostlh. na sedežih ie skuPš&.p'vnih 0rgamzaciJin občin-V lzJavi> ki sojo podpisa-’> od^Jaj? nato>da vbrežiški občini ?riPadn7kT°lb0^llVe dalJe v slogi «vijo lov. Zatr, vs®b jugoslovanskih naro-^°sovu nroPi1C?kujei0’ da bo tudi na !a biti v LVladaU) Prepričanje, da mo-f°vlieno dr^v' vsakomur zagonih in Pvt0,Yanje temeljnih člove-državljanskih pravic in svo- BERITE DANES! na 2. strani: • Brez pluralizma ni državnosti na 3. strani: • Projet za res žlahtno kapljico na 5. strani: • Smetišče ne bo kazilo Kolpe na 7. strani: • Kresovci pojdejo v Grčijo na 10. strani: • Na kosovskem ravnem polju ia 11. strani: • Cerkev ne želi oblasti na 14. strani: • Kmetje bodo tudi pri nas gospodje na 16. strani: • Sodniški rekordi na rotovžu NIMAMO ČESA PRAZNOVATI! ČRNOMELJ — S sveta za družbenopolitično aktivnost žensk pri tukajšnji občinski konferenci Socialistične zveze so poslali krajevnim konferencam SZDL in osnovnim organizacijam Zveze sindikatov dopis, v katerem navajajo, da danes ni več umestno govoriti o praznovanju dneva žena, saj nimamo česa praznovati. Položaj žensk v naši družbi namreč še zdaleč ni zadovoljivo rešen. Predlagajo, da bi denar, ki ga sicer namenijo za praznovanje 8. marca, raje nakazali za humane namene, kot je nakup dragih medicinskih instrumentov, ali za dejavnost delavnic pod posebnimi pogoji v Črnomlju. Hkrati v svojem dopisu opozaijajo, da bo prihodnje leto volilno, zato bi bilo že letos primerno začeti vprašanje o udeležbi žensk v političnih organih, ne zaradi »formalne strukture«, ampak zato, da politika ne bi bila tako enostranska. Zlasti še, ker imajo ženske že po naravi večji posluh za nekatera vprašanja, kijih klasična politika zapostavlja. govoril, da danes o socializmu začenjamo razmišljati precej drugače, kot smo to počeli doslej. Zveza komunistov poskuša uporabiti tista sredstva, ki so danes v svetu legitimna. Kot ni moč strank zapovedati, jih tudi ni moč prepo-vedti, seje izvršni svet CK ZKS odzval na bolj ali manj jasno izpovedano stisko prisotnih, rastočo iz zavesti, da »prepričanje ni kot srajca«, ampak je trdovratna zadeva. Za pluralizem je nesprejemljiv pojem »zahtevamo«, ker namiguje na totalitarizem, je v odgovoru na nekatera vprašanja dejal Bekeš. Da ima pluralizem več plati in daje ena od njih tudi medijska pozornost, pri nas zdaj neenaka za različne politične tekmece, je na okrogli mizi opozoril Jovo Grobovšek. Zavzel se je še za razmejitev preteklosti in sedanjosti Zveze komunistov. Po svoje mu je pritegnil Niko Kupec, ki je že pred njim opozoril, da nam vladajo še vedno tisti komunisti, ki so pred 10 leti govorili čisto drugače. Glede praznovanja božiča je Peter Bekeš ponudil načelo: jaz drugim ne ukazujem, da ga ne smejo praznovati, in drugi naj mi ne vsiljujejo, naj ga praznujem. M. LUZAR r r-K,... ZAČENJAJO TUDI IZDELAVO SKAKALNIH SMUČI — V obratu sevniškega Stillesa na Blanci trenutno naredijo na dan 320 parov rekreacijskih tekaških smuči za begunjski Elan, medtem ko so jih lansko jesen naredili tudi 570 parov dnevno. Se pač prilagajajo tržnim razmeram, ki so zaradi izjemno muhaste zime nenaklonjene tudi izdelovalcem smuči in ne le našim žičničarjem. Ti so pravzaprav šele te dni, ko je sneg vendarle pobelil poljane, prišli na svoj račun, za koliko časa. pa je že drugo vprašanje. Medtem pa se na Blanci že pripravljajo tudi za izdelavo skakalnih smuči za sezono 1989/90. (Foto: P. Perc) r' ., .... ■** *5v .jr UMIKA SE NOVEMU MOSTU — Začela so se pripravljalna dela za novi most na Loki v Novem mestu. Prva je padla nekdanja stavba podjetja Elektro na Ljubljanski cesti. Podirajo jo počasi, saj tako ostane še veliko materiala uporabnega. Z gradnjo novega mostu, za katerega so več kot polovico denarja zbrali občani s samoprispevkom, bodo pričeli kar takoj; če bo šlo brez zapletov, bo otvoritev v začetku septembra prihodnjega leta. (Foto: J. Pavlin) Milan Kučan o naših stališčih Predsednik P CK ZKS je pred nabito polno dvorano doma JLA v Ribnici komenti-ral zadnje politične dogodke v Jugoslaviji in slovenske odmeve nanje RIBNICA — Predsednik P CK ZKS Milan Kučan je 1. marca obiskal ribniško občino in v domu JLA govoril za širšo javnost. Po uvodu, v katerem je razložil stališča ZKS, je odgovarjal na mnoga, tudi nekatera provokativna vprašanja. Odgovore posredujemo v zelo skrajšani obliki. Rešitev iz krize in zaostrovanj je vre- ' ‘ formah, predvsem v gospodarski in politični reformi. Kako v bodoče živeti v Jugoslaviji skupaj? Tako, da ima vsak narod svojo samostojnost. Je to možno z ozirom na dogodke? Je in to potrjujejo prav ti dogodki. Vendar ne bi smeli pogrevati tistega, kar razbuija kogarkoli v Jugoslaviji. Politika ZK Slovenije ima podporo. »Ne razumem pa tistih, ki zagotavljajo, da podpirajo ZKS, hkrati pa stopajo iz članstva. Umik ni podpora,« je dejal Kučan. Do zborovanja v Cankarjevem domuje prišlo po Kučanovem mnenju zato, ker so mnogi občani zahtevali, daje treba najprej nekaj storiti za rešitev rudarjev, nato pa šele reševati ostale zadeve. Pomembnejša so življenja. Sporočilo zbora je bilo: za mir in sožitje. Izjava ni naperjena proti nikomur, Slovenci nismo ščuvali na nikogar. Vse je bilo le naša skrb za življenje ljudi. Lahko je pisati resolucije in sprejemati sklepe, človečnost pa je konkretna ali pa je ni. Zato se ne moremo strinjati s parolami: Dajte nam orožje, gremo na Kosovo! Naša skrb za Kosovo pa velja vsem ljudem, ki tam žive, in ne le Albancem. Kdor trdi nasprotno, ne pozna dejstev ali pa jih namerno izkrivlja. »Če bi se matere paračinskih žrtev strinjale z mojo izjavo v Cankarjevem domu?« se je vprašal Kučan. »Mislim, da bi se. Pred vsako izjavo vedno razmislim, kako jo bodo doživljali Srbi, do katerih imam zelo intimen odnos. Večkrat sem bil pri njih z Vlakom bratstva in enotnosti in nekajkrat ta vlak tudi organiziral. Moj oče je padel med vojno kot partizan pri Čačku... Nesporazumi okoli srbske ustave? Naše stališče je tudi, da |M l? P01"1«, ko seje predsednik P CK ZKS Milan Kučan pogovarjal z oto: J. Primi t V drugi polovici tedna bo po prehodnem poslabšanju suho in nekoliko hladnejše vreme. ni razumljivo, zakaj o spremembah srbske ustave ni bilo ničesar objavljenega v sredstvih javnega obveščanja Srbije. Spremembe pa so stvar javne razprave in skupščine. Sporne stvari je treba odstraniti. Politično življenje v Srbiji nikoli ne bo tako enostavno, kot v Sloveniji ali Hrvaški, ki nimata pokrajin. To dejstvo pa tudi ni nujno težava, ampak je lahko celo prednost, če so razmere med ljudmi urejene, saj potem ni vzroka za spore ne med ljudmi in ne med narodi. Milijon ljudi je bilo na ulicah in niso delali. Kdo bo vse to plačal? Bomo spet delali ob prostih sobotah? In milijon do-laijev gre vsak dan na Kosovo, pravega haska pa ni. Prav je, da zastavljate tudi taka vprašanja,« je pritrdil Kučan. V Jugoslaviji je žal res vse bolj pomembno, kot delo in tudi Slovenija pri tem ni izjema. Sedanji sistem pomoči nerazvitim, ki ne gre v konkretne projekte, ni spodbuden, ne daje rezultatov in ga je treba postaviti na nove osnove. V neurejene politične razmere pa tudi tuji kapital noče. Zato moramo naše notranje odnose čimprej urediti. Ni v krizi komunizem, ampak socializem. Od komunizma smo tako daleč, kot je raj od kristjanov. To, kar imamo zdaj, pa niti socializem ni. Mnoge države, tudi socialistične, ki so bile v razvoju za nami in so imele manj upanja na uspeh, gredo naprej, mi pa zaradi naše nesposobnosti in sporov ostajamo na mestu. Celo Kanadčani nam QČitajo, da delamo neodpustljivo napako, ko razmišljamo, da bi opustili samoupravljanje. Ves svet išče motive za spodbujanje delavcev — in to ne le denarne — ter uvaja začetne stopnje samoupravljanja. Občani pa Milana Kučana niso le vpraševali, ampak so povedali tudi svoja razmišljanja o sedanjih dogajanjih. Nihče v CD ni rekel: Hočemo orožje, gremo na Kosovo! Mi vsi sme brate, Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Slovenci in drugi. Kdor zahteva orožje, ruši naše bratsko sožitje. — Kakšna grozna hipoteka bi padla na Srbijo, če bi umrli stavkajoči rudarji, in kakšne močne adute bi s tem dobila v roke naša sovražna emigracija po vsem svetu. Tudi zbor v CD je pomagal preprečiti to nesrečo in namesto zahvale smo za ta človekoljubna prizadevanja poželi le obsodbe. Slovenci in Srbi smo bili v zadnji vojni obsojeni na uničenje, Hrvatje pa na počasno umiranje. Skupno herojstvo in skupne žrtve so to preprečile. Kaže pa, da danes na to pozabljamo, je med drugim s tresočim glasom prebral svoje razmišljanje član ZZB .NOV in eden najstarejših ribniških občanov Franc Gradišar. Prisotni, kijih je bila nabito polna dvorana doma JLA, so mu zaploskali, predsednik Milan Kučan pa je dejal, da se z njegovim razmišljanjem strinja in mu nima kaj dodati in da so njegove besede najlepši zaključek tega razgovora. JOŽE PRIMC Prenove ZK ne bo brez svoboščin Sonja Lokar sodelovala na razpravi v Krškem KRŠKO — Socializem v svetu je v globoki krizi, pa tudi mi se ne počutimo najbolje zaradi kosovske krize, in različnih pogledov na prihodnost ZK in Jugoslavije. To so bili mejniki razprave o prenovi ZK in pripravah na 11. kongres na seji medobčinskega sveta ZK za Posavje, ki se je sestal v torek, 28. februarja. Kot je dejala uvodničarka Sonja Lokar s CK ZK Slovenije, je že na 13. seji CK ZKJ pred štirimi leti postalo očitno, daje organizacija preveč zaprta vase in akcijsko paralizirana, prepad med vodstvom in članstvom pa vse globlji. Torej je bila potreba po prenovi ZK povsem razvidna, samo da so jo v različnih koncih Jugoslavije različno razumeli. V srbski partiji so se prenove lotili s čistkami, ki naj bi partijo spet poenotile in disciplinirale, v Sloveniji smo zamisel o prenovi strnili v pet točk, kot so ločitev partije od države, priznali smo politični pluralizem itd. Na lanski konferenci ZK Jugoslavije problem prenove še ni bil razrešen, na 17. seji so se razprave o njej komaj začele, gradivo o prenovi do 20. seje sploh še ni bilo pripravljeno, vmes pa seje »dogajal narod« na mitingih, so bile stavke itd. V vsej ostrini seje pokazalo, da naša kriza ni več samo ekonomska, ampak politična. Žal te krize ni mogoče razrešiti, ker obstaja preveč različnih pogledov, čeprav je po mnenju Lokarjeve glede ekonomske reforme več stičnih točk, kot bi kazalo na prvi pogled. Toda v Sloveniji se nikakor ne moremo odreči demokratičnim tradicijam, na katerih pravzaprav temelji tudi socializem po meri ljudi. Razprava o prenovi ZK, sicer dolga in stkana iz različnih pogledov, ni/iavr-gla bistveno novih poudarkov. Šlo je več ali manj za konkretne pomisleke. Tako na primer so omenili, da bi morala biti partija odprta tudi za verne ljudi, če pa bo tako, potem bo treba iz programa ZK vreči znano trditev, daje religija zabloda. V razpravi je bila spet omenjena previsoka članarina in zastavljeno vprašanje, kako naj se financira ZK. Nasploh pa je jasno, daje partija potrebna temeljite prenove, vendar za to med članstvom ni velikega interesa, saj ljudi bolj zanima prenova države in spodobno življenje v njej. V sklepe so zapisali, da posavski komunisti v celoti podpirajo program prenove. Sicer pa bo o teh vprašanjih še potekala razprava tudi v sklopu priprav na 11. kongres ZKS, ki so se tako rekoč že začele. J. SIMČIČ NI PODPORE ZA MDA »SUHA KRAJINA 89« TREBNJE — Trebanjski občinski izvršni svet je ugotovil, da v letu 1989 v Suhi krajini na območju občine Trebnje ni predvidenih večjih delovišč, ki bi potrebovala delo brigadirjev in zato ne bo pristopil k samoupravnem sporazumu o izvedbi zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina 1989. Pač pa je dal izvršni svet podporo trebanjski OK ZSM pri načrtovanju novih programskih in organizacijskih oblik mladinskega prostovoljnega dela. Prispodoba s fižolom Marko Bulc, ki ta čas močno vodi med kandidati za člana predsedstva SFRJ, je na dnevu Komunista v Novem mestu v četrtek ponovil svoj priljubljeni dolenjski pregovor Fižol luščiti ni težko, kar tako sedeti je pa še lažje. Z njimje podkrepil svojo trditev, da našega gospodarstva ne bosta rešila ne liberalna zakonodaja ne pogumni mandatar, če bomo vsi le čakali kaj bo. Po njegovem prepričanju nam je vsem skupaj že dovolj hudo in se moramo enkrat za vselej otresti predsodkov o ideološki (ne)primemosti tržnega gospodarstva in trg sprejeti takšen, kot je. Ne bo se nam posrečilo izumiti nekaj novega in bolj ko se bomo obotavljali težje in dlje bomo lezli iz krize Brez dogmatske zadrtosti bi vsak moral opra viti svoj del posla Naloga politikeje izdelati okvir, toje trden in celovit ter stabilen sistem, v katerem bo trg lahko zaživel v vseh svojih sestavinah, naloga gospodarstva pa je učinkovito, to je z dobičkom, poslovati Kakšno nepojmljivo in tujcu nerazložljivo poplavo administriranja imamo sedaj, več kot zgo vomo kaže podatek, daje samo za poslovanje s tujino treba poznati kar 109 različnih zakonov oz. predpisov. Ob takem birokratizmu vsakega tujega denamika mine volja da bi investiral pri nas. Zato je nujna deregulacija tako kotje nujno povečati pooblastila poslovodnih delavcev, uvesti sodoben bančni in informacijski sistem ter zlasti povečati znanje. Organizacijo združenega delaje bilo v zakonu lahko spremeniti v podjetje in spet uvesti dobiček, mnogo težje pa bo spremeniti odnos v naših glavah. Zamisel o dogovornem gospodarstvu še ni mrtva slabi se je bodo še vedno oklepali ne oziraje se na to, da ob tem vsi tonemo. M. LEGAN Samo še okvir za kaos? komunisti prestopajo v nove zveze, ki so skupaj z Zvezo komunistov pripravljene sprejeti in tudi uresničiti vsak program, ki bo dosegel konsenz. Da je res tako, priča 450.000 podpisov Slovencev in tudi kakšnega neslo venca. Kako je mogoče govoriti o legalnosti in legitimnosti skupščinskih odločitev, ko je masa zunaj rjovela »pridite ven, lopovi!«, se je minuli teden spraševal komentator Dela in skupaj s kolegi iz drugih republik in uredništev pomaga! urejati mozaik, ki v svojih obrisih že kaže, da je Jugoslavija pravzaprav okvir za kaos. Smo država, v katere mejah potekajo ideološki, politični in nacionalni boji. Bodočnost diši po Onvellu, sedanjost po izrednih ukrepih. Med dvema sprtima stranema, od katerih ena zahteva še več socializma, druga pa socializem iz neke že zdavnaj pretekle dobe, stoji kot sod smodnika Kosovo. Samo v okviru kaosa se lahko zgodi, da vodja srbske partije pobesneli množici obljubi, da bodo zaprli in kaznovali pobudnike demonstracij na Kosovu, seveda albanskih demonstracij. V državi, ki da kaj nase, lahko to izjavi, vendar v precej drugačni obliki, predsednik države, vlade ali minister za pravosodje ob morebitni asistenci svojega policijskega kolege. V nobenem partijskem statutu ni namreč napisano, da lahko Zveza komunistov piše tudi zaporne naloge. Le v okviru kaosa je mogoče, da je predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič med svojim pomirjevalnim govorom skoraj milijonski množici nemočen pred njenim besom in žvižgi. Celo več, organizatorji in vodje te množice pred očmi jugoslovanskega televizijskega avditorija uče predsednika, kdaj naj govori in kdaj ne. Še nikoli nisem videl bolj ponižanega predsednika, ponižani pa smo bili tudi mi vsi. Sajje to konec koncev vendarle naš predsednik, simbol Jugoslavije, kolikor je je sploh ostalo. Ali pa delegati zvezne skupščine iz začetka te zgodbe, najvišji in edini predsta vniki jugoslo vanskih narodo v in narodnosti, ki so morali poslušati, da so lopo vi, horda je celo vdrla v vseh državah tega sveta svete prostore parlamenta. Delegati so morali skupščino zaradi lastne varnosti zapustiti skozi vhod ali izhod za osebje, nekdaj bi rekli služinčad. V lakih okvirih je sicer presenetljivo, vendar konec koncev ne popolnoma absurdno, da ____________________*___• ____. srbski pisatelji pretrgajo vsakršne i slovenskimi. Ce ti stike s slovenskimi. Ce to store v Evropi in svetu priznani intelektualci, kaj lahko pričakujemo šele od srbskega ljudstva, ki že zahteva orožje? Je bilo zborovanje v Cankarjevem domu, ki je klicalo k strpnosti, človečnosti in zoper izredne ukrepe, res tako bogokletno, da je eden od Miloševiče-vih opričnikov zahteval nič manj in nič več kot izredno stanje tudi v Sloveniji? Je Kučanu ostalo kaj drugega, kot da potegne s svojim pluralističnim ljudstvom? Vrste slovenske Zveze komunistov se osipajo kljub parolam o »socializmu po meri ljudi«, bivši Vendar pa se mora slovenska partija zavedati, da se ljudstvu in novim zvezam ni mogoče dobrikati po lastnem urniku in seznamu nalog. Z ljudstvom in zvezami bo treba sodelovati in jih spraševati za mnenje tudi takrat, ko slovenskim partijskim voditeljem ne bo grozila usoda Azema Vllasija, slovenskemu ljudstvu pa ne spokojen mir v senci oklepnikov. Kaže, da se slovensko vodstvo in partija tega zavedala Kljub nekaterim preplašenim in nepotrebnim izjavam naših voditeljev, ki so po dogodkih v Cankarjevemu domu hiteli z opravičili. Kot da ne bi vedeli, da jih v Beogradu nihče ne posluša in da so stvari tako daleč, da je mogoče zoper Slovence uporabiti prav vsako besedo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika Škrata kaos je že tako velik, da ni vprašljiv le obstoj Jugoslavije kot demokratične in zvezne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Gre za precej več: priče smo javnim in od skoraj nikogar omejenim poskusom preoblikovanja idejnih, političnih in ustavnih temeljev Socialistične federativne republike Jugoslavije. In čudimo se lah ko, da sicer tako prodorna in včasih kar pobalinsko nesramna Mladina še ni objavila nagradnega natečaja za bodoče uradno ime naše domovine. Je celo njih enkrat strah? M. BAUER Ne samo servis Z zbora Temeljne dolenjske banke NOVO MESTO — Na drugi seji zbora Ljublanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto so člani prejšnji torek sprejeli poročilo o poslovanju ter zaključni račun za leto 1988 in predlog dogovora o skupnih ciljih in nalogah poslovne politike Ljubljanske banke Združene banke v letu 1989, predlog plana Temeljene dolenjske banke za leto 1989 in predlog plana prihodkov in odhodkov bilance in revalorizacije za leto 1989. Seznanili so se tudi s predlogom zakona o bančnem poslovanju, po katerem se banka postavlja v isti položaj kot druge delovne organizacije. To pomeni, da ne bo več le servis, temveč gospodarska enota, ki naj bi delala z dobičkom ter z določenim rizikom, banko pa naj bi upravljali člani na podlagi glasov, katerih moč naj bi določal bančni potencial. To bo prineslo tudi več konkurenčnosti na tržišču denarja, se pravi bolj diferencirane obresti, banka pa naj bi poslovala z eč izvirnimi sredstvi in manj s pridobljenimi, pri čemer naj bi se usmerjala v manjše kreditne naložbe s hitrejšim dobičkom. Izboljšalo naj bi se tudi poslovanje z občani. V ta namen je že pridobljena ustrezna gradbena dokumentacija za gradnjo ekspozitur v Šentjerneju in na Drski v Novem mestu. V preteklem letu pa je banka tudi že poravnala obveznosti za gradnjo večnamenske stavbe v Črnomlju, kamor naj bi se iz sedanjih utesnjenih prostorov preselila sedanja ekspozitura. Prav tako nameravajo rešiti prostorske stike ekspoziture v Metliki. T. J. Brez pluralizma ni državnosti V Semiču omizje strokovnjakov o razvoju slovenske državnosti — O Kosovu SEMIČ — »Slovenska državnost se je konstituirala med NOB, izbojevali smo jo s svojo borbo v skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi. Sedaj pa moramo ohranjati interese, ki izhajajo iz različnosti. Jugoslavija je namreč že toliko dokazana posebna vrednota in smo vanjo že toliko vložili, da moramo v njej nadaljevati z življenjem,« je med drugim dejal dr. Janko Pleterski, voditelj omizja o razvoju slovenske državnosti, ki so ga pretekli teden pripravili v Semiču. Ko je govoril o perspektivah slovenske državnosti, je dr. Boštjan Markič dejal: »Slovenski narod, kije družbenopolitično polnoleten, mora biti ustvarjalno kritičen do sebe, mora spraviti na površje svoje ustvarjalne sile ter si pogoje za nadaljnji razvoj državnosti sam ustvariti. Temelj razvoja slovenske državnosti je odprtost slovenske družbe, to pa pomeni pretok idej, znanja, znanstvenih izsledkov. Perspektiva slovenske državnosti je v takšnem federalizmu, ki ne bi bil preveč vsrkajoč, ki torej ne bi preveč vsrkal državnosti federalnih enot.« V razpravi so bili prisotni edini, da bi morali pri naslednjih ustavnih spremembah spremeniti postopek, in sicer najprej napisati republiške ter šele potem zvezno ustavo. Enega od poslušalcev Da je zanimalo, do katere mere lahko Slovenci popuščamo pri prizadevanju različnosti v Jugoslaviji. Po besedah strokovnjaka je problem federacije problem dogovora med federalnimi enotami in hkrati tudi priznavanje različnosti. Različnost je dopustna do tiste mere, da ne posega v pristojnosti drugih enot. Toda če gre za eno državo, je prav, če so temeljne stvari urejene po določenem vzorcu. Ena od takšnih je varstvo človekovih pravic in prav tu bi Slovenija lahko prispevala vzorec. Na vprašanja o političnem pluralizmu je dr. Markič odgovoril, da smo • Na strokovnem omizju v Semiču, ki sta ga ob 45. obletnici 1. zasedanja Snosa v Črnomlju pripravila črnomaljska občinska skupščina in medobčinsko študijsko središče ZK v Novem mestu, so sodelovali dr. Janko Pleterski, dr. Ivan Kristan, dr. Tone Ferenc, dr. Boštjan Markič, dr. Dušan Nečak, dr. Ernest Petrič, dr. Danilo Turk in dr. Anton Bebler. dolgo časa samo govorili o političnem pluralizmu, ki naj bi deloval kot nestrankarska demokracija, rezultati pa so navadno umanjkali. »Politični pluralizem, kot seje oblikoval sedaj, razumem kot nadaljnjo možnost tekmovalnosti, ki bi se opirala tudi na neposredne volitve. S tem bi zmanjševali politično apatijo in povečevali odgovornost.« Dr. Ernest Petrič pa je dejal, da se zaradi odsotnosti političnega pluralizma v našem razvoju v zadnjih desetletjih niso razreševala vprašanja odnosa med republikami in federacijo, prav tako pa tudi ne vprašanje armade. Izgledalo je, kot da je vse rešeno. Ni bilo možnosti za obrambo avtentičnih avnojskih principov. Po trditvah dr. Pleterskega pa brez političnega pluralizma ni socializma in dobre slovenske in jugoslovanske državnosti. Na vprašanja o dogodkih na Kosovu je odgovoril dr. Ivan Kristan, kije dejal, da se tu prepletata dve plati; politična in humana. »Vprašanje je, kako se obnašati do problema Kosova. Vzrok dogodkov, ki smo jim priča, pa je bil postopek, ki so ga hoteli v Srbiji ubrati, da bi rešili probleme v tej republiki. Vendar seje pot, ki jo je ubral Slobodan Miloševič, pokazala kot neustrezna. Jedro nesporazuma je v tem, da so hoteli izpeljati stvari do konca prestižno, četudi bi v jami umrlo na stotine rudarjev. Postopek prestižnega vztrajanja pa je nemogoče, ko gre za vrednoteJjudi. Sicer pa je bila tudi napaka Stipe Šuvarja, ki na obisku pri rudarjih ni opravil tiste naloge, ki bi jo moral.« M. BEZEK-JAKŠE KAKŠNA BO BODOČNOST KOVINARJA ČRNOMELJ — V tukajšnjem Kovinarju, tozdu ljubljanskega SCT, razmišljajo o sanaciji, saj so imeli v preteklem letu skoraj 2 milijardi dinarjev izgube. Težava pa je dobiti program za bolj donosno proizvodnjo. Če bi ga v SCT imeli, bi ga najbrž uporabili že za svoj osnovni program, kije prav tako v škripcih. Zato v Kovinarju razmišljajo tudi o osamosvojitvi, preden ni primanjkljaj še večji, želijo pa si tudi, da bi se agonija tega kolektiva čimprej končala. PONUDBA KOVINARJA KOČEVJE — Kočevski Kovinarje poslal delovnim organizacijam v občinah Kočevje in Ribnica ponudbo o skupnem sodelovanju pri dokončni dograditvi ali prenovitvi zasebnih hiš in stanovanj. Po Kovinarjevem predlogu, s katerim se strinja tudi kočevski občinski izvršni svet, Kovinar ponuja za omenjena dela 10-odstotni popust, do 10-mesečno brezobrestno posojilo in nespremenjeno ceno, vendar pod pogojem, da delovna organizacija, pri kateri je zasebni graditelj ali prenovitelj hiše oz. stanovanja zaposlen, pri Kovinarju za to obdobje brezobrestno shrani ustrezni delež svojih sredstev iz sklada za gradnjo stanovanj. * ■ š mm Mariborsko pismo 'J0-'. Iščemo župana Po dolgem odlašanju Emil Tomažič le napovedal odstop MARIBOR — Mesto išče novega župana. Nič nenavadnega in nič posebnega, če ne bi bila zgodba o že oktobra lani napovedanem odstopu zdajšnjega predsednika mestne skupščine Emila Tomažiča umeščena v mozaik odstopov nekaterih funkcionarjev v mestu in v mariborskih občinah v zadnjem času. Precej je bilo ugibanj, ali se za lanskim »skrivnostnim« županovim pojasnilom, da »ne odstopa iz zdravstvenih, temveč iz osebnih razlogov« (nekaj mesecev poprej je prestal težko operacijo in je bilo že tedaj veliko vprašanj, ali bo lahko naprej opravljal svojo funkcijo), ne skrivajo kakšna globlja nesoglasja v mestnem vrhu. Tomažič takrat o tem ni hotel govoriti, napovedal je le, da bo odstopil v času izbire novega člana slovenskega predsedstva. Volitve člana predsedstva so medtem minile, Tomažič pa svoje napovedi ni uresničil, zato so neka- teri že domnevali, da sije premislil. Pred dnevi pa je le sporočil, da se nepreklicno odpoveduje funkciji pred iztekom mandata. Zdi se, da vzroki, zakaj odhaja, po toliko mesecih odlašanja v mestu skoraj nikogar več ne zanimajo, toda najbrž je poglavitni razlog vendarle njegovo zdravje, čeprav tega tudi zdaj ni izrečeno priznal. Zdaj je kajpada treba izvoliti novega župana. In prav tu sije mestna Socialistična zveza za zdaj pridobila nekaj političnih točk s sprejemom meril, po katerih naj bi izbrali kandidate za novega prvega moža štajerske prestolnice. Kriteriji, pred dnevi predstavljeni javnosti skupaj s pozivom, naj vsi sodelujejo pri predlaganju novih imen, namreč odstopajo od doslej klišejskih kadrovskih direktiv. Namesto slovitih opredelitev, da mora kandidati biti »privržen socialističnemu samoupravljanju, delegatskemu sistemu in neuvrščenosti« (slednja je za župana Maribora še posebno pomembna!), so se oblikovalci meril potrudili in jih imenovali bolj določno; kandidat mora biti »komunikativen in mora znati javno nastopati«, »mora biti pripravljen svojo vizijo razvoja mesta predstaviti javnosti«, imeti mora »družbeni ugled in uživati zaupanje ljudi na osnovi dosedanjega dela«, biti mora »ustvarjalen in inovativen« ipd. Če te kriterije primerjamo s tistimi iz prejšnjih let, je opazen napredek. Vprašanje je seveda le, kje bodo našli človeka, ki bi glede na merila lahko morebiti kandidiral celo za predsednika ZDA, ne samo Maribora. A politika je pri nas postala tako nepredvidljiva, da nič ni več nemogoče. MILAN PREDAN SEMIČ IMEL V GOSTEH STROKOVNJAKE — Na omizju o razvoju slovenske državnosti je sodelovalo 8 strokovnjakov s tega področja, ki so med drugim poudarili, da mora sodobna država temeljiti na pravici do samoodločbe, kije neodtujljiva pravica vsakega naroda. Opozorili so, da se včasih v Sloveniji pojavljajo tudi ideje, ki enačijo samoodločbo z odcepitvijo. (Foto: M. B.-J.) NOVI DEVIZNI TEČAJI tečaj za devize, efektivo, čeke, kreditu pisma ___________in poštne nakaznice država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 5805,83 5814,55 5823,27 Avstrija šiling 100 55152,96 55235,81 55318,66 Kanada dolar 1 5995,68 6004,69 6013,70 Danska krona 100 99601,44 99751,07 99900,70 Finska marka 100 166098,70 166348,22 166597,74 Francija frank 100 114039,88 114211,20 114382,52 ZR Nemčija marka 100 387222,73 387804,44 388386,15 Grčija drahma 100 4614,15 4621,08 4628,01 Irska , funt 1 10330,23 10345,75 10361,27 Italija lira 100 526,39 527,18 527,97 Japonska jen 100 5581,94 5590,33 5598,72 Kuvajt kv. dinar 1 24809,75 24847,02 24884,29 Nizozemska gulden 100 343762,48 344278,90 344795,32 Norveška krona 100 106017,83 106177,10 106336,37 Portugalska escudo 100 4694,33 4701,38 4708,43 Švedske krona 100 112986,96 113156,70 113326,44 Švica frank 100 453178,06 453858,85 454539,64 V. Britanija funt 1 12284,60 12303,05 12321,50 ZDA dolar 1 7148,13 7158,87 7169,61 Naša anketa Kosovo, moja žalost? Vojaški poseg na Kosovu je razburil in razcepil Jugoslavijo. Kkcjf **J mu iz Cankarjevega doma ni zalegel, le prilil je olja na ogenj in uresničit se bojazni, da bodo besede govornikov zlonamerno tolmačene ter as riščene v gonjo proti Slovencem. In res, že se dvigujejo glasovi, da bi ®0 tanki orati ne samo po prištinskih, temveč tudi po ljubljanskih ' tako zatreti kontrarevolucijo. Tisti, ki to zahtevajo, pa razgaljajo sat® kajti s tem, ko govorijo o kontrarevoluciji v Sloveniji, razkrivajo v*0, , jim razmere bolj poznane, tudi svoje početje na Kosovu: da gre PraVZZv0J za rušenje ustave iz leta 1974 ter pripravljanje terena za novo srbsko^ ki je večinski narod v pokrajini brez takega predhodnega »mehčagp^j0 nestabilnostjo nas še bolj oddaljujejo od moderne Evrope. To je videti tu' Preg'edniki. Naslednje f CebelarjeJ onn7b° V prvi tretjini jul‘ja' M!e USMheP H J^° na t0’ da b0 m°-{ebeiarif6™ ,dosečl !e: če se bodo vsi sočasno eStn° *otd’ zdravljenja in zdravljenja *voA„™kaza rezi V torek, 14. daj« strokovn.-,1 pa ga bo znani sadjarski 10 4 WevaWkni?8,- Alojz Mustar' Pos‘ M 55 dolenicDmet,Jskega zavoda, zadolžen # ajemneea 0 ln Posavsko regijo. Zaradi .Bo" demonstr ?nimanja bodo ponovili S>«bfr”rs™r°15- ■ uri pod Trško goro. I rPr£irV,aVICje stal 12.(K)0 din. Na-^ m tulinanm® 1 Precej cvetja. Cvet vrtnice lip8- TSOo a;,, a de veljal 4.000 in nageljna vi“ P° 1.000 do1fsSo d^S0 prodaja,i šopkc bi« ned olr 1 med 6.000 in 10.000 din za F* r* Sejmišča deBe?VP MESTO — V pone-PrašiL rejci Popeljali 276 iM3n"'--,arih6d,,15lednov, n,eserp>,aS^eV v s,arosti °ad 6 ss“i»3S?Asrs s'K).00nPu°dajali P.° 280.000 do 7.0(i()d"? Zlval in starejše po sej^°ud'" EOogram žive teže. Na velja|i c 'r'1Še 2 kravi, k* sta ,eže in f?.-,dm kilogram žive Znašal, o ,, a- katerih cena je žive ,eae8 000 din za kilogram sji^^^l.EE — Na sobotnem 3 ™u So ,meli naprodaj 185 do ^25? S,arih Prašičev in 23 102 Mlajših so prodali din kU,S,Cerp0 ,3 000do 14 00 iših ,,?ram žive teže in starešin "ogram žive teže. Projekt za res žlahtno kapljico V izdelavi dolgoročni projekt razvoja slovenskega vinogradništva in vinarstva METLIKA — Pred časom je republiški izvršni svet naročil Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, naj izdela dolgoročni projekt razvoja vinogradništva in vinarstva v naši republiki. Pri izdelavi tega projekta, katerega vodja in koordinatorje mag. Julij Namenič iz Kmetijskega inštituta, sodelujejo številni slovenski strokovnjaki. Delo so si razdelili po skupinah. Skupino za trsničarstvo vodi mag. Tone Zafošnik, skupino za vinogradništvo dr. Jože Cojnarič, skupino za vinarstvo dr. Slavica Sikovec, skupino za organizacijo in ekonomiko inž. Slavko Gliha, skupino za marketing mag. Janez Istenič, skupino za zakonodajo inž. Terpi- KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO« STUDENEC — Občinska konferenca ZSM in M-Kmetijski kombinat-tok Kooperacija Sevnica priredita v soboto, 11. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Studencu občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Sodelovalo bo 10 ekip, prvo in drugouvrščena ekipa pa si bosta priborili možnost sodelovati na regijskem, se pravi posavskemu kvizu, ki bo letos v Sevnici. nova. Projekt naj bi bil narejen do konca tega meseca. Tako celovit in strokovno podprt projekt bo gotovo odgovornim služil pri oblikovanju bodoče kmetijske politike v Sloveniji. V projektu ugotavljajo, daje obnova vinogradov tako draga, da vinogradniki in kmetijske zadruge za obnovo ne vidijo ekonomskega interesa, zato v projektu nakazujejo vire za sofinanciranje ob- ZNANJE ZA KMEČKI TURIZEM OSILNICA — Včeraj, 8. marca seje v Osilnici začel kuharski tečaj. Organizira ga domače turistično društvo, vodi pa ga Marija Berovšek, pospeševalka kmečkega turizma iz Mozirja. Osil-ničani namreč na področju turizma že dolgo sodelujejo z Mozirčani. Tečaj bo trajal do sobote popoldne. Najraje bi denar na roke Podružnica kmečke zveze tudi v Globokem UjVOMEŠKETRŽNiČE čebu|0 po 20 rww; radlč' motovllec ,n ' m infuS’ č,rno redkev P° 3 00°' ■OOO do l?-*20* česen po l4-°00 din '??0 ln f,zo1 P° 9 000 do '•500 do ?prir! jgram' Jabolka so stala ■ 'eljaia k„r? ,cdAn kll°-solatna sadika je b||Omofc,150din- Merico špinače je ^•čneiših 11123 ^ 000 din, merico naj-Paza 2 nonSre,n za sP°mladansko setev 5-°00 do 6 000 dL°nČe J sme,ane Je velJal ca»|gibala??™dtem ko-scJe ccna GLOBOKO — V krajevni skupnosti so 2. marca ustanovili Slovensko kmečko zvezo. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan in organizacija ima že 160 članov. Za predsednika so izvolili Martina Lepšina, ki je dejal, da ta hip še nimajo svojeg delovnega programa, da pa v celoti sprejemajo republiški program, v katerem so obseženi interesi vseh slovenskih kmetov. »Globočam smo kooperanti Agrarie in Slovina,« je nadaljeval Lepšina, »vendar ti odnosi niso tisto, kar si mi predstavljamo. Vinogradništvo je že nekaj let v krizi in zdaj je na udaru živinoreja. Edino sadjarstvo se še obnese. Martin Lepšina Kako bo vnaprej, ne vemo, ker so se stroški za zaščito močno povečali. Sadovnjake je treba škropiti 15-krat, a liter škropiva se je tako podražil, da ne vem, kako bomo to zmogli. Lani smo dali zanj 40, letos 400 tisočakov. Nas kmete najbolj tarejo cene in zamude pri plačevanju pridelkov. Zato upamo, da bomo s posredovanjem Kmečke in Zadružne zveze v Sloveniji dosegli plačevanja mleka sredi meseca za pretekli mesec. Zdaj dobimo denar šele 24. ali USPOSOBILI 2.200 HA ZEMLJIŠČ ČRNOMELJ — V črnomaljski občini načrtujejo, da bodo v letošnjem letu z različnimi posegi usposobili 2.200 hektarov kmetijskih zemljišč. Od tega bodo na 1.800 hektarih opravili agromelioracije, in sicer na območju Lipe-Hasta, Rožnega Dola, Tribuč, Nerajca ter dokončali projekt Semič. Hidrome-liorirali in komasirali bodo 200 hektarov na območju Doblič-Jerneje vasi, načrtujejo pa tudi ureditev trajnih nasadov na okrog 25 hektarih. Kmetijski nasveti Lanske napake svarijo 0rn°8očiSarna P° Sebl ni ‘n ne more b‘l‘ zveličavna, ona velik pridelek le ?ato b0 ’nc m.ore Pa popraviti očitnih strokovnih napak pri pridelovanju. !2ublianstai??miV?’ kaUe Pokazala ocena lanske sušne letine, ki jo je opravil krrietovanj kmetl-isk‘ zavod in ki bi jo bilo koristno upoštevati pri letošnjem »o oS su^a je najbolj prizadela koruzo, vendar ne vso enako. Pravočas-I''anj priv''1)'pravdno ob(lelane in izdatno pognojene njive so bile občutno 14 zatiran' etf' ^arad' su^e seJe še izraziteje pokazalo, da naši kmetovalci ^Potni n|C P ,eve'ov uporabljajo preveč triazinov. Proti tem herbicidom bolj namnžT kot na Pr'mer prosaste trave, ščir in loboda, so se lani še 50 prizaH r 1®b tem PaJe v tleh ostalo precej nerazkrojenih triazinov, ki Lani s» • Jesenske posevke na koruzišču. 'CarnPaniskJe VnOV*^ Pokazalo. da agrotehnične ukrepe izvajamo preveč Proti raur ° ?n s Premal° strokovnega znanja. To velja zlasti za škropljenje ^uvak o lns . boleznim in škodljivcem. Mariborski profesor dr. Milan b0\rRriv čf03Ude? da je za ve(- kot dve tretjini vseh fitoterapevtskih neuspe-Ptitner s • <>Vek *n nJegov stroj. Pri preizkusnem testiranju 40 škropilnic na Pačnik tl?6 lz.kazalo, daje samo ena brezhibna. Koliko je potem šele na-K|Juh r°P'jenj in koliko denarja dobesedno zmečemo skozi okno! gnojit; u nePrestancmu ponavljanju kmetijskih strokovnjakov, daje treba Zn°Va noraVn|otezeno ter v skladu s potrebami zemlje in rastlin, se vedno u^inek ->nuvUajo napake. Poraba dušika, ki daje pač najbolj na zunaj viden Vbosti s prevebka v primerjavi z fosforjem in kalijem. Posledica te enos-fas’ Plev >1 P°'cgb Posevki, prebujna rast cime, drobni pridelki in bujna raz-P°. Lansk °|V ^ .krompirjevih nasadih in na travnikih je to še posebno vid-Parnel<) 0 'etoje še enkrat potrdilo, da seje treba posloviti od gnojenja »na ’Slcer v poljedelstvu ne bo dobrih rezultatov. Inž. M. L. I $ S N N N ! $ N % 25. v naslednjem mesecu. Medtem že veliko izgubi na vrednosti in koristi ima samo tisti, ki ga obrača. Predsednik Lepšina je vinogradnik in živinorejec, zato ni zadovoljen, če prejme (denar za grozdje) šele čez dva meseca in če na plačilo teleta čaka štirinajst dni. Ne gre mu v račun, da ima klavnica lahko dobiček, kmetje so pa vsak dan na slabšem. Po njegovem prepričanju taki računi niso čisti. Tudi sadjarji morajo predolgo čakati na denar. Glede mleka zastavljajo rejci mlekaric še druga vprašanja, na katera nimajo pravega odgovora. Medtem ko ima Slovenija presežke mleka, Jugoslavija uvaža mleko v prahu in ga prodaja kot sveže. Kot da deviz ne more porabiti za kaj bolj nujnega. J. T. Nizozemska se duši vgnoju Živinorejo omejujejo Nizozemska, ena najbolj razvitih kmetijskih dežel na svetu, se spoprijemlje s svojevrstnim preobiljem, preobiljem živine in s tem povezanega hlevskega gnoja. V deželi redijo zdaj kar 14 milijonov prašičev, 5 milijonov glav govedi in 90 milijonov kokoši in piščancev, ki dajo na leto skupno 93 milijonov ton hlevskega gnoja. Nizozemska ima 14,6 milijona prebivalcev, torej pride na vsakega 6 ton gnoja, kar je glede na potrebe kmetijske zemlje odločno preveč. Ministrstvo za varstvo okolja zato vztraja, da je treba nizozemsko živinorejo omejiti, saj pretirano gnojenje prinaša vse večjo nevarnost za onesnaževanje vode z nitrati, poleg tega ocenjuje, da ena tretjina kislega dežja, ki pade na deželo, izvira iz izhlapevanja snovi iz gnoja, na debelo potrošenega po kmetijski zemlji. Določili so celo cilj: do konca stoletja naj bi zmanjšali količino potrošenega hlevskega gnoja na 53 milijonov ton na leto. Kmetje bodo morali bolje urediti gnojišča, trošenje gnoja pa bo prepovedano v času, ko lahko bolj onesnaži naravo. Uvedena bo posebna taksa, ustanovljena pa bo tudi t. i. banka za hlevski gnoj, kamor bodo kmetje vozili odvečni gnoj. (Sodobno kmetijstvo) BREŽICE: MLADI ZADRUŽNIKI TEKMUJEJO BREŽICE — Občinska kon-frenca ZSMS in aktiv mladih zadružnikov pri Agrarii-TOK Kooperacija prirejata 10. marca kviz »Mladi in kmetijstvo«. Tekmovanje bo v gasilskem domu v Dečnem selu. Sodelovali bodo aktivi mladih zadružnikov Dečno selo, Globoko, Cerklje. Bizeljsko, Pišece in dve ekipi iz Brežic, Letošnji temi za prvo težavnostno stopnjo sta varčevanje v gospodinjstvu in razvojni cilji kmetijsko nerazvitih območij. Za drugo težavnostno stopnjo morajo tekmovalci obvladati gnojenje kmetijskih rastlin in sodobno pridelovanje hrušk, za tretjo pa možnosti zniževanja stroškov v kmetijski pridelavi, Zmagovalci bodo zastopali brežiško občino na regijskem tekmovanju. ki bo letos v Sevnici. Za prireditev v Dečnem selu pripravlja mladinska organizaciaj Artiče kulturni program. nove s precejšnjim deležem nepovratnega denarja. Izdelali bodo tudi modele vinograda za tri glavne klimatske predele Slovenije: Štajersko, Posavje z Dolenjsko in Belo krajino ter Primorsko. Poudarek bo na sajenju tržno perspektivnih sort, ki lahko najbolje uspevajo v posameznem okolju. Poslej naj bi bil na vsaki steklenici vina zelo vidno označen »rojstni kraj« vina. Želijo doseči, da bi se slovensko poreklo vin povsod vidno razločevalo od ostalih vin, kar naj bi tudi v doglednem času pripomoglo, da si bo Slovenija na evropskih tržiščih pri- • V tem projektu je svoje mesto našlo tudi dolenjsko vino cviček, ki trenutno po krivici doživlja krizo popularnosti in ekonomičnosti. Tudi ta projekt naj bi cvičku omogočil njegovo uspešno vrnitev na slovensko tržišče. dobila ugled proizvajalke kvalitetnih in vrhunskih vin. Precejšnjo pozornost posvečajo tudi sistematični vzgoji in širjenju vinske kulture potrošnikov v Sloveniji, Za afirmacijo slovenskih vin bi lahko precej več naredil tudi vsakoletni mednarodni ljubljanski vinski sejem, V grobem bodo projekt končali do konca tega meseca. Morebitne ideje in predloge o tem, kaj naj bi v ta projekt še prišlo, lahko posamezniki, društva in drugi zainteresirani pošljejo Kmetijskemu inštitutu Ljubljana, za mag. Julija Nemaniča. A. B. ZBIRANJE VZORCEV ČRNOMELJ. METLIKA — Društvo vinogradnikov Bele krajine bo v okviru Vinske vigredi v Metliki, ki bo od 19. do 21. maja, pripravilo 13. razstavo vin. Vzorce vin za razstavo bodo pobirali v soboto in nedeljo, 11. in 12. marca. Vsi vinogradniki, ki želijo dati vzorce v oceno, naj se prijavijo pri tajnikih podružnic ali poverjenikih, ki so isti ljudje kot pretekla leta. TEČAJ ZA VINOGRADNIKE IN VINARJE METLIKA — Od 4. do 14. marca poteka v metliški vinski kleti tečaj za belokranjske vinogradnike in vinarje. To je prvi tovrstni tečaj v deželi ob Kolpi. Pobudnik je bilo društvo vinogradnikov Bele krajine, organizator srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta, organizirajo pa v soglasju z republiškim komitejem za kmetijstvo, tečaj pa vodi mag, Julij Nemanič. JW\AAAVVW\ZNAAAAiVVVVVV' EN HRIBČEK BOM KUPIL.- Uneja: Tit Doberšek Zakaj gnojimo Pri gnojenju vinogradov moramo poleg izpiranja hranilnih snovi upoštevati, kako se posamezne hranilne snovi izkoriščajo v zemlji. Zaradi značilnosti razvoja korenin je izkoriščanje hranilnih snovi pri trti slabše kot pri drugih kmetijskih rastlinah. Izkoriščanje hranilnih snovi pri trti primeijamo z enoletnimi poljedelskimi kmetijskimi rastlinami, in to zaradi pomanjkanja praktičnih tovrstnih izkušenj pri trti. Enoletne poljedelske kmetijske rastline izkoriščajo: — dušik od 50 do 80%; to pomeni: če smo rastlinam pognojili s 100 kg čistega dušika na hektar, ga bodo rastline dobile le 50, največ 80 kg; — fosfor od 20 do 30%; — kalij od 60 do 70%. Ker trta hranilne snovi še za nekaj odstotkov slabše izkorišča, je pri gnojenju vinogradov treba to upoštevati in uporabljati večje količine hranilnih snovi. Delovanje glavnih elementov 1. Dušik (N). Pomanjkanje dušika se pokaže v slabi rasti mladik, listi so svetlo zelene, pozneje rumenkaste barve. Listni peclji dobijo rubinasto rdečo barvo. Rastni vršički odmirajo. Grozdje je slabše obarvano. Trta spomladi pozneje odganja, vjeseni pa prej sklene rast. Pri močni rodnosti in slabem gnojenju se listje začne sušiti, robovi listov se vihajo navzgor, tudi vitice odpadajo. Členki na mladikah so debelejši, medčlenki pa krajši. Enoletna rozga ima hrapavo,'rebrasto skorjo. Če opazimo navedene znake pomanjkanja dušika že v juniju, moramo takoj gnojiti s hitro delujočimi gnojili ali pa gnojiti skozi list (foliarno), kar lahko kombiniramo z rednim škropljenjem trte. Če je dušika preveč, posebno če nezadostno gnojimo s fosforjem in kalijem, je vegetacija prebujna, trte se ob cvetenju osipavajo, les v jeseni slabše dozori in pozimi rad pozebe. Dušik najbolj učinkovito deluje na povečanje pridelka. Vinograd brez dušika slabo rodi in daje zanikrno grozdje. En kilogram čistega dušika poveča pridelek za 15 do 24 kg grozdja. Za povprečni pridelek 80001 vina na 1 ha in če upoštevamo izkoristek in izpiranje, moramo ob povprečno 6 do 7000 trt na 1 ha trti letno zagotoviti 150 kg čistega dušika. Z dušikom ni mogoče gnojiti na zalogo, ker se izpira. Količina dušika kot gnojila je odvisna: — od ekoloških razmer, to je od podnebja in kakovosti zemlje; — od sorte trte; bujne sorte z večjo razsežnostjo porabijo več hranil; — od agrotehnike; zatravljeni vinogradi potrebujejo več hranil; — od razmerja z drugimi elementi prehrane, kot sta v tem primeru fosfor in kalij. Za harmonično učinkovitost hranil v vinogradu je po Len-zu Moserju razmerje NPK 1:1,5:3, pri nas običajno 1:1:2. Največ dušika rabi in izkoristi trta do cvetenja. Najugodnejši čas za gnojenje z dušikom je spomladi, tik preden začne trta odganjati, delno pa še pozneje, med bujno vegetacijo trte po cvetenju do srede junija. Če uporabljamo, kar je v vino-gradnih danes najbolj pogosto, rudninska gnojila, bomo posipali NPK pred vegetacijo v aprilu, Kan pa bomo dodali pred cvetenjem ali celo po cvetenju trte. Vsekakor bomo z rudninskimi dušičnimi gnojili trti postregli v dveh obrokih, da bo izkoristek dušika večji. Če vinograd gnojimo s hlevskim gnojem, ki ima dovolj dušika, v tistem letu ni potrebno gnojiti še z rudninskimi dušičnimi gnojili. Vendar se tudi dušik iz hlevskega gnoja v enem letu porabi, ostanek pa izpere; pomeni, da tudi s hlevskim gnojem, kar se tiče preskrbe z dušikom, vinograd ni mogoče pognojiti na zalogo. O ostalih elementih prehrane trte pa drugič. T. DOBERŠEK -VVN \\\\\VVWVWVAA \\VWWVAAA^\VVV\AVVVVWVVVVVVVW'. Raje mastitis kot nakup gnojil Belokranjska živina je dokaj zdrava, zato imajo veterinarji manj dela in s tem tudi _____manjši zaslužek — Najpogostejši mastitis — Dognojevanje polj zdravljenje latentnega mastitisa, parazi-tarnih bolezni in skrajševanje poporodnega premora plačajo le še petino, in ne Pl ČRNOMELJ — V belokranjski enoti dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda s sedežem v Črnomlju in ambulanto v Metliki je zaposlenih 6 veterinarjev, veterinarski tehnik ter vodja pisarne. Če manjka le eden, se poruši sistem dela. Velika obremenitev za enoto pa bo tudi osemenjevanje krav ob nedeljah, ki so ga po nekajletnem premoru na željo kmetov in kmetijske zadruge zopet uvedli konec preteklega tedna. »Veterinar v Jugoslaviji nima takšnega položaja kot v tujini in je močno odvisen od razmer v kmetijstvu. Če se kmetu ne splača več gojiti živino, to pošteno občutimo tudi v veterinarski službi. In kravje v Beli krajini iz leta v leto manj. Ne toliko v ravninskem delu, temveč na hribovitem področju, kjer prevladujejo polkmetje,« pravi vodja črnomaljske enote Jerneja Fabjan. Belokranjski veterinarji opravijo vsak mesec okrog 250 kurativnih obiskov, na leto pa okrog 600 obiskov za osemenjevanje krav, petino živine cepijo proti tuberkulozi, 2.500 psov proti steklini ter dvakrat toliko prašičev proti rdečici. Sicer pa je bojezni med živalmi v Beli krajini malo. »Če so živali zdrave, pomeni, da veterinarska služba dobro dela. To daje zadovoljstvo kmetom in veterinarjem, problem je le v tem, da se mi financiramo sami s svojim delom, in če ni dela, tudi zaslužka ni,« pojasnjuje začarani krog Fabjanova, Sicer pa je najpogostejša bolezen krav v deželi ob Kolpi vnetje vimena, mastitis. Kronični mastitis so doslej redno zdravili, težave pa so bile pri zdravljenju latentnega, skritega mastitisa, za katerega se kmetje marsikdaj zaradi velikih stroškov niso odločili. Od konca preteklega leta pa kmetje za OVCE PRIHAJAJO KOČEVJE — Okoli 450 ovac je prispelo v ponedeljek, 6. marca, na območje Ložin v kočevski občini. Prignali sojih ovčarji iz Bosne, in sicer iz smeri sosednje ribniške občine. Inšpektorji in miličniki niso mogli ugotoviti, kdo je lastnik ali pastir, ker pastirjev pri čredi ni bilo. Tam je varoval ovce le otrok, ki je povedal, da ostali kupujejo ovce v Gerovem na Hrvaškem. Inšpektorji, kmetijci in miličniki proučujejo, po kateri poti bodo napotili ovce iz občine, da bo najmanj škode. Jerneja Fabjan Praznik vina Zmagovalci na pokušnji v Trebnjem: B. Mežan, F. Režen in F. Opara TREBNJE — Tudi letos so v trebanjski podružnici Društva vinograd- nikov Dolenjske organizirali pokušnjo vin, ki sojih pridelali domači vinogradniki. Zaradi slabše lanske letine so za ocenjevanje zbrali le 48 vzorcev, največ med njimi belih vin. Sedemčlanska komisija, ki jo je vodil inž. Alojz Metelko, je prisodila največ točk belemu vinu Branka Mežana. Najboljši cviček je po njeni oceni pridelal Franc Režen, najboljšo frankinjo pa Franci Opara. Drugo najboljšo oceno so s svojimi vini dosegli: za belo vino Slavko Sitar, za cviček Janez Gašperšič, za frankinjo pa Janez Lorenci. Stane Prijatelj sije prislužil kar dve tretji mesti, eno tretje mesto pa sije v skupini sorte frankinja zaslužil Alojz Papež. V nedeljo so se vinogradniki zbrali na občnem zboru, izvolili nov odbor, podelili zahvale in seveda pokušali najboljša izbrana vina. K dobremu razpoloženju so pripomogle slovenske pesmi in dobrote, ki so jih pripravile domače kuharice. V. L. več polno ceno. Zato veterinarji pričakujejo, da bodo rezultati intervencijskih akcij v letošnjem letu boljši. »Sicer pa bo uspešnost akcij v veliki meri odvisna od tega, kako bodo kmetje nadaljevali z zdravljenjem. Vedeti moramo namreč, daje pomanjkljiva prehrana eden glavnih vzrokov za plodnostne motnje in mastitis. Ker je belokranjska zemlja revna, bi jo morali bolj dognojevati, da bi krma vsebovala več,vitaminov, mineralov in beljakovin. Zal so gnojila že tako draga, da kmetje raje tvegajo mastitis pri kravah, kot pa da bi se odločili za ta izdatek,« pove iz izkušenj Jerneja Fabjan. M. BEZEK-JAKŠE Izobraževanje posavskih čebelarjev Svet posavskih čebelarjev vabi novomeške ko-lege v nedeljo v Krško SEVNICA — V nedeljo, 12. marca, se bo ob 8.30 v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem pričelo zimsko regijsko posavsko izobraževanje čebelarjev. Dipl. vet, Vlado Gmajner bo govoril o novostih pri zatiranju va-roze in drugih čebeljih bolezni. Tajnik sevniškega čebelarskega društva Viktor Kladnik je svoj prispevek naslovil »Nazaj k naravi in zatiranje varoze z zelišči,« medtem ko bo predsednik ČD Sevnica Franc Zagorc spregovoril o izkušnjah z zdravljenjem poapnele zalege in o prednostih smukanja cvetnega prahu s korejskimi mrežicami. Predstavnik sevniškega M-Kmetijskcga kombinata bo govoril o sodobnejših načinih škropljenja v sadovnjakih, ki prinašajo manj zastrupitev čebel. T udi s pomočjo videokasete Zveze čebelarskih društev se bodo lahko posavski čebelarji, ki so k izobraževanju povabili tudi novomeške kolege, seznanili z vzrejo matic za domačo uporabo. Magister Miro Mikeln pa bo spregovoril o stanju varstva čebel v Posavju. a IZ NfcvŠIH OBČIN iimil IZ NKŠIH OBČIN Pomoč lahko postane bumerang Kako pomagati nerazvitim? — Najprej naj se uredijo lastninski odnosi NOVO MESTO — Na okrogli mizi, ki je bila prejšnji četrtek ob dnevu Komunista v hotelu Metropol posvečena reformi sistema pomoči nerazvitim, je bilo že v uvodu rečeno, da seje treba te nevralgične teme jugoslovanskega gospodarstva, kljub temu da so se stvari ponekod zaostrile do skrajne meje in sta pametna beseda in strokovno mnenje že izgubila svojo vrednost, lotili strpno, premišljeno in z upanjem, da se bo stanje kmalu spremenilo. Poleg povabljenih strokovnjakov — da dobijo premalo, razviti pa menijo, da Milovana Zidarja, predsednika republiškega sveta za gospodarski razvoj, Janeza Krnca, namestnika republiškega pravobranilca samoupravljanja in prof. dr. Ferda Prošta — se je okrogle mize udeležilo še večje število novomeških gospodarstvenikov in javnih delavcev. Ugotovitvi, da seje kljub vsemu s pomočjo nerazvitim marsikaj naredilo, je sledila ugotovitev, da so s sedanjim načinom dajanja pomoči vsi nezadovoljni, saj nerazviti še vedno trdijo, DANES JAVNO O AVTOBUSNI POSTAJI polnijo vrečo brez dna. »Za tako stanje je precej kriva tudi ZK, saj ni pravočasno ali pa sploh ni upoštevala mnenja ekonomistov, ki že celo desetletje opozarjajo na brezizhodnost take situacije,« je menil profesor Prošt, »korenine nedoslednosti pa segajo v neizpolnjeno reformo iz šestdesetih let.« Kako torej iz začaranega kroga? Najpametneje bi bil problem rešen z dosledno izpeljanim vprašanjem lastnine, se pravi, naj bi bil dajalec fizični lastnik dane pomoči, ta pa naj bi bila postavljena na ekonomski bazi in pričakovanem dobičku. Tako bi bila odstranjena tudi bojazen dajalcev pomoči, tudi izrečena na okrogli mizi, da se lahko dana pomoč vrne v obliki bumeranga, se pravi nelojalne konkurence, kar se že dogaja v tekstilni industriji. V klub nerazvitih se že poskuša vpisati tudi Srbija s svojimi 59 nerazvitimi NOVO MESTO — Danes ob 17. uri bo v prostorih oddelka NOB novomeškega muzeja javna obravnava petih prispelih idejnih rešitev za avtobusno postajo v Novem mestu. Predvidoma bodo v pogovoru sodelovali tudi avtorji predlogov. O zamislih, kje in kakšna naj bi bila bodoča avtobusna postaja v Novem mestu, bo odločal občinski izvršni svet, predtem pa bodo idejne rešitve do 14. marca javno razgrnjene v prostorih Ljubljanske banke na Ljubljanski cesti. POLNE IN PRAZNE DVORANE PREČNA — Amaterski igralci iz tega kraja so v petek, 24. februarja, z igro Afera mandragol nastopili v napol prazni dvorani Doma Edvarda Kardelja v Krškem. Povsem drugače pa je bilo dan kasneje v Brusnicah, kjer jih je pričakala polna dvorana. Minulo nedeljo so nastopili v Škocjanu, sedaj pa jih čakata še dve predstavi v Domu JLA v Novem mestu, radi pa bi nastopili še v Soteski, Trebnjem in Metliki. NESPORAZUM JE POJASNJEN Bolnišnica in tri šole Delegati novomeške občinske skupščine sprejeli predlagani načrt porabe samoprispevka NOVO MESTO — Delegati novomeške občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli besedilo dokončnega predloga referendumskega programa, kar pomeni, da bi v novomeški občini z denarjem iz samoprispevka v naslednjem obdobju gradili bolnišnico in šole. O tem se bodo krajani odločali na referendumu 2. aprila. Kot so predvideli že v začetku priprav na samoprispevek, bi ž občinskim samoprispevkom preselili bonišnične oddelke z levega Krkinega brega na desnega in zgradili nov operacijski blok. Objekte naj bi začeli graditi v začetku junija 1990. Čeprav je bilo v preteklih tednih slišati precej pripomb o tem, katere in kolikšne šole naj bi gradili s pomočjo samoprispevka, je tudi končni predlog ohranil tri prvotno izbrane kraje. Tako naj bi z občinskim samoprispevkom Bife »Pri zaprti knjigi« Kam s knjigarno? METLIKA — Štiri mesece je že tega, kar je Mladinska knjiga zaprla svojo knjigarno v Metliki. Medtem so vodilni občinski ljudje navezali stike z Državno založbo Slovenije, saj je v tem času vsakemu postalo jasno, da Metlika in s tem cela občina pač ne more biti brez knjigarne. DZS ima svojo poslovalnico v bližnjem Črnomlju in je pripravljena odpreti jo tudi v Metliki. Pogoj pa je, da ji občina priskrbi us» trezen prostor. Seveda je trenutno najbolj ustrezen prostor tisti, v katerem je knjigarna že bila. Po »umiku« Mladinske knjige je lokal ostal prazen in bi vanj lahko brez kakršnih koli preurejanj vselila nova knjigarna. Lokal pa je last Mladinske knjige in ta je jasno povedala, da ga namerava prodati. Po cenitvi iz januarja je lokal vreden 160 milijonov dinarjev, kar za 80m2 po sedanjih cenah stanovanjske površine res ni drago. V Metliki so se dogovorili, naj lokal kupi samoupravna stanovanjska skupnosL Na licitaciji januarja je bil njihov predstavnik tudi edini »kupec«. Vendar iz vsega ni bilo nič, ker je denar, ki se zbira na računu slano vanjske skupnosti, stroko namenski, in sicer le za nakup družbenih stanovanj. Na to so opozorili tudi na skupščini stanovanjske skupnosti v začetku februarja. Pred vojno je bilo v Metliki največ gostiln in čevljarjev. Govorili so, da ima vsak čevljar svojo gostilno. Čevljarjev danes v Metliki skoraj ni več, gostilniški standard pa že lovi tistega iz starojugoslovanskega gnilega kapitalizma. Manjka samo še kakšen bife »Pri zaprti knjigi«. A. BARTEU plačevali dograditev novomeške osnovne šole Bršljin, dograditev in prenovo žužemberške osnovne šole ter pripravljalna dela in pričetek gradnje prve etape osnovne šole Mrzla dolina v Novem mestu. V zvezi z bršljinsko so ses-tavljalci predloga zapisali, da bo omogočala sodoben pouk ter dolgoročno in v celoti razreševala problematiko šolanja otrok na tem območju. Kratkoročno bo šola razbremenjevala OŠ Katja Ru-pena in Milka Šobar-Nataša. Dograditev in prenova žužemberškega šolskega poslopja, ki bo imel potlej 18 učilnic s kabineti, knjižnico, telovadnico in »vsemi ostalimi prostori, ki so potrebni za funkcioniranje šole«, pomeni praktično »novo šolo, grajeno skladno z veljavnimi normativi«. V pripravljalna dela in prvo fazo gradnje v Mrzli dolini, o čemer so nekateri doslej že spraševali, predlog šteje pridobitev komunalno opremljenega zemljišča, projektno in investicijsko dokumentacijo ter gradnjo 16 učilnic s pripadajočimi spremljajočimi prostori, kuhinjo in telovadnico. Nepričakovanemu zapletu s predstavniki JLA na zadnji seji občinske skupščine Novo mesto v zvezi s podpisovanjem izjave je botroval nesporazum. Na podlagi informacij, ki sem jih prejel tri dni po seji skupščine na seji Sveta za SLO in DS od vojaškega starešine, je razvidno, da je poveljstvo JLA po sklepu Predsedstva SFRJ dobilo usmeritve, na podlagi katerih je vsem vojaškim ustanovam (tudi domovom JLA) dalo navodila o tem, da naj se v prostorih JLA ne dogajajo kakršne koli scene, ki ne bi bile v skladu z vlogo oboroženih sil narodov in narodnosti Jugoslavije. Kakor je znano, je novomeška skupščina tudi to pot zasedala v prostorih doma JLA, ne sluteč in ne vedoč, kakšna so navodila v okviru JLA. Izvajala je delo v skladu s svojim programom in pravico do svoje suverenosti. Očitno je, da je ta vsebinski razloček domu JLA nadrejeni organ spregledal, misleč, daje podpisovanje Izjave na teritoriju in v okviru JLA, ne pa v okviru programa skupščine, ki je legalno dobila prostore v Domu JLA. Zato si je tudi drugače razlagal vso zadevo, kot bi bilo pričakovati. Nesporazum je sedaj pojasnjen in po obojestranskih zagotovilih ne bo imel nikakršnih negativnih posledic na odnose med občino Novo mesto in JLA. Ti so bili doslej vselej korektni in pozitivni. Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI Štirje zobozdravniki? Skoraj pol denarja mimo zdravstvene skupnosti METLIKA — Tako kot vsa zadnja leta je metliški zdravstveni dom tudi v lanskem letu posloval pozitivno. Ne samo to, napolnili so tudi vse sklade, 4 milijone dinarjev pa namenili tudi za sklad skupne porabe za investicije. Vse to so dosegli, kljub temu da so od občinske zdravstvene skupnosti za lansko leto dobili vsega 750 milijonov dinarjev, kar pri 1,33 milijarde dinarjih celotnega prihodka znaša le 56 odst. Prejšnja leta so od zdravstvene skupnosti dobivali okoli 68 odst. vsega denarja, pa tudi ta delež je bil najmanjši v regiji, saj ostali zdravstveni domovi dobivajo od občinskih zdravstvenih skupnosti več kol 80 odst. njihovega celotnega prihodka. predvidevajo nobenih novih zaposlitev, tako da naj bi ostalo pri sedanjih 41 zaposlenih. Izjema je tukaj le specialist za medicino dela, prometa in športa, ki ga iščejo že več let. Že 20 let delajo v Metliki le trije zobozdravniki, čeprav so potrebe iz leta v leto večje. Če bi letos opremili zobno ambulanto v metliški osnovni šoli, bi se pogovarjali o četrti zobozdravstveni ekipi, seveda pa brez večjega prispevka zdravstvene skupnosti ne bi šlo. A. B. ui • Lani je pomoč nerazvitim skupno znašala 1.514 milijard dinaijev, od tega je vanj prispevala Slovenija 308, Črna gora 23, Hrvaška 364, Makedonija 86, Srbija 351, Kosovo 27,5, Vojvodina 121 in Bosna in Hercegovina 231. Dobitniki pa so bili: Bosna in Hercegovina 373 milijard, Črna gora 126, Makedonija 287 in Kosovo 968. Skupno je bilo torej razdeljenih 1.754 milijard. Letos naj bi Slovenija prispevala 925 milijard dinaijev. občinami, kar postavlja pod vprašaj dosedanje določeanje meril nerazvitosti, ob spremembi srbske ustave pa tudi predlog, naj bi bil fond za nerazvite v rokah razvitih, tako kot je sedež mednarodnega monetarnega fonda v New Yorku. T. JAKŠE »Očistimo svoje okolje« že marca Že ta mesec naj bi v občini pospravili črna smetišča NOVO MESTO — Občinska akcija »Očistimo svoje okolje!« bo letos zaradi ugodnega vremena prej kot pretekla leta, in sicer naj bi večji del s tem povezanih opravil postorili že v marcu. V akciji bodo sodelovale organizacije združenega dela in delovne skupnosti, krajevne skupnosti, hišni sveti, družbenopolitične organizacije, društva in drugi. Vse omenjene poziva občinski komite za urbanizem in varstvo okolja k čiščenju dvorišč, dostopnih poti in zelenic ter k popravilu poškodovanih ograj, žlebov in hišnih pročelij. Izvajalci se bodo za odvoz odpadkov dogovorili s Komunalo, kjer je za postavitev in odvoz kontejnerjev določen Slavko Janežič, dosegljiv na telefonski številki 23-594. Koristne odpadke pa bo z zbirnih mest odvažal Dinos, ki bo organiziral potujoči odpad. Izvajalcem akcije občinski komite priporoča, naj odpadke, ki jih je možno sežgati, uničijo na ta način. Tako bi se znebili kar precejšnje količine navlake, kar je posebej koristno spričo premajhnega števila kontejnerjev. Pričakujejo namreč, da bo Komunalnih zabojnikov premalo v prvem »zamahu« občinske očiščevalne akcije, zato priporočajo odlaganje odpadkov na začasna zbirališča, od koder jih bo Komunala (ali Dinos, Kostanji za prijetnejše življenje KS Kandija-Grm načrtneje v boljšo izrabo bival-______nega okolja če gre za sekundarne surovine) odvažala naknadno. Čas organizira- nega čiščenja okolja bodo glede na svoje pretekle izkušnje izbrale krajevne skupnosti same, kot rečeno, pa naj bi akcija »Očistimo svoje okolje!« potekala ta mesec. NOVO MESTO — V novomeški krajevni skupnosti Kandija-Grm so na razpravi, namenjeni novemu samoprispevku, predlagali, naj bi v Novem mestu v bodočem referendumskem obdobju obnovili in hkrati povečali mestne kostanjeve nasade. Če bo do revitalizacije novomeških kostanjev po tej poti dejansko prišlo v naslednjih štirih letih, je nedvomno težko trditi z gotovostjo, toda dejstvo je, da so kandijsko-grmski pobudi prisluhnili predstavniki drugih mestnih krajevnih skupnosti. Vse mestne krajevne skupnosti so pripravljene vnesti v svoje referendumske programe revitalizacijo mestnih kostanjev, kot meni Ivan Steblaj iz KS Kandija-Grm. Če je ta predlog prvi korak za bohotne-jšo novomeško kostanjevo senco, bodo v KS Kandija-Grm naslednjega storili s pridobitvijo dokumentacije za ureditev krajevnih parkov. Dodati pa je t[eba, da jim ne gre izključno za drevje, pač pa se ogrevajo za boljšo izrabo bivalnega okolja v celoti. Da imajo v teh željah kostanji posebno mesto, je razumljivo zaradi nekaterih posegov v mestne pa-rke. L. m. SUBVENCIJE ZA STANARINO ODVOZ SMETI DOLENJSKE TOPLICE — Iz naselij KS Dolenjske Toplice Komunala že dober teden organizirano odvaža gospodinjske odpadke, pri čemer ni šlo povsem gladko. Kot navajajo v vodstvu krajevne skupnosti, občani najbolj kritizirajo prostore, kjer za zdaj stojijo smetarski zabojniki, ki so postavljeni tako, da en kontejner uporablja 6 gospodinjstev. Kot lepše in čistejše posode za smeti naj bi zabojnike sčasoma začeli uporabljati povsod v tej krajevni skupnosti, medtem ko imajo zdaj vsamih Dolenjskih Toplicah običajne kante. METLIKA — V lanskem letuje 37 stanovalcev v družbenih stanovanjih v metliški občini dobivalo subvencijo za plačevanje stanarine. Za te subvencije je metliška stanovanjska skupnost lani namenila 8,5 milijona dinarjev, kar je 4 odst. od skupne stanarine vseh družbenih stanovanj. Najvišja subvencija znaša 80 odst. od celotne stanarine, najnižja pa 20 odst. OBVESTILO Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto obvešča se občane, organizacije združenega dela in skupnosti, da ni več omejitev pri porabi pitne vode. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO BOLJ PESTRA GLASILA — Dr. Manca Košir (v sredini) docentka na FSPN, je skupaj z novomeškimi uredniki glasil združenega dela prejšnji torek kritično pregledala vsebino in obliko teh glasil in svetovala, naj bi njihovi sodelavci poskušali dati tej obliki obveščanja več novinarske vsebine in več krajših in razumljivih člankov ter rubrik, ki bi pritegnile bralce. Pozorno staji prisluhnili tudi Lidija Jež, urednica Labodovega glasila (levo) in Jasna Šinkovec (desno), urednica glasila IMV. (Foto: T. Jakše) Se pravi, da so v lanskme letu v metliškem zdravstvenem domu kar slabo polovico vsega denarja dobili od priliva od drugih zdravstvenih skupnosti, z območja katerih hodijo pacienti v metliški zdravstveni dom, in od participacije. Medtem ko je ozeljska zdravstvena skupnost, od koder hodi v zdravstveni dom v Metliko največ »tujih« pacientov, soliden in sproten plačnik, pa se s tem ne more, vsaj v metliškem primeru, pohvaliti novomeška. Od participacije se je v lanskem letu zbralo okoli 140 milijonov dinarjev, večina, več kot 90 milijonov dinarjev, od zobozdravstva, ostalo od medicine dela, le manjši del pa odpade na splošne ambulante. Participacija je v lanskem letu zelo blagodejno vplivala na njihovo likvidnostno stanje, odkar sojo znižali, pa se tudi pozna, le da v obratni smeri. S 1. marcem seje spet zvišala, in sicer za 94 odst. v primerjavi s prejšnjima mesecema. V lansem letu so se v primerjavi z letom poprej močno povečali materialni stroški zdravstvenega doma, za blizu 150 odst., zdravila so bila dražja za 185 odst., zobozdravstveni in zobotehnični material pa kar za 211 odst. Vedno večji strošek predstavlja tudi bencin. Amortizacije za iztrošeno opremo so zbrali za 40 milijonov dinarjev, kaj pa lahko s tem naredijo, pove že podatek, da nov avto za reševalno službo stane 150 in več milijonov dinaijev. Za letos ne Celo leto delali za 15 strojev Kljub vsemu so v Kometu glede na razmere in v primerjavi z drugimi s poslovanjem v lanskem letu zadovoljni — Plač ne morejo več zniževati METLIKA — Glede na pogoje, v katerih so poslovali, so v metliškem Kometu z rezultati gospodarjenja v lanskem letu dokaj zadovoljni. Ne samo v začetku lanskega leta, marveč kar celo leto je bilo za gospodarstvo polno neznank in pogoji gospodaijenja so se stalno spreminjali. »Ce bi že od začetka leta vedeli, s računati. Pri tem pa je treba vedeti, daje kakšnim deležem ustvarjenega dohodka bomo lahko razpolagali, bi se gotovo bolje prilagodili stanju in bi bili tudi rezultati boljši,« pravijo v Kometu. »Kar naprej se je govorilo, da bodo gospodarstvo razbremenili, mi smo se trudili, krepko delali, da nam bi čim več ostalo, na koncu pa seje izkazalo, daje bilo vse to le govoričenje, vzemimo za primer samo te oderuške obresti.« Vsi kazalci govore o uspešnem gospodarjenju v Kometu v lanskem letu. Finančni rezultati pa žal tega ne potrjujejo v isti meri, kar kaže na čuden razkorak. Ostanek čistega dohodka za lansko leto znaša v Kometu 740 milijonov dinarjev. Za ta dena pa lahko kupijo 15 šivalnih strojev. Koliko časa bi potrebovali, da bi ob taki akumulaciji zamenjali 300 šivalnih strojev, kolikor šteje njihov strojni park, ni težko iz- stroj odpisan po osmih letih, pa že to je v teh časih zelo dolga doba, saj je tehnološki razvoj na tem področju izredno hiter. teklo brez večjih zastojev. Zadnjih pet let se število zaposlenih v Kometu ni povečalo, ostajajo pri 450 ljudeh, kljub temu pa se storilnost povečuje. Seveda je jasno, da si letos pri taki akumulaciji • Vsa zadnja leta je Komet v veliki meri usmejen v izvoz, in to na konver- Kljub vsemu lanskoletni rezultat gospodarjenja v Kometu ocenjujejo kot dober, še zlasti če se primerjajo s sorodnimi podjetji. Poudarjajo pa, da so prišli do meje, ko plač ne morejo več realno zmanjševati. Povprečna plača v lanskem letu je znašala 528 tisočakov, za letošnji januar pa 1,03 milijona dinarjev. Sprejeli so sklep, d abodo plače dvigali v sorazmerju z rastjo inflacije, seveda pa bo moralo biti to podprto z delom in dohodkom. tibilno tržišče. Res gre v glavnem za tako imenovani »lohn« posel, vendar tudi ta prinaša devize in zaslužek delavcem. Lani je za izvoz delalo več kot 60 odst. Kometovih zmogljivosti in tudi letos tega odstotka ne bodo zniževali, prej obratno. Na tuji trg so vezani tudi pri nakupu potrebnih surovin in materiala, saj za svojo proizvodnjo za domači trg potrebujejo okoli tretjino uvoženih surovin in materialov. Kar se storilnosti njihovih delavk tiče, se vodilni v Kometu prav nič ne pritožujejo, tudi delo je v lanskem letu ne bodo mogli privoščiti nobenih večjih investicij razen nakupa nekaj novih šivalnih strojev. A. B. .. r|LM ?»ms( _____________________"jespa, . J ""»otil< DEŽ Med sobotnim dezevjemj osnovnc Domu JLA nastopila folklorna .P* starši pr skupina Kres. Navdušeni gledaJci naraščaj nekoliko mokri, s stropa tako rekoč" Juv ^ ga poslopja je izdatno kapljalo in c J J majo d0 Zdaj je nekoliko bolj jasen tudi m a«rok jaki so se gotovo bali, da bi onečedila kakšna kaplja s stropa. - ... mizi o etničnih skupinah je najdljeg e ^ ^ predstavnik Romov. Prijazno1»glGl UU nili po 20 minutah. Kaj šele bo, VJ ^ Romi narod, za kar se np Un)a i vse, k če h se jim je dvignil pritisk, potem ko*®.. a ( Robarja-Dorina, mestnega umen" ^ režiserja filma Veter v mreži, vl? ' ,r ima polnoma novem R-2L Robar m , ■ ■mania It mcseraV kot SVOJ Pr'SPii, T."1 nemosti in mestnemu P?wu pe Ju no, kar zdaj m zanesljivo, je, ce ^ ^ ^ posnet v dveh mesecih. Režiser) vadno radi vozijo v dobrih avtm- VEJ Jočno Nočevi nekaj v Mami. ZAk več. Opaziti je namreč množično ^ gfc važanje smeti v eksotični ParK 8 ke in ske graščine. 'islug0 tatoše’ , Poskrb iZ NOVOMEŠKE PORODNišNI VE( zaradi rca s°' ^dgov V času od 27. februarja do>./na^todi več ko novomeški porodnišnici rodne- ^ intu.. Okoren iz Krmelja - T0*^’Bra»k‘ dogaja Koračin iz Cerovca — Tozteo, M* J° stan Kozole iz Vel. Podloga - Da*) ' ^ _ rija Novak iz Dragatusa — paInci Joštov nka Sedlar iz gesinca — Mf dorab Podbrežnik iz ŽužemberkaJ* p^oit Jovan Tino, J®*? jana Vardič iz Črnomlja — J*®' ki bo Petrovič iz Podbočja — Matej ' [^ni gotovi Tončič iz Pilatovcev - Deja iLa# nakar Strojanšek iz Krškega — M.atic?'^i * Prijavi na, Janja Mihalič iz Druzins« ^ na, Janja iviinanc iz ui » Leo, Darja Tomažin iz Koren'18 ^ rka — Ladislava Hruševar iz Davorja. Mojca Kebelj iz Dol- K ovr-' — Špelo, Aleksandra Fabjančič i ce — deklico. „ M fiež' IZ NOVEGA MESTA: Rasema j Majde Šilc 20 — Adno, Darja tu z Majde Šilc 20 — Adno, Darjam ^ aj bi, iz Adamičeve 46 — Tilna, M J pj) linost Davida. Lucua(). ^ bravc z Drske 39 bevšek iz Slavka Gruma 62 .* "ujlei'* "bel v rija Jerič z Drske 38 a — te' Medved iz Slavka Gruma 46 Vrtelo Čestitamo! ^ . "ke,' vse?, začud (J. Mrkalj-Kadmus) Postave se ni bati, ampak s°a Mij] (Ruski pregovor) • Kruh je opozicijska stran, komunistov. (Igor Torkar) «*" 1A? tOpik Sprehod po Metliki *« <351 same; niso i za vo R/ a, cC °sno’ pOT. CESTA, BOLJE REČENO Y fa niške Hočevarjeve do Zevnikove hiše . tika) Posvi hom je tako razrita in zapuščena* Jan podobnega težko našli še v ta,. £jji J* U°bi vasi. Na pritožbe krajanov, j' Hribu, so pripeljali kamion šod : tal pa ga ni nihče. Moti tut*'.fnjLtavfr polzi proti Obrhu iz ene od hiš, Pjj zajetJe nih nad tem potokom, kjer je 1 ^ __ za metliški vodovod. upNČE8 w HENRIK BURKAT - H£veC * b,C, znani dolenjski harmonikar,^P^rjetn ■sSS s Rajmerjevem bifeju. Po kratkem t«', ru o harmonikah in o narod^ glasbi fanta zgrabita inštrumente in ^ komi gidbui um ui /.gi iiuiiu nisi* *** ■ . • ne manjka. Nekateri namigujej - bo , ne govorice zlobno natolcevali^ kj b Burkat je vse prej kot ljubosumne'-’^’ ga lahko konkurenca spravna voljo. ,VAp' KULTURNEM DOMU EC> „i kaki * Pi DA KARDELJ A odpravljajo naPa ' jf truw" Kulturo ua se ukvarja tud, s bi P0^1* »ikon, na i,P^av b‘ bilo, da bi mladoletna. nakarb- jim no na kulturen način razložili, zakaj za takšne ~ Jd?S S^?fedokrHv v-jni'va: eški oWH. ŽEMLJA ,von jen- - taft Zel°Slabe volje Gotki upravičen^ Jasi zemlio^f namreč vozi s tovorn-'*5T, ? t? poti’ kiJe tako posuta in vse,p k hočejo h6"1 v da moraj° prebivalci, felniea,'samici "i!h°Ia.cesta postala amo koso« “talnica _r ■ - -umova cesta postala mernika f Poda tudi spirati umazanijo z nje. videli v P' Pohvalijo ^'s„a poz“ivno R>at: lahko se ni ob# ""ajo oprano mf"1 redklh v Črnom|ju>kl MS «SS?»Mte - SS§«S5lS¥-*£j$S?: tizmu- & J^dak: £r°^' ?at0^0ITla^*n* razmišl-bofil^n ^ jih bodo i t°pil,vmuslinamsnkovero, rji se nen na domačem^ k0, po^opa^ kar P°d sliv/x | Drobne iz Kočevja v VFT^rrr ?0{nop,LN2SGfAKALVeter’ ki Je Kočevju npiz • ‘e^ruarJa’ je povzročil v rekajveiin rA-,nev.šečnosti- Polom>l je Marni. zbl vebko šipo pri kočevski zapl j. ’>ePmoževah hE Gk?TE — Meščani so [0ne f ce onesSl®so sk°raj vse ceste in uli-HttO^ Jakov. Odo,,, Z zem'j°> k, pada s tovorn- - "* f J?!uf>°> zato ne bf hilrJ^?n01? L" dru8“" fm VEC Koll,a Se ikomunala.’ Me®* več kontrol n^rašank,e Pa je, da bo treba JOifi ‘ntudicirilpjuna^P"selJevanjem Romov jo, Mf aorab,naio„Ae P0«0*0 prihajalo do 'rin# Povanje • faJe Priseljenec zahteval sta-. Dam !očihrazl"p ?1 “radi bivanja v nemo- S fes i Iren* gotovljen nr A. lma priseljenec res za-enja«^ Pakaršeiminimalni standard, vasi - Prijavil v 0bfi° ahko m stalno “P05'1'in Č^niski zobotrebci f' blUn^i zE ^0N JUAN — Seveda to it ^II^^TSSCrtT; J« * Igral je ^,pr°m^'J0 svoje nove kaše- ‘Kra p iiuvc K.aj»c- Vrtelo kar 75 P e5’ na katerem se je . t*ke, ^ ^ ’’ZDSU« — Razmere so res ®Sf ^žudi na n? VS1 v >>z°su«. Zato te kar P^rne te ali »e ribniške 23 Zvezo ohr, lJU5’ljan' na ZOZS„. BPP °!rt",h zdruJeni Slovenije. ' jAKeE1PokhN° ?A žene 'N VO-ktpilo v dom,, n*11 zS"a Je 7-marca nas" ^ r^jR^-lPiilfkogle- [1 ntkKA?ST za vse brezplačno. vkih £ThAnVA,SLAŠČIC - V teh gre-V£etaL8hfl"de,prav razstava sladic. r?n bo tudf A dl dnevu Jena- Zadnji ^bitki bodoP'f,,n,?reba,1Je dobitkov. °odo razstavljene slaščice. fi — -.jske iven •j 1 Kalifu vsai nriht ^°Vanka' -ie bržkone sle-. tlo naporiPHbbžnojasno. Da pa le ne bi *, “s ,1» b° prav P omsta. Seveda samo vozilo ne Pr°metnrPm ?le,8l0' da bi mini mestni “PtavilanA,,11 z mrtve točke-ak« tega ^bniku Izku?^” ““P3.!' Podjetnemu za- ne splača. ^iavee, naU^1 A V ^r'mu spodbujajo iahkoJJl?e,j0 t“J.,h jezikov, da se .'ajimi poslov Zmenil'' brez prevajalca, S'jajo tSdj J1!"1 Partnerji. Delavce Pj,d°bijo fu ‘koŠV,C,0 Italij°' da si tam fjaka usiU„nrk,cl0nalna znanja. Naposled IZ NkŠIH OBČIN h!lahkotemn A,mačem if*"* Neuradno izogniti mU rekb 'tfdt takole: da s tri'Kaniti m,,:::'™1 n”10161 aa sc hoče- 'fessssa $EK<;„, srbšč,no. panjski obnn j!Bu ~T Zadnjič je znani dn hanjeemn k hudomtišno pristal, da d “^akakrA Lma.njka skoraj nič več sa S '^'e neka,Peks klub' so te bese- ‘>SVetljevanju trebanjskega občestva' KONCERT GODBENIKOV ČRNOMELJ — Tukajšnja godba na pihala je imela minulo soboto letni koncert. 35-članski orkester pod vodstvom Antona Kralja se je predstavil z razmeroma težkim programom v dveh delih. Med godbeniki prevladujejo mladi, saj je več kot polovica osnovnošolcev, ki se glasbeno izobražujejo v črnomaljski glasbeni šoli. NOVI PREDSEDNIK JE PRELESNIK RIBNICA — Franc Prelesnik iz Rika Ribnica, sicer pa znani sindikalni delavec, je novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica. Izvolili so ga na nedavni seji skupščinske občine organizacij ZS 1. marca. Na isti seji so zmanjšali število članov občinskega sveta ZS, in sicer od sedanjih 31. na 21. Hkrati pa so zagotovili boljšo zastopa-nost po dejavnostih v tem organu in tudi boljše sodelovanje osnovnih organizacij sindikata z občinskim vodstvom ZS. To so storili tako, da so se odločili, naj bi bili člani OS ZS načeloma predvsem predsedniki osnovnih organizacij sindikata, ki so že kar po pravilu tudi najdelavnejši člani sindikata. 1 lili, M IZ NtvŠIH OBČIN Upanje le obrt Zmanjševanje brezposelnosti vidijo v Črnomlju v odpiranju delavnic ČRNOMELJ — Število iskalcev zaposlitve, prijavljenih v črnomaljski skupnosti za zaposlovanje, je preseglo število 200. Vprvih devetih mesecih lani so delovne organizacije izkazale za tretjino manj potreb po delavcih kot leto poprej. Glede na to, da v delovnih organizacijah ležijo k čim bolj racionalnemu in produktivnemu zaposlovanju, pa se bo nezaposlenost zlasti za delavce z II. in III. stopnjo strokovne usposobljenosti še povečala. Toliko bolj, ker v dveh največjih kolektivih v občini predvidevajo zmanjšanje števila zaposlenih: v Iskri za 0,4 odst., v Bellu pa za 2,5 odst, le v Gorenju naj bi zaposlili za 5 odst. več delavcev. Že ti podatki obetajo katastrofo pri zaposlovanju. Številke so eno, življenje pa pokaže še marsikaj drugega. Tako na primer elektrotehniki iščejo delo kot natakarji, čistilci v Integralovem tozdu Gostinstvo, od koder so zaposleni še nedolgo tega množično bežali V Bellu, kjer je bila včasih dokaj velika fluktua-cija, delavcem z nižjo stopnjo izobrazbe niti na misel ne pride več, da bi odšli V Iskri tudi tistih s srednjo izobrazbo po pripravništvu nimajo več kam zaposliti tudi kot nekvalificirane delavce ne, ker je delo vse bolj avtomatizirano in jih ne potrebujejo več. Pri reševanju tega problema najbrž ni dovolj reči le, da bo pač moral začeti delo vati trg delo vne sile in da bodo imeli tu prednost sposobnejši Vedeti je namreč treba, da bo čez nekaj mesecev končalo šolanje nekaj deset bolj ali manj sposobnih črnomaljskih srednješolcev, ki se bodo pridružili množici brezposelnih. Vprašanje je, ali ne bo prizadevanje izvršnega sveta za polodstotno povečanje zaposlovanja v letošnjem letu jalovo, predvsem ker računa, da bodo pri tem pomagale delovne organizacije, v katerih pa se boje, da bodo s tem zopet zabredli v ekstenzivno zaposlovanje. Ena redkih ali celo edina možnost, ki še daje nekaj upanja, je zaposlovanje v drobnem gospodarstvu. Če kdaj, potem bi morali prav sedaj razvoj obrti toliko bolj podpreti, uresničiti dolgoletne obljube in pri odpiranju delavnic včasih tudi nekoliko popustiti preveč birokratskim zahtevam. M. BEZEK-JAKŠE Mesto v malem Črnomaljski dom starejših občanov praz noval prvo obletnico ČRNOMELJ — 1. marca je mini- lo leto dni, kar so v domu starejših -c ......................-- občanov v Črnomlju sprejeli prvih 18 stanovalcev. Ob tej priložnosti so pretekli teden pripravili proslavo, na kateri je nastopil nonet Rog iz Kočevja, prisluhnili so recitacijam ene od stanovalk doma. Izdali pa so tudi 2. številko zanimivega glasila Naša jesen. Čeprav so načrtovali, da bo dom napolnjen v enem letu, se to ni uresničilo. Res je sicer, da gre popolnje-vanje doma tako, kot so zapisali v elaboratu, vendar v njem niso upoštevali odhodov in umrljivosti. Tako so v dom, ki ima 187 postelj, sprejeli 200 ljudi, vendar je del, kjer si lahko sami pomagajo zaseden le 60-odst. Nasprotno pa je negovalni del poln in bodo nabavili še 15 postelj, saj po prošnjah sodeč, pričakujejo vedno več bolnih ljudi. Sicer pa se v domu obnašajo skrajno racionalno, saj imajo celo manj zaposlenih, kot dovoljujejo normativi, vendar zaradi tega stanovalci niso prikrajšani. Imajo pa celo 6 medicinskih sester, ki opravljajo manj zahtevna dela, kot je njihova izobrazba, saj so negovalke. Za vse tiste, ki niso ustrezno usposobljeni za dela, ki jih opravljajo, bodo v domu pripravili interno izobraževanje. Sicer pa je, kot je povedal predsednik KPO Milan Krajnc, delo in življenje pri njih zelo pestro. Tako imajo s stanovalci redne mesečne sestanke, družabne večere, na katerih sami poskrbijo za kulturni program, oskrbovanci obdelujejo njivo, imajo delovno terapijo. V domu so odprli frizerski salon, razmišljajo tudi o pedikerju, v sodelovanju z matično knjižnico pripravijo izposojo knjig. Tako je dom postal malodane mesto v malem. Krajnc je pohvalil skupnosti socialnega skrbstva, ki redno poravnavajo obveznosti do doma, prav tako črnomaljska zdravstvena skupnost kar pa ne velja za druge zdravstvene skupnosti. Plačujejo namreč tudi s polletno zamudo, a brez zamudnih obresti. Kljub tem težavam je dom zaključil preteklo leto brez izgube, toda skladi so ostali nenapolnjeni in amortizacija neobračunana. M. B.-J. Viniške stiske bo končno konec V Vinici začeli dozidavati osnovno šolo — Jeseni nič več dvoizmenskega pouka — Hrvaški prispevki v črnomaljsko izobraževalno skupnost VINICA — Čeprav v nobeni šoli v črnomaljski občini nimajo idealnih pogojev za delo, je gotovo najslabše prav v viniški. Edini imajo namreč popoln dvoizmenski pouk, kabinete imajo le za kemijo, fiziko in tehnični pouk, telovadnica pa ne ustreza ne po višini ne po površini. Šola je stara 35 let in v delu, kjer so učilnice, popolnoma dotrajana, saj vzdrževanja zaradi pomanjkanja denarja ni bilo, obremenitev pa je celodnevna. Končno so si tudi v izborili, da bodo jega leta. Tako bodo najprej dozidali 5 dobili minimalne razmere za pouk. Pred nekaj meseci so začeli šolo dozidavati. Gradbeniki bi sicer zmogli vsa dela opraviti v enem mahu, a zaradi pomanjkanja denarja so gradnjo morali razdeliti v tri etape. Sredstva namreč postopoma pritekajo iz samoprispevka, 37 odst. denarja od vrednosti naložbe pa bo prispevala republiška izobraževalna skupnost, vendar šele sredi letošn- učilnic, 3 kabinete, zbornico, vhodno avlo z garderobami in garaže. Med poletnimi počitnicami bodo obnovili stari del šole. Ti dve etapi bodo končali do začetka novega šolskega leta. V letošnjem letu se bo začela tudi gradnja telovadnice, ki pa jo bodo zaradi majhnega dotoka denarja najbridtončali šele drugo leto. POSODABLJANJE PROIZVODNJE ČRNOMELJ — Čeprav so potrebe po naložbah v črnomaljskih kolektivih velike, zaradi nizke akumulacije ne bo moč uresničiti vseh. Tako bodo v glavnem le rekonstruirali in posodobili sedanjo proizvodnjo; za to bodo po cenah iz decembra 1988 porabili 80,1 milijarde dinarjev. V semiški Iskri bodo posodobili proizvodnjo v tozdih Energetski kondenzatorji ter Mehanski deli in naprave (29 milijard dinarjev), v rudniku Kanižarica bodo nadaljevali program raziskav in odpiranje južnega polja rudnika (1,2 milijardi), v Golfturisto-vem tozdu Gostinstvo pa razširili in posodobili avtokampe (4 milijarde). V črnomaljskem tozdu IMV bodo zgradili proizvodne prostore, kupili opremo za novo tehnologijo in povečali zmogljivosti za proizvodne prostore, kupili opremo za novo tehnologijo in povečali zmogljivosti za proizvodnjo opreme za počitniške prikolice (21 milijard). V Gorenjevem tozdu Kompresorji bodo kupili opremo za novo proizvodno linijo za nov tip kompresorjev (10 milijard), v tozdu GG v Črmošnjicah kupili vozila in opremo za 1,1 milijarde, prav tako bodo kupili opremo v Beltu (8,5 milijarde), v Gokovem tozdu IGM pa bodo kupili opremo v Beltu (8,5 milijarde), v Gokovem tozdu IGM pa bodo rfBširili in posodobili proizvodnjo v kamnolomu (3 milijarde dinarjev). Jeseni si bodo na viniški šoli končno lahko oddahnili in začeli z enoizmenskim poukom. Kako velika obremenitev je ne le za učitelje, ampak tudi za učence dvoizmenski pouk, pove že to, da so otroci iz bolj oddaljenih krajev sedaj v šoli tako rekoč ves dan, ne glede na to, kdaj imajo pouk. Viniški šolski okoliš je namreč zelo raztresen, od enega do drugega konca je več kot 30 kilometrov, vozi pa se dobra polovica učencev. Zato si v šoli ne morejo privoščiti posebej prevoz za dopoldance in popoldance, tako da jih pripeljejo v šolo hkrati, potem pa učenci nižjih razredov čakajo ves dopoldan, da se prične njihov pouk, učenci višjih pa, da se konča popoldanski pouk. Izjema je le takrat, ko se lahko odpeljejo ali pripeljejo z rednim avtobusom. Takšno bivanje pomeni dodaten strošek za šolo, ki pa je še vedno manjši kot večkratni prevozi. V viniški šoli jih je od 280 učencev 63 iz sedmih hrvaških vasi. Starši teh otrok vztrajajo, da obiskujejo slovensko šolo, saj so spoznali, daje izobraževalni proces tukaj na veliko višji ravni kot pri njih. Po besedah viniškega ravnatelja Jožeta Režeka hrvaški starši v tem ne vidijo nikakršne nacionalne ogroženosti, pač pa večjo možnost svojih otrok za nadaljnje šolanje in zaposlitev v Sloveniji. Končno jim je uspelo tudi, da bo SDK po 1. aprilu usmerila domicilni del sredstev vseh tistih iz teh 7 hrvaških vasi, ki so zaposleni v Sloveniji, v črnomaljsko izobraževalno skupnost in skupnost otroškega varstva za izobraževanje in varstvo hrvaških otrok v Vinici. V šoli pa si prizadevajo, da bi skupaj z dugoreško občino uredili tudi prevoz v šolo za hrvaške otroke. M. BEZEK-JAKŠE Novo: ekološki laboratorij Trenutno deluje le za potrebe Melamina Kočevje KOČEVJE — Naše okolje je vedno bolj ogroženo, zato je razveseljivo dejstvo, daje v zahodni Dolenjski pred kratkim začel delati prvi ekološki laboratorij, in sicer pri kemični tovarni Melamin v Kočevju. Vodja in njpgov edini član je trenutno inž. Srečko Stefanič. VESELO V OSILNICI OSILNICA — Kulturno-športno društvo Osilnica in Turistično društvo Osilnica organizirata v nedeljo, 12. marca, ob 14. uri v dvorani v Osilnici proslavo dneva žena. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole Osilnica in glasbene šole Kočevje. Hkrati bodo odprli razstavo ročnih del in kulinarično razstavo. Pričakujejo tudi goste iz Kočevja. • Kaj boste merili v pravi fazi? »Ugotavljali bomo prisotnost organskih topil (butanol, formaldehid, metanol) in fenola v vodi. Te kemikalije zastrupljajo mjkroorganizme živalstva in rastlinstva. Še pošebno nevaren je fenol. S svojim delom smo šele na začetku. Doslej smo testirali štiri metode za merjenje škodljivih snovi v vodi. Naše meritve so priznane in veljajo tudi za inšpekcije. Za natančnejše meritve bomo potrebovali nove aparature, ki pa so drage, saj na primer samo tekočinski kromograf velja 70.000 dem. V drugi in tretji fazi razvoja laboratorija bo potrebno kupiti še nekatere aparature, kot so sapromat, baromat in druge.« • Takrat boste opravljali analize še za Smetišče ne bo kazilo Kolpe Razgovor s predsednikom obS Čabar Antunom Arhom o nekaterih zadevah ki so pomembne za prebivalstvo hrvaške in slovenske strani ob Čabranki in Kolpi vrečke, da bi tako manj onesnaževali okolje? »Predlog je tak, naj bi vse tri občine ČABAR — V zgornjem delu Kolpske in Čabranske doline Slovenci in Hrvat-f 2e nekdaj složno rešujejo mnoge skupne zadeve. V zadnjem obdobju je V^oi7ju zastavljenih na raznih sestankih nekaj vprašanj »Predlog je tak, naj bi vse tri občine m podarili predlogov, ki zadevajo predvsem sosednjo bratsko hrvaško občino podpisale poseben samoupravni spora-Cabar, zato smo zaprosili za razgovor predsednika občinske skupščine Čabar zum o nadomestitvi polivinilnih vrečk s Antona Arna. nanirnatimi Wi hi hil 7a\w7nin/ tmn Ribiči, naravovarstveniki in drugi lokacija pri Mladju, okoli 2,5 km od iz- vira Kolpe. V Inž. Srečko Štefanič občani izražajo bojazen, da bi novo os- rednje odlagališče odpadkov občine Čaba' '■■■ —*-*------- 7abar, ki je načrtovano blizu izvira Kolpe, onesnaževalo to reko in s tem ogrožalo tudi ljudi. »Lokacijo za občinsko smetišče iščemo že okoli 20 let. Sedanje, kije na pragu, 4 km nad Čabrom, ni primerno in smo bili zaradi njega deležni mnogih k tik, saj bi lahko onesnaževalo ne le Ča ranko, ampak tudi izvire pitne vode. Zato smo pri Zavodu za prostorsko planiranje in varovanje okolja pri skupnosti občin Reka naročili študijo o tem, kje bi bila najprimernejša lokacija za smetišče. Obravnavali so skupno 6 lokacij in med njimi je ob upoštevanju 12 meril dobila daleč največ točk prav Ljudje izražajo bojazen, da bo po podzemni ali nadzemni poti prišlo do onesnaževanja Kolpe. »Kaže, da je ta bojazen odveč. Tu so bila opravljena štiri vrtanja zemlje, ki so pokazala, da je sloj mastne in nepropustne gline debel najmanj 4, največ pa do 12 m. Smetišče bomo tudi sproti zasipavali z zemljo, da ne bo prihajalo do požarov in ogrožanja gozdov. Ozemlje občine Čabar je tako razgibano, da bi bila povsod drugod večja nevarnost za Čabranko, Kolpo ali pa za pitno vodo.« • Krajevna skupnost Osilnica je predlagala izvršnim svetom občin Kočevje, Delnice in Čabar, naj bi v trgovinah imeli namesto polivinilnih papirnate papirnatimi, ki bi bil zavezujoč za trgovine. Na tem še delamo. V zvezi z varstvom okolja pa imamo še več drugih težav, saj je zdaj tako rekoč vsa občina eno samo smetišče. Zato bomo po večjih krajih postavili kontejnerje za večje odpadke, kot je dotrajala bela tehnika itd., da jih občani ne bodo odmetavali vsepovsod. Postavili bomo tudi posebne kontejnerje za steklo. Prijeti bo treba za vsako delo V trebanjski občini se število zaposlenih rahlo zmanjšuje — Izobrazbena sesta-va se izboljšuje — Razpisane štipendije ostajajo nepodeljene TREBNJE — »Nastopil je trenutek, ko vsaj kakšni dve leti, dokler ne bodo aktivirane notranje rezerve, ne moremo pričakovati povečanja zaposlovanja. Za zmanjšanje režije bo treba več storiti ne le v družbenih dejavnostih, ampak tudi v gospodarstvu,« je dejal predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent za okroglo mizo o izobraževanju štipendiranju in zaposlovanju. in kadrovskimi štipendijami v trebanjski občini še ni ugodno v primerjavi s druge možne onesnaževalce. Ali pričakujete, da bodo nakup opreme in vaše delo tudi sofinancirali? »Natančno to. Seveda pa bo najprej potrebna analiza, kateri so možni onesnaževalci. Predvsem zaradi kovinske industrije bo potrebno ugotavljati prisotnost kovin v vodah. Iz kmetijstva onesnažujejo vode predvsem nitriti in fosfati, iz gospodinjstev pa pralni praški, ki vsebujejo fosfate. Seveda pa onesnažujejo vodo še drugi.« • Zakaj deluje ekološki laboratorij v okviru kemične tovarne, ki je tudi največji možni onesnaževalec? Ali ni to podobno, kot da bi volk varoval ovce? »Pri kemični tovarni deluje laboratorij le zato, ker je tu za njegovo uspešno delovanje združenega največ znanja, strokovnjakov, in aparatur. Nobene možnosti pa ni, da bi tak laboratorij zrasel povsem samostojno. Ni še znano, če se bo laboratorij kdaj osamosvojil.« J. PRIMC Stotniji štipendistov, pri katerih so prevladovali srednješolci, je nanizala nekaj zanimivih podatkov tudi kadro-vica na občini Anka Ostanek. Povprečno število zaposlenih se je v trebanjski občini od predlanskih 4577 lani zmanjšalo na 4550 delavcev, razveseljivo pa je vsaj to, da se je izobrazbena sestava ' izboljšala. 278 Trebanjcev študira na višjih in visokih šolah, od tega jih to počne ob delu kar 37 odstotkov. drovskih štipendij na 100 zaposlenih kaže. da pride, denimo, v Trimu kadrovska štipendija na 8,4 delavca, najmanj pa v Elmi Čatež, in sicer na 61 I Število kadrovskih štipendij (230 v šolskem letu 1987/88) seje najbolj povečalo v 7., najbolj zmanjšalo pa v 5. stopnji, kar je spodbudno. Delež ka- delavcev komaj ena štipendija. V delovnih kolektivih pa se marsikje zaman trudijo, saj sploh ni pravega odziva na razpisane štipendije. Največ nepodelje-nih štipendij (dobrih 80 odstotkov!) je bilo v Trimu, krepko čez polovico vseh razpisanih štipendij pa je ostalo nepo-deljenih tudi v Tesnilih. Ob tem povejmo, da je 266 Trebanjcev, ki obiskujejo različne hrame učenosti, deležno štipendij iz združenih sredstev; razmerje med štipendijami iz združenih sredstev • V strokovnih službah občinskih skupnosti za zaposlovanje Dolenjske s sedežem v Novem mestu resno razmišljajo, kako bi ob sodelovanju združenega dela zaposlili »generacijski priliv«, kajti še zmeraj je bolje imeti kadre »na zalogo« kot pa na cesti. Dogovarjajo se o potrebni mobilnosti bodočih strokovnjakov, ki bi jim vsekakor morali zagotoviti vsaj pripravništvo, saj bi bilo potem lažje najti delo takim, ki že imajo za sabo pripravništvo. Položaj glede zaposlovanja je resen, ni pa se spet treba bati, da bi ostali na cesti tisti, ki bodo pripravljeni prijeti za vsako delo. Anton Arh, predsednik občinske skupščine Čabar • Kraje na slovenski in hrvaški strani povezujejo tudi skupne ceste. Nekatere so očitno potrebne posodobitve? »Z občino Delnice in Kočevje si prizadevamo, da bi čimprej posodobili še glavni, okoli 6 km dolgi odsek ceste ob Kolpi med Kužljem in Gašparci na hrvaški strani v občini Delnice. V naši občini pa je edini še neasfaltirani odsek od Zamosta do Malega Luga, kije dolg 6,5 km, in prav ta cesta predstavlja tudi za ta del kočevske občine bližnjico do Reke in Jadrana, za nas pa boljšo prometno zvezo z Ljubljano. Izboljšati in razširiti pa j? treba tudi del ceste od stanjem v dolenjskih občinah, še manj pa s slovenskimi razmerami. P. P. Zamosta do Cabra, kije ozek in dotrajal, pomemben pa je tudi za povezovanje območij občine Kočevje, predvsem Osilniške in Dragarske doline.« J. PRIMC NAJVEČ ZA MARKA BULCA KOČEVJE, RIBNICA — Na nedavni občinski kandidacijski konferenci v Kočevju je izmed 6 možnih kandidatov dobil zadostno število glasov le Marko Bulc. Delegati so dali več pripomb na vodenje postopkov za določitev kandidata za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije in tudi sicer na volilne postopke. Podpredsednik RK SZDL Viktor Žakelj je v odgovor med drugim povedal, daje sedanji volilni sistem res neustrezen in da RK SZDL že pripravlja njegove spremembe. V Ribnici pa so na temeljnih kandidacijskih konferencah dali zaupanje trem. Nad tretjino glasov so namreč dobili Marko Bulc, Janez Drnovšek in Gojko Stanič. Tudi na občinski kandidacijski konferenci so dobili ti trije kandidatje zadostno število glasov, se pravi tretjino, in sicer: Marko Bulc 30 (od 42 delegatov), Janez Drnovšek 26 in Gojko Stanič 14. marca 1989 DOLENJSKI UST ii IZ NKŠIH OBČIN liiii.M IZ NRŠIH OBČIN lil Samoprispevek samo za ceste Na Bizeljskem bo 19. marca referendum — Krajani oplemenitijo vsak dinar — V minulih petih letih so modernizirali 10 km vaških poti BIZELJSKO — Skupščina krajevne skupnosti je sprejela sklep o razpisu referenduma za podaljšanje samoprispevka, s katerim bi nadaljevali modernizacijo vaških cest. Glasovanje bo 19. marca, in če se bodo voliici na referendumu izrekli za nov samoprispevek, ga bodo 1. aprila že začeli plačevati. do priklopili vse, ki imajo telefone v hiši, v centrali na Bizeljskem pa bo ostalo še 70 prostih številk za nove interesente. J. T. »Doslej so na območju Bizeljskega asfaltirali 10 kilometrov vaških cest iz referendumskih sredstev in ti dosežki dajejo ljudem voljo do enakega načina zbiranja denarja za tiste odseke, ki bodo prišli na vrsto v naslednjih petih letih,« se nadeja Rok Kržan, obenem pa pripominja, da informacije o zidavi večnamenskega doma niso točne. Samoprispevek bo namenjen izključno za ceste. Večnamski poslovni prostor bosta gradila Agraria in Posavje. Agraria bo na Bizeljskem odprla mesnico, Emona Posavje pa načrtuje večjo trgovino, saj je sedanja zelo utesnjena. V petih letih bodo po Kržanovih besedah zbrali 7,5 milijona dinarjev. Krajani bodo to vsoto zagotovo oplemenitili in jo podvojili, kakor so storili v minulem obdobju. Od zbranih sredstev bo poslej 0,5 odst. od osebnega dohodka namenjeno gasilskim društvom, ločeno po rajonih. Urejanje cest bodo nadaljevali po programih, ki jih javno obravnavajo. Sredstva za ceste vodijo za vsako vaško NISO ŠE PRIŠLI DO KONCA BIZELJSKO — V krajevni skupnosti je 150 km telefonskega omrežja, na katero je priključenih 165 naročnikov. Na nove telefone čaka še 160 plačnikov. Ta želja se jim bo izpolnila s postavitvijo telefonske centrale. Na Bizeljskem je 690 gospodinjstev. Vodovod imajo razpeljan do vseh nižinskih vasi in ta napaja 500 gospodinjstev. Brez vode sta samo Orešja in Bukovje, do koder ta ne priteče po naravnem padcu in jo bodo morali prečrpavati. Krajani so od 1984 dalje asfaltirali deset kilometrov krajevnih poti, vendar to še ni vse. Posodobili bodo še druge ceste, če ne drugače, s samoprispevkom, vendar upajo, da bodo dobili nekaj denarja tudi za pečino, kjer si obetajo precej gramoza. Mladim več poguma in spodbud Novo vodstvo SEVNICA — »Naša občinska konferenca ZSM je odigrala dosti veliko vlogo v skupščinskem sistemu, kjer smo sooblikovali nekaj pomembnih vprašanj oz. rešitev za našo občino. Povedati pa moram, da pobud za boljše delovanje naše • Na seji so izvolili novo 10-člansko predsedstvo OK ZSM Sevnica, za predsednika Boruta Simončiča, gradbenega tehnika, zaposlenega na občinski geodetski upravi, za podpredsednika Janeza Divjaka s Studenca, zaposlenega v sevniškem otroškem vrtcu, in za novega poklicnega sekretarja 25-letnega strojnega ključavničarja Romana Žvegliča, doma iz Stržišča. organizacije ni bilo dosti,« je komentiral poročilo o delu OK ZSM Sevnica od 1986—1988 njen predsednik Jože Kovač. Na sobotni volilno-programski seji OK ZSM, ki je bila predvsem volilna, so razpravljali zlasti gostje, manj pa 19 mladinskih delegatov. Predsednik OK ZK Roman No-však je opozoril, daje še zmeraj hi-bavo delo mladine v krajevnih sku-ponostih, kjer osnovne organizacije marsikje še nimajo niti prostorskih niti gmotnih možnosti. Pri reševanju teh zagat pa morajo sodelovati SZDL in drugi v KS. Novšak se je zavzel, naj OK ZSM ne bo opozicija; menil je, da ob poplavi raznih programov novih gibanj in zvez postaja jasno, da ti programi niso nič boljši kot tisti, kijih imajo v ZK. Zato bi mladina in partija lahko imeli več stičnih točk. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Janez Košar se je tudi postavil za vzpostavitev dialoga med mladino in sindikatom, pri čemer je menil, naj bi se mladi lotili predvsem konkretnih vprašanj, ne pa se iti samo visoko politiko, kot to počne (ne)inteligenca. »Sestopimo v okolja, kjer bomo mladim dali poguma in spodbud, začenši od poklicnega usmerjanja in sprejemanja novih delavcev,« je poudaril Košar. P P. skupnost posebej, da so krajani vedno na tekočem, da vsak ve, koliko ta ali ona vas prispeva. Rok Kržan je pripomnil, da bodo za preteklo obdobje krajani lahko prebrali vse podatke v Bizeljskem glasniku, ki ga občasno izdajajo v krajevni skupnosti. Povedal je tudi veselo novico, da je nova avtomatska telefonska centrala s 574 številkami že nabavljena in da je zdaj na vrsti mon- • Zaposleni bodo naslednjih pet let plačevali po 2,5 odst. od osebnega dohodka, kmetje 5,81 odst. od katastrskega dohodka in obrtniki 5 odst. od dohodka. Za vsa motorna vozila bodo lastniki razen tega prispevali pri registraciji po 50 odst. cestnine, enak odstotek so predvideli tudi za neregistrirane traktorje. POGOVOR S PARTLJIČEM BREŽICE — V torek, 28. februarja, zvečer so v tukajšnji občinski matični knjižnici pripravili pogovor s pisateljem in dramatikom Tonetom Partljičem. Pogovor je tekel o temi literatura in družba. DELEGATI HOČEJO REZULTATE SEVNICA taža ter polaganje kabla od Pišec do Brežic. (Na relaciji Bizelsko — Pišece so ga položili pred tremi leti.) Tedaj bo- KAJ SO NUDILI DELAVCEM PRI ZASEBNIKIH Na pobudo oz. vprašanje predsedstva občinskega sindikalnega sveta, naj bi le določili rok, do kdaj mora organizacija za marketing, inženiring in svetovanje Sevnica, ustanovljena 29. septembra lani, na občinski skupščini vendarle pokazati neke rezultate dela, so delegati sevniške občinske skupščine sklenili, naj bo 30. junij 1989 rok za začetek delovanja ali ukinitev nesojene Vektre. Doslej ji ni uspelo pridobiti nobenega projekta, dela ji ni dalo niti drobno gospodarstvo, čeprav naj bi bila organizacija v veliko pomoč prav temu. BREŽICE — Od 483 delavcev pri zasebnih obrtnikih jih je slaba tretjina včlanjenih v sindikat, ki bdi nad varstvom njihovih pravic tako, da delavcem omogoča brezplačno pravno pomoč pri občinskem svetu ZS in skrbi za kreditiranje, stanovanjske izgradnje prek stanovanjske komisije. Lani je dobilo posojila 19 delavcev v skupnem znesku 35 milijonov dinarjev. Letos bodo delavci lahko dobili kredit iz solidarnostnega sklada in iz dela sredstev, ki ostanejo zaposlenim za te namene. Svoje člane je osnovna organizacija o pomembnejših zadevah s področja samostojnega osebnega dela obveščala po lokalnem radiu in s prispevki v glasilu Delavec, nekatera sporočila pa so člani dobivali v obratovalnice ali na dom. Sindikat je lani organiziral športne igre, za rekreacijo pa je regresiral 200 vstopnic za kopanje v bazenih Cateških Toplic. Plačeval je tudi dve kegljaški stezi za dve uri na teden. PRIJAVE ZA REKREACIJO V NEREZINAH KRŠKO — V teh dneh je začel krški občinski svet Zveze sindikatov pošiljati v delovne kolektive prijavnice za letošnjo šolo zdravega življenja. Za letos so predvideni štirje termini, in sicer v maju in juniju od 13. maja do 13.junijainod 9. septembra do 7. oktobra. Cene za bivanje v Nerezinah, kjer bo potekala zdravstvena rekreacija po dopolnjenem programu, še niso znane, a tudi letos ne bodo visoke in jih bodo zmogli tudi samoplačniki. Prijavnice je treba poslati na občinski svet ZSS Krško. Hkrati seje že začel seminar za organizatorje rekreacije v Nerezinah, ki ga vodi predsednik aktiva rekreatorjev Stane Iskra. Med strokovnjaki, ki sodelujejo na tem seminarju, je tudi dr. Herman Berčič z ljubljanske fakultete za telesno kulturo. S cvetjem zaslužijo posredniki Poletje pod steklom je dolgo in vroče ČATEŽ — Sandra Šinko iz Nove vasi pri Jesenicah na Dolenjskem dela kot vrtnarski tehnik v rastlinjakih Agrarie. Za ta poklic se je odločila, ker je zrasla na podeželju in ker se je želela zaposliti blizu doma. Že takrat je računala, da bo dobila zaposlitev na Čatežu, kjer je opravila tudi pripravniški staž. Imela je srečo, je dejala, saj dandanes tudi vrtnarskim tehnikom vrata niso več na široko odprta. V rastlinjakih seje Sandra posvetila zgoji cvetja. To jo veseli in poklica ne bi zmanjala, čeprav med rožicami ni vse rožnato, kot si ljudje mislijo. Delo v rastlinjakih je tudi zelo naporno. Najtežje obdobje se začne spomladi in traja vse do zime. Poletje pod steklom je dolgo in vroče. Prav zaradi tega je Sandra prepričana, daje cvetje JAVNA RAZPRAVA O EKOLOGIJI KRŠKO — Medtem ko so vse javne razprave o poročilu o ekološki ogroženosti v vseh krških krajevnih skupnostih že opravili, bodo tako javno razpravo sedaj opravili še v KS Krško. Javna razprava bo v četrtek, 9. marca, ob 18. uri v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja. V Evropo skupaj s T. Drvarjem Dveletna bilanca Sandra Šinko še vedno prepoceni, in se ji ne zdi prav, da posredniki zaslužijo še enkrat toliko kot delavke na vrtnariji. Zenske morajo na rokah znositi nič koliko težkih kartonov z lončnicami. Do 8. marca so bile to ciklame, v aprilu in maju bodo to enoletnice, ki jih pripravljajo za okna in balkone. Sandra pozna vse delo v steklenih halah, najbolj pa v svoji, kjer je vodja skupine in kjer čez zimo vzgajajo ciklame. Biti morajo pazljive pri škropljenju, zračenju, zalivanju in izločanju bolnih rastlin. Ciklame vzgajajo iz semena. Oplojujejo samo najlepše, najrazkošnejše cvetove. Kupci imajo tudi glede barv zelo veliko izbiro, zato poznajo čateško vrtnarijo po vsej Jugoslaviji. j y KRŠKO — Februarja je preteklo dve leti, odkar seje začelo poslovno sodelovanje med TCP Videm Krško in tovarno papirja v Titovem Drvaiju, ki je kasneje preraslo v združitev. Ob tej priložnosti so pretekli petek v Krško povabili predstavnike drvarske tovarne in priredili tiskovno konferenco. Dve leti sodelovanja seveda ni kdove kakšen jubilej, vendar je prav v tem trenutku potrebno še posebej poudariti njegovo vsebino in pomen, kajti takega sodelovanjaje v Jugoslaviji vse manj, še več, grozi nam gospodarska blokada. Zato je tudi Miloš Medved, član poslovodnega odbora TCP Videm Krško, v pozdravnem govoru lahko nanizal samo pohvale, hkrati pa je razgrnil načrte, kijih imajo tako v Krškem kot v Titovem Drvarju. Ti načrti so v zvezi z • Popoldanska izmena delavcev tovarne papirja je sodelovala tudi na mitingu za Jugoslavijo, kjer je bil omenjen primer sodelovanja med Drvarjem in Krškim ter pospremljen z burnim aplavzom. V skladih je moč krške LB banke Delegati zbora Ljubljanske banke-Temeljne posavske banke so sprejeli poročilo o letu 1988 in dogovor o poslovni politiki za letošnje leto_ Evropo 1992, ko se bo TCP Videm Krško poskušala integrirati na evropski trg tudi na ta način, da bo ustanavljala tam sestrske firme, pri tem pa bo imel pomembno vlogo tudi drvarski tozd, ki že sedaj izvozi 60 odst. svoje proizvodnje. »K povezavi s tovarno papirja v Titovem Drvarju so nas silili predvsem ekonomski interesi in to se kaže vedno bolj kot prava odločitev v pravem trenutku, česar sedaj že ne bi mogli več doseči,« je dejal Medved. Seveda bodo v Krškem vztrajali in s tem namenom bodo v Titov Drvar pripeljali eksperte Beloita, znane evropske firme, ki bo še dodelala projekt tehnološke izpopolnitve te tovarne. Sicer pa se v Krškem KRŠKO — LB Temeljna posavska banka šteje v sistemu med manjše banke, po poslovni uspešnosti pa se uvršča v sam vrh Ljubljanske banke-Združene banke. V temeljni banki pa bodo tudi v prihodnosti sledili dosedanjim usmeritvam, saj so delegati na 3. redni seji zbora LB Temeljne posavske banke minuli teden v celoti potrdili dogovor o poslovni politiki v letošnjem letu. Direktor temeljne posavske banke dr. Dejan Avsec je povedal, da so lani povečali pozitivno bilanco banke za 2,1 milijarde dinarjev, izvršilni odbor pa je predlagal zboru, da gre ta denar nazaj k članicam, kar je zbor tudi sprejel. Seveda je sedaj povsem na članicah banke, ali bodo ta denar vložile nazaj v sklade ali pa ga bodo porabile. Banka pa je imela soliden finančni rezultat tudi v revalorizacijski bilanci, tako da je lahko vloge izplačane že decembra do vključno oktobra, januarja pa smo jim izplačali še preostali del. Ob splošnem pomanjkanju denarja in slabi likvidnosti gospodarstva je bil ta naš ukrep seveda več kot spodbuden,« je povedal dr. Avsec. čala bo kakovost. Vse to je seveda usmerjeno v nadaljnjo krepitev banke, ki bo še kako potrebna, saj je Posavje zlasti TCP Videm, pred novimi velikimi naložbami, kjer bo imela pomembno vlogo tudi naša banka.« j g lahko pohvalijo, da jim je v kratkih dveh letih uspelo tovarno v Drvarju postaviti domala na lastne noge. O integraciji so se pohvalno izrazili tudi gostje iz Drvarja, saj je to zgled sodelovanja, ki vabi k posnemanju tudi druge delovne kolektive. V razpravi je sodeloval tudi Slaviša Sablič, novina--dopisnik sarajevskega Oslobodjenja iz Bihača, ki je menil, da bi morali_po- ' Črni zabiti na vse, kar se je dogajalo v gori, Vojvodini ali na Kosovu in si prizadevati, da bi bilo še več gospodar-skvvega sodelovanja. J. S. Dogovor o skupnih ciljih in nalogah poslovne politike LB Temeljne posavske banke Krško za leto 1989 pa so pripravili še bolj kakovostno kot doslej. »Naš cilj je seveda še naprej uspešna poslovna politika, zato je tudi program dela za letošnje poslovno leto podjetniško naravnan, v čemer se že kažejo tudi posledice novega zakona o podjetjih. Mi bomo zelo dosledno spoštovali svoje kriterije glede ocenjevanja kakovosti gospodarskih subjektov, a pri tem seveda ne bomo delali razlik med zasebnim in družbenim kapitalom. Odlo- DVE LETI SODELOVANJA — Na tiskovni konferenci ob 2. obletnici sodelovanja med TCP Videm-Krško in drvarsko tovarno papirja so sodelovali predstavniki sindikata, vodilni iz obeh podjetij ter člani inženirske ekipe, ki je pomagala pri sanaciji tovarne. (Foto: J. Simčič) Dve leti ni davka in prispevkov Sevniška občinska skupščina sprejela dogovor o oprostitvi plačevanja davkov in prispevkov novoustanovljenih enot drobnega gospodarstva______________ Dr. Dejan Avsec, direktor LB-Temelj-ne posavske banke Krško SEVNICA — Občinski izvršni svet je dal pobudo, da bi novoustanovljene enote drobnega gospodarstva v družbeni in zasebni lasti oprostili plačevanja družbenih dajatev vsaj v uvajalnem obdobju poslovanja. Zato so delegati sevniške občinske skupščine na 22. skupnem zasedanju vseh treh zborov sprejeli družbeni dogovor o oprostitvi plačevanja davkov in prispevkov novoustanovljenih enot drobnega gospodarstva v družbeni in zasebni lasti. Ičani lahko pohvalijo z lepimi dosežki. P. P sklade povečala za 10 milijard dinarjev. Tako je v strukturi celotnega potenciala že kar 17 odst. skladov, kar kaže zelo dobro poslovanje banke in je tudi dober obet za naprej. »Že doslej smo se poskušali obnašati kar se le da poslovno, tako da smo šli na roke našim članicam. Zanje smo imeli vsaj za 2 odst.-nižje obrestne mere, kot so bile v veljavi v našem sistemu. Po drugi strani pa smo kot zelo likvidna banka velik del denarja tudi posojali po komercialnih cenah, av tako, da je bilo tveganje čim manjše. Članice banke pa so bile deležne tudi te ugodnosti, da so dobile obresti za a vista Cilj tega dogovora je, da bi vsestransko pomagali pri hitrejšem razvoju gospodarstva v občini in k njegovemu preustroju. Obstoječa tržna struktura sevniškega gospodarstva namreč le v zelo majhnem obsegu temelji na drobnem gospodarstvu, zato bodo skušali z nastajanjem in vstopanjem malih enot spremeniti sedanjo togo sestavo in povečati tržno usmerjenost, naposled pa gre za večjo učinkovitost gospodarskega sistema. Zelo pomembno je lahko ustanavljanje teh enot tudi zaradi zaposlovanja tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev in strokovnjakov, ki prihajajo iz Sol. Zadnji obiski predstavnikov sevniške vlade po sevniških podjetjih so namreč, po besedah predsednice Marije Jazbec, pokazali, da vsaj zaenkrat o novih zaposlitvah nikjer ne razmišljajo, ampak bodo povsod skušali postrgati notranje razerve. Ob tem, da se tudi v sevniški občini občutno povečuje število nezaposlenih, med katerimi sta že dve stotniji, predvsem mladih, je pač treba razmišljati o rodovih, ki prihajajo. Sevničani skušajo s to potezo slediti stopinjam domžalske občine, ki ima že prislovičen posluh za obrtnike oz. drobno gospodarstvo. Zato se Domža- • Seveda gre pri omenjenem dogovoru za obveznost podpisnikov, da bodo v mejah svojih pravic in obveznosti novoustanovljene enote drobnega gospodarstva začasno oprostili plačevanja davkov in prispevkov, in sicer stoodstotno za dobo dveh let po ustanovitvi enote. Mišljeni so občinski davek iz osebnega dohodka ter prispevki občinskim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, pa tudi vsi drugi prispevki, ki jih po samoupravnih sporazumih združujejo ozdi za posebne namene v občini, ne glede na to, ali se plačujejo iz osebnega dohodka, dohodka ali čistega dohodka. KONEC POTUHE mudi odklopiti tok, kadar zasebni*""^ di s plačilom, velikim porabni ^_ . družbenega sektorja pa pripneslji ■ dajo skozi prste. Toda zdaj je k01) n0St nih meril. Predsednik interesne»P s za energetiko in plin SRS Silvo O nedavno tega v Krškem zagrozil, ne bo več in da bodo ncdiseipl1”* . ^ jemalci ostali brez energijc^^^ odgovorni pripišejo sebi. Noben ^ c “SSSsrAogi VORI? — V družbenopolitičnem*^ Novo v Brežicah^ Elektru se zek, :boik»®t nasajo se, aa Doao manjR.au ^ tisti delegati, ki se vnaprej °Pravl ijteit tako. Navadno izostane še kdo.» ^ ga so prepričani, da bo prišel, in rJ, sklepčni. Celo to se zgodi, da M‘ * direktor prepove delegatki udelez^ f bodo delegati pisno pnj: nost,' ne le izostanek. nvn! RAZBITINE V MESTNEM 0* < Predel okoli Blagovnice je L' vsega začetka vzorno hortikuUu . ^ jen. To prinaša Posavju dober da ga v neposredni bližini kazi P f otok s Skladišči in dvema starane \ lima avtobusoma, ki že zdavnaj n ^ j več na cesto. Pravijo sicer, da s pandansi za prenočevanje ki si ne morejo privoščiti prenoc « je, vendar zaradi tega še nikjer ne t' morata biti prav na obmčju sicer r jenega mesta. NAGRAj* BODO DOČAKALI — Potšnina se tako bliskovito spm { da PTT ne utegne sproti natisom‘J znamk ali pa jih pošta ne naroča sp » bi porabila zalogo. Pa vendar je J1 stranke spravijo v dobro voljo. na primer razpisali nagrade rokoni , ki znajo v rekordnem času nalepi ali štiri znamke na 100,200 ali 3W P j Krške novice MLADINSKE SEJE NI BI^bfin4l tekli četrtek bi se morala sestati o ^ konferenca ZSMS Krško, pa se .une mladincev ni bilo dovolj, da bi sPIfjjela^ ročilo v preteklem letu in progra ji tekoče leto. Čudno, res čudno,> rfj predsednica mladine zapisala v e,|rf zadeve sploh niso tako kornpho . ^ se zdijo na prvi pogled. Seja je rganizz ložena, toda sekretar mladinske b ^ cije v krški občini Cveto Bahc za ^ delegatskih vprašanj verjetno n ^jil lavljal na delegatsko skupščino, /fjjt bo moral nasloviti kar na mladi» ■ so taki kot vsi ostali: občudujeJ®J; ^ slovenskega mladinskega vor*; nare^1" hprpin Mladinn kn na ie treba berejo Mladino, ko pa je treb domačem okolju, omagajo... . jjol CROM A JE ZE V POGONU službeni avto Fiat Croma Rd&^SLckilt ga sveta, ki je bil nekaj časa v obcu v raži skrit pred očmi javnosti, Je 0iV pogonu. Pa ga ne uporabljamo ^ izvršnem svetu, marveč tudi v o } političnih organizacijah, kar kaže n» .(f seje spor okoli tega vozila le P0;;?. )i> seje spor okoli tega vozila le P°‘® (;i> bil dosežen konsenz. Le mladince Vju tudi družbenopolitična organizacij dosti do tega, da bi se vozi[i s te®J ^ $ Sevniški paberk^ l Pl Zc od (F R; 0( ZOI m« avt la« Pn bilom. Pa ne zaradi tega, ker ne ber, marveč ker se boje reakcije' ^ ski bazi, ki je zadevno še nepok' IMENIKA PA NI — V TUr^ Krško so v zadnjem času brez.vet) blemov, zato pa nestrpneži, ki 0 J žele izrednih razmer, opozarjajo interni telefonski imenik pn ,krati(* službi že zdavnaj ni več veljaven, v njem manjka polovica strani, kakšna zarota tiči za vsem skupaj -^jj pa pripravljajo nov imenik, z službami, imeni itd.? jeti mi gal no ler mi ta. Er an ZBUJANJE S STRAHOM; problemi so nas zdaj malo ud^|ja pok |ilUl»lUtll 3U liaa /ajuj aCll8 r zbujamo s strahom, je lepo ozn.; menil, daje čista laž, ko Milošev' je, da Kosovo z ustavnimi dopotn izgublja. Vsekakor je p°buaa jUgoš Boštanj«, da spregovorijo o pete . s ja? tovariških razmerah, postregla .. p«( veno obarvanimi razpravami,n klical, da hoče orožje ali Pa' »Smole gore, Slobo dole!« Med1* , STIKI RAZRAHLJANI, ^;;^ ko se v večini večjih scvmškin » , srečujejo v teh časih poluradn , -elir slovenskega blaga v Srbiji s PJ*' a; pt* oblikami pritiska, ki naj bi imel,**^ ( lovne korenine, pa v Konfekcij' iz majo nobenih težav. Spomnim , ima Lisca tozd v Babušnici, srt** ob bolgarski meji, s katero *VFJ časom pobratimila sevniška (>Dš v pa tega očitno ni vedel tisti, ki J Jjf pred mitingom v Beogradu m^Jbila Lisce vetrobransko steklo avtom Ltru se zelc toliko"1 c esljivo^ onec«, • skupni , Gorencj' inirani ou; sledicc oJ) ialannj1® 3 zbobw,c, ■ takih P0" j }RAPf prenuP? liti sp'*! naci»t Ut>k°S *»£ ob£i«f rejeli^ n dela ko P3/. d edaP^ Tga^ ^di bo < np45 ;e. ya, lj> nar«* _No' izv^; daj" am° i užK iaWj i&H« a'nl!' $ s % tA krat^ 'Jo* K Irug'" PRIZNANJE ZA ODREKANJE IN VZTRAJANJE — Predsednik ^ntzenja folklornih skupin Slovenije Metod Špur izroča priznanje eni (Fot^ j p resa Marti Petrič za več kot petletno plesanje pri Kresu. .Kresovci pojdejo v Grčijo Zastopali bodo barve Jugoslavije na festivalu ^ropske folklore — Prihodnje leto 15-letnica NOVO MESTO — Folklorna uptna Kres iz Novega mesta bo ti i , 0 avgusta v grškem mes-to na Jonskem otočju zas-Pala Jugoslavijo na evropskem estivalu foklore. To veliko priznanji k* je pred dnevi prišlo iz Beogra-a’23 kresovce ni povsem slučajno, 3js°na Podobnih festivalih že ple->• V Italiji so dosegli enkrat prvo , enkral drugo mesto, poznajo jih jkorajda vse naše republike, plesali J? v Franciji, Čehoslovaški, ZR '^emciji in drugje. Člani folklornega društva Kres se tu 'J?' da vsak° leto na enem mes-I P'*kažejo vso svojo dejavnost. ^tos se je to zgodilo minuli petek v, eCer v novomeškem Domu JLA. I3 veče'u ljudskih plesov in pesmi . nastopili dve odrasli in dve utroški skupini z več kot sto člani. V raj dve uri dolgem programu so Trtl °Va*C' sPremlJal‘ Žegnanje na n l ' 8°r'’ k'so 6a starejši kresovci Pokazali v pesmi in plesu z dolenj-o mečko delovno nošo iz prve i 0vice. IR- stoletja. S kresovan-se je prvič predstavila nova v j3s.3 skupina članov, ki so pričeli *h šele pred nekaj meseci. Za- tem so se na odru zvrstili še posavski, medjimurski in dolenjski plesi, zaplesali so Ražanec, ples z otoka Krka, najmlajši pa so zaplesali na koncu in dokazali, da se s plesom in petjem pri Kresu še dolgo ne bo končalo. Nastop v Domu JLA, ki so ga Kresovci ponovili še naslednji večer za vojaške uslužbence, je bil tudi priložnost, da so vsem plesalcem, ki v Kresu vztrajajo pet in deset let, podelili Maroltovo folklorno značko. Za pet let intenzivnega dela v Kresu sojo prejeli: Ivan Ašič, Brane Mitag, Hedaed Kadribašič, Zdravko Franko, Marta Petrič, Barbara Cujnik, Stane Kastrevc, Borut Čam-pelj ter Lojze in Branka Hančič. Za deset let dela so značko prejeli Cirila Gradišar, Majda Nemanič in Ivo Peranec. Kresovci bodo že naslednje leto slavili 15-letnico delovanja. Za to priložnost bodo prvič nastopili v pravih dolenjskih nošah, ki so jih v mestu nosili pred prvo svetovno vojno. Pri pripravi noš so veliko pomagali člani društva, še posebej pa delovni organizaciji Labod in Novoteks. J. PAVLIN Pokončna izpoved človeške stiske Tako je izzvenel četrtkov literarni večer v Novem mestu, ena od treh kulturnih prireditev v Domu kulture, s katerimi se je zaključil dan Komunista_ NOVO MESTO — Dan Komunista v Novem mestu minuli četrtek seje končal s tremi večernimi kulturnimi prireditvami v Domu kulture: v Fotogaleri-ji so odprli razstavo barvnih fotografij Marjana Mira Dobovška, v klubskih prostorih pa so si obiskovalci lahko ogledali razstavo karikatur Mirana Kohka, nato pa prisluhnili štirim pesnikom in enemu prozaistu, ki so nastopili na literarnem večeru. To so bili: Franci Šali, Tone Kuntner, Milivoj Slaviček, Marjan Pungartnik in Vinko Blatnik. V Fotogaleriji je Marjan Miro Dobovšek razstavil 26 barvnih fotografij z motivi, ki jih je poiskal na enem od grških otokov. V tem zaokroženem ciklu je združil svoje lastne poglede na ta otok. Plod tega niso panoramski in za oko lepi posnetki, temveč detajli, »točke«, v katerih se stikata davnina (antična) in sedanjost, mitološkost in dejanskost. Kakor je na otvoritvi razstave, na kateri sta nastopila mlada kitarista iz novomeške glasbene šole, poudaril Marjan Pungartnik, kije navzočega avtorja tudi predstavil, izpričuje vsaka od razstavljenih fotografij Dobovškov čustveni in miselni odnos do dežele in vsega, kar v njej kot vnet raziskovalec tudi odkrije. Razstava Kohkovih karikatur v klubskih prostorih je bila odprta le ta dan. Združevala je politične, gospodarske, kulturne, družbene in druge karikature, s katerimi seje Miran Kohek, v Kopru udomljeni rojak iz Kočevja, sproti odzival na dogodke in pojave ter karikature objavljal v Pavlihi, Delu, Komunistu in drugih časopisih. »ŠOPEK BELOKRANJICAM« ČRNOMELJ — V soboto, 11. marca, bo ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu večer domačih in tujih narodnih pesmi in plesov »Šopek Belokranjkam«, ki ga pripravljata konferenca osnovnih organizacij ZS Belt in kulturna skupnost Črnomelj. V bogatem programu bodo nastopili mešani pevski zbor »Dr. Bogdan Derč« z univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani, folklorna skupina »Dr. Lojz Kraigher« iz univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, operni solist Venčeslav Zadravec, Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko ter moški pevski zbor Belt. Vstopnine ne bo, na pripreditvi pa bodo zbirali prostovoljne prispevke v korist otrok z rakom. Na literarnem večeru, na katerem je avtorje predstavil pesnik in novinar Komunista Marjan Pungartnik, je najprej nastopil domačin, pesnik Franc Šali. Prebral je več pesmi iz zbirke Svinče- Učili so se dirigiranja V Črnomlju že drugi seminar za belokranj-ske zborovodje ČRNOMELJ — Zveza kulturnih organizacij je zadnji teden v fe-bruaiju že drugič priredila tridnevni seminar za zbovodje. Seminarje bil v Črnomlju, udeležilo se gaje dvanajst zborovodij iz vse Bele krajine, vodil pa gaje znani skladatelj in dirigent Radovan Gobec. Beseda je tekla o dirigiranju, in to od prvin tega strokovnega dela, ki jih mora obvladati vsak vodja pevskega zbora, do drugih podrobnosti med samim dirigiranjem. Radovan Gobec je vodil tudi prvi seminar, ki so ga v Črnomlju izvedli lani, udeleženci pa so dobili osnovna znanja iz metodike zboro-vodstva. Letošnji seminar prav gotovo ni bil zadnji, saj so se v črnomaljski Zvezi kulturnih organizacij odločili za načrtno izobraževanje zborovodij in hkrati za pridobivanje mladega kadra. S takim ravnanjem želijo po eni strani zaustaviti osip pevskih zborov, po drugi strani pa izboljšati kakovost zborovskega petja. Človekoljubje, strab, orhideje odnSi* podjetju IMV — Renault. V novem okolju je seveda nadaljeva-PreHrtarS-i 0^*e*° 'n ,ako Je bilo samo še vprašanje, kdaj se bo s svojimi slikami avila Novomeščanom. lončelistka Mateja Vrtačič, kije zaigrala Škeijančevo Lirično melodijo št. 2, Bachovo Bouree in Vivaldijev Concerto en re majeur. Pri klavirju jo je spremljala Tatjana Hadl. ^ ^ DVAJSET PIŠOČIH POSLALO PRISPEVKE ČRNOMELJ — Za območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo v petek, 14. aprila, v Vinici, rojstnem kraju pesnika Otona Zupančiča, je poslalo črnomaljski Zvezi kulturnih organizacij, glavni organizatorici te prireditve, prispevke 20 avtorjev iz raznih krajev Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Med prispevki prevladujejo pesmi, proznih spisov je mnogo manj, zanimivo pa je, da se je eden od sodelujočih odločil poslati tudi dramsko besedilo. Takšna bera se je v prostorih Zveze kulturnih organizacij v Črnomlju nabrala potem, ko na razpis ni bilo zadovoljivega odziva in ga je le-ta ponovila oziroma podaljšala za nekaj tednov. ni rez, ki bo letos izšla pri Dolenjski založbi, predvsem take, s katerimi je lahko izpovedal svojo človeško prizadetost ob zdajšnjih dogodkih pri nas. Pesnik in igralec Tone Kuntner je v nagovoru poslušalcem izrazil strah in človeško stisko ob sedanjih dogajanjih v Jugoslaviji ter pozval slovenske komuniste, naj ohranijo Slovenijo pred napadi, nato pa iz svojih številnih zbirk bral predvsem take, daje to občutje izrazil še v vezani besedi. Osrednja osebnost literarnega večera je bil hrvaški pesnik Milivoj Slaviček, avtor številnih pesniških zbirk in knjig prevedene poezije, med drugim tudi slovenske. Bral je pesmi, ki izpovedujejo človeško in pesniško stisko v sedanjem času in razmerah, vendar je za te pesmi značilno, da v njih pesnik ves čas ohranja možato, pokončno držo. Marjan Pungartnik iz Maribora, avtor več pesniških zbirk, se je predstavil kot pesnik, ki se po svoje, z nekakšno zagrenjeno ironijo odziva na početja sodobnega človeka. Vendar je bil njegov nastop najkrajši od vseh pesnikov. Vinko Blatnik, dolenjski rojak, sodelavec Komunista in pisec političnih brošur, tudi avtor zbirke črtic Visoko so zvezde, ki je izšla v prvem letniku Sige pri Dolenjski založbi, seje tokrat predstavil kot pisec humorno pikrih besedil, za katera zajema snov iz vsakdanjega družbenopolitičnega in še posebej partijskega življenja. Prebral je humoresko, v kateri je glavni junak prekaljeni zeka-jevec, ki pa se pod pritiskom pluralističnega vala odloči sestopiti s funkcije in svoje mesto prepustiti mlajšemu ter zato postane sumljiv. Na koncu le še pripomba, da bi literarni večer, kakor tudi obe likovni prireditvi, zaslužil, da bi ga obiskalo več Novomeščanov. Bil je dovolj zanimiv in kvaliteten. L ZORAN LIKOVNI RAZSTAVI OB DNEVU ŽENA NOVO MESTO — V počastitev dneva žena so odprli v Novem mestu dve likovni razstavi. V prostorih centralne raztehtalnice v tovarni zdravil Krka so od torka na ogled risbe, grafike in slike akademskega kiparja, grafika, slikarja in keramika Karla Zelenka in figuralna keramika akademske kiparke Sonje Rauter — Zelenko. V razstavišču SDK pa so pripravili razstavo akvarelov in kiparskih stvaritev iz stekla Milice Savič, sicer znanstvene sodelavke Hidrometereološkega zavoda SR Hrvat-ske. Srednje šole pred bojkotom? Razmere že kritične LJUBLJANA — Poslabšan gmotni položaj in komaj še znosne delovne razmere so delavce na srednjih šolah v Sloveniji privedli do tega, da so že minulo jesen ustanovili sindikalno konferenco srednjih šol. Ta se je 1. marca sestala že drugič in obravnavala srednješolsko problematiko, ki se je tako zaostrila, da povzroča že prave izbruhe nezadovoljstva pedagoškega kadra. Nevzdržne in vse bolj kritične postajajo tudi razmere za delo. Konferenca je sprejela vrsto predlogov in zahtev za izboljšanje stanja. Med drugim je sklenila, da bo v primeru, če se bodo razmere še poslabšale in če se bodo sredstva za šolstvo še bolj zmanjšala, pozvala učitelje, naj ne opravljajo več nekaterih nalog (npr. ocenjevalne in pedagoške konfe-. renče), ravnatelje šol pa, naj ne planirajo nekaterih prispevkov, s katerimi so obremenjene šole (npr. prispevkov za uporabo zemljišč). NASTOP KVARTETA TROBIL »GALLUS« ČRNOMELJ — Na povabilo Glasbene mladine Bele krajine je minuli petek tu gostoval kvartet trobil Gallus iz Ljubljane in nastopil za osnovnošolce v Zupančičevi ulici in v Loki. KONCERT OB PASTELIH NOVO MESTO — V Domu starejših občanov so odprli v ponedeljek, 6. marca, zvečer razstavo pastelov Bogdana Breznika, slikarja iz Trebnjega, sicer pa člana novomeške likovne skupine »Vladimir Lamut«. Breznik se je v tej tehniki prvič preizkusil in ustvaril večji cikel upodobitev dolenjske krajine s starimi hrami, kozolci in vzvalovljenimi polji. Na razstavi, ki bo odprta kakih štirinajst dni in bo potem v Novem mestu krajši čas na ogled še v Domu JLA, je šestnajst takih pastelov. Na slovesnosti, s katero so počastili tudi dan žena in čestitali stanovalkam doma za ta praznik, sta nastopila novomeški pihalni orkester pod vodstvom Antona Finka in šmihelski moški pevski zbor pod vodstvom Toneta Finka. Jtnino Predvsem za samo slikarko iz- kof p K m :otP^ i m3' a i uk" A > Činsk' so f A, A A A A S: |rl»" i< K ei# 'A A m p K! A !»• nomJIr r??lavo s**k Marie Terese Qui-leriiet * Dubrcuil eVnrnc!st'' uPravi Zavoda za d°tn V Rre2’cab so načrtovali, da bi vendar '50sob'l' do začetka februarja, k * Je Pr' tem zataknilo. Dir ijVkja*ec 8'avnih gradbenih del, Pio-‘vovega mesta, je končal dela šele GRahčna mapa JOŽETA MARINČA lenisl, TANJEVICA- vtemdoloči ar.niimestu udomljeni in delu-rojak • emsk' slikar Jože Marinč, Svoin '' ko<-cvske občine, je izdal WBrarI°8rafično mapo V njej je Maivi na lemo konjska erotika. v 80 izvodih, posa-pa stane 800.000 'aPa je izšla pretekli teden. Ob prenavljanju so naleteli na številne pomanjkljivosti v po-dodrski konstrukciji, na balkonskih tleh, na stropu v avli, na vodovodnih in elektroinštaiacijah, pokazalo pa se je, da so potrebna še druga opravila, kijih niso predvidevali. Nepredvideni posegi v stavbo zahtevajo dodaten čas in predvsem nova sredstva, kijih bodo poskušali čimprej zagotoviti s pomočjo združenega dela. Trenutno jim zaradi inflacije, povišanja cen in zaradi stroškov za dodatna dela primanjkuje okrog 3 milijarde dinarjev. Delavci Zavoda za kulturo so organizirali široko pomoč občanov, z udarniškim delom so jim priskočili na pomoč srednješolci, nekatera dela pa so opravili sami, saj so prav oni najbolj prizadeti zaradi izpada dohodka. Po novih predvidevanjih naj bi prosvetni dom odprli v začetku aprila. B. DUSIČ »Nedostopna knjiga je mrtev kapital!« Kar dve tretjini knjig v študijskem oddelku Študijske knjižnice Mirana Jarca je v skladiščih, sicer pa je bilo leto 1988 leto rekordov: temeljna zaloga je presegla 200.000 knjig, obisk je bil za 40 odst, večji kot pred tremi leti_ NOVO MESTO — Ne vem več, katerega leta je to bilo, katerega meseca in dne, zelo dojjro pa se spominjam tistih minut v Studijski knjižnici Mirana Jarca, ko mi je takratni ravnatelj Bogo Komelj v zanj neobičajni svečani drži in zadovoljstvom na obrazu oznanil, da je knjižnica dosegla 100.000 knjig v temeljni knjižni zalogi, kar da je nekakšna magična meja, ki jo želi doseži vsaka pomembnejša tovrstna ustanova, invdo-dal, da pomeni to za novomeško Študijsko knjižnico poseben dogodek, o katerem se velja malo razpisati. Od tistikrat niti nj preteklo kdove koliko vode in let, v Študijski knjižnici pa je medtem vse vidno poraslo in huda prostorska stiska, ki je motila knjižnično dejavnost tako rekoč od začetka, je prišla še bolj do izraza. Iz leta v leto bolj so si v knjižnici polnili glave s skrbmi, kam z novimi knjigami, ki so dotekale v ne tako majhnih količinah. Toda temeljna knjižna zaloga seje že v letu 1987 povsem približala drugi magični meji — 200.000 knjig. In kako je bilo lani oziroma na začetku letošnjega leta? Ko mi je zdajšnja ravnateljica prof. Nataša Petrov minuli četrtek nizala podatke in zanimivosti iz dejavnosti Študijske knjižnice v preteklem letu, se ji je obraz le nekajkrat nekoliko bolj razvedril, predvsem takrat, ko ni omenjala prostorskih in drugih nič kaj spodbudnih razmer. Tako je s posebnim ponosom povedala, da je knjižnica v letu 1988 dosegla in presegla drugo magično mejo, tako daje njena temeljna knjižna zaloga znašala 31. decembra natanko 205.007 knjig. Če pa prištejemo še 14.938 vezanih letnikov periodičnega tiska, je znašala ta zaloga kar 219.945 knjižnih enot. S tolikšnim knjižnim bogastvom pa se ne ponaša prav veliko knjižnic v Sloveniji! Kot je znano, sestavljajo Študijsko knjižnico Mirana Jarca štiri knjižnice oziroma oddelki, v katerih je tudi omenjena temeljna knjižna zaloga. Najbogatejši med vsemi je študijski oddelek, ki premore blizu 136.200 knjig, skupaj z navedenim številom vezanih letnikov periodik pa nad 151.100 knjižnih enot. V ljudski knjižnici je blizu 26.200, v pionirski več kot 24.500 in v potujoči dobrih 18.000 knjig. Skupni lanski prirastek je 7.511 knjig; od tega jih je knjižnica 4.306 pridobila z nakupom. Za četrtino te količine je prispevala denar Kulturna skupnost Slovenije, za tri četrtine pa občinska kulturna skupnost v Novem mestu. Z dolžnostnimi oziroma obveznimi izvodi, kijih ta knjižnica dobiva po zakonu, pa je prispelo nad 2.700 knjig. Okoli 80 odstotkov tako pridobljenih knjig v minulem letu je šlo v oddelke, ki izposojajo knjige na dom, ostalo pa v študijski oddelek, ki se sicer napaja pretežno z obveznimi izvodi. »Nakup je bil lani znatno manjši kot leto poprej, tako da je knjižnica realizirala le 70 odstotkov nakupnega normativa. Letos bi radi dosegli nakup vsaj 6200 knjig ali eno knjigo na deset prebivalcev in naredili korak naprej tudi glede na knjižnično mrežo v občini. Standard na tem področju znaša v novomeški občini kar 12.000 z nakupom pridobljenih knjig na leto,« je povedala Nataša Petrov in dodala, da je za knjižnico najpomembnejše to, da ima sproti dovolj denarja za nakupe. Knjige so namreč pod valorizacijo, kar pomeni, da so tem dražje, čim kasneje jih knjižnica lahko kupi. Obisk in izposoja sta se lani rekordno povečala. Vestna statistika je zabeležila 83.530 obiskov bralcev, ki so si izposodili 227.108 knjig, kar znese približno štiri knjige na prebivalca v novomeški občini. Obisk je porasel za okoli 40 odstotkov, izposoja pa še za kakih 10 odstotkov bolj. »To dokazuje, da člani naše knjižnice niso samo imena na papirju, temveč so, vsaj velika večina od njih, zelo marljivi obiskovalci,« je pripomnila ravnateljica in ob tem navedla nekaj zanimivih številk. Ob koncu leta 1988 je imela Študijska knjižnica Mirana Jarca vpisanih 6.275 aktivnih članov, kar pomeni, daje bilo v članstvo zajetih dobrih 10 odstotkov prebivalstva v novomeški občini. Največ članov, dobro tretjino vseh, je imela ljudska knjižnica, najmanj pa študijski oddelek. Med člani je največ srednješolcev in študentov, sledijo osnovnošolci oziroma pionirji, veliko pa je tudi ostalih prebivalcev, od gospodinj do intelektualcev, med člani pa so tudi kmetje in obrtniki. V zadnjem letu je število odraslih članov poraslo za okoli 25 odstotkov oziroma od 1.420 na 1.840. Statistika kaže, da je najbolj obiskovana pionirska knjižnica, manj pa ljudska, študijski oddelek in potujoča knjižnica. Kar zadeva izposojo knjig, pa je vrstni red drugačen. Lani so največ knjig posodili bralcem v študijskem oddelku, manj pa v pionirski, ljudski in potujoči knjižnici. Občani se tekoče informirajo tako, da si v knjižnici izposodijo periodični tisk. Po podatkih, ki jih je zbrala Nataša Petrov, so vsi oddelki Študijske knjižnice Mirana Jarca lani posodili obiskovalcem 21.000 izvodov periodičnega tiska, od časnikov in časopisov do revij. Knjižničarji so obiskovalcem dali tudi več kot 11.000 najrazličnejših informacij v zvezi z gradivi, ki jih ima knjižnica. Nepos-treženi so obiskovalci ostali na manj kot 3.000 obiskih, kar je pri celotnem Nataša Petrov obisku v lanskem letu (83.530) zanemarljivo malo. Kot rečeno, pa prihajajo obiskovalci v Študijsko knjižnico oziroma v njene oddelke pretežno zaradi knjig. Med redne bralce se uvršča vse več takih, ki so včasih sami kupovali knjige, pa jih je draginja odvrnila od nakupov. V knjižnici segajo tako po leposlovju kot tudi strokovni literaturi. Po slednji celo čedalje bolj. Za večino obiskovalcev je najbolj zanimiva izposoja na dom, tudi zato, ker lahko knjige prebere več ljudi. »Izposoja je že zdaj zelo velika, gotovo pa bi bila še večja, če bi to, zlasti še v študijskem oddelku, omogočale razmere. V študijskem oddelku, ki premore dve tretjini vseh knjig temeljne zaloge knjižnice, je namreč bralcem dostopna le ena tretjina knjig, druge pa so v skladiščih, zaprte. Bojim se, da bo tako vse dotlej, dokler knjižnica ne bo obnovljena oziroma urejena tako, kakor so obiskovalci lahko videli na razstavi ureditvenega projekta v naši avli. Navsezadnje je le res, daje knjižno bogastvo kaj vredno šele potem, ko začne služiti človeku. Brez bralcev pa je mrtev kapital,« je pribila Nataša Petrov. I. ZORAN DOLENJSKI LIST 7 pisma in odmevi Kakšen jutri? Kaj delajo »tovariši?« Ob dogodkih v Starem trgu seje zastavilo vprašanje, kaj so ob njih počeli naši tovariši, če so po vseh dogodkih sploh še naši, na vodilnih položajih. In kaj sploh počno drugače? V tej naši ljubi domovini, o kateri govorimo tudi kot o SFRJ in v kateri razvijamo bratstvo in enotnost ter ji pravimo svobodna, enakopravna in svobodomiselna, se gredo novo vojno za položaje in stolčke v federaciji in v Zvezi komunistov. Toda še so vidni sledovi in nezaceljene rane iz zadnje svetovne vojne. V tej vojni je v neštetih preizkušnjah zaživelo najiskrenejše tovarištvo, za katerega je bil najsvetlejši zgled Josip Broz-Tito. Da tedaj zaradi narodnosti, vere ali rase nekateri ljudje niso bili več vredni od drugih, lepo pokaže, npr., skrb za vse ranjence. Toda danes je v Srbiji nekaj »tovarišev«, ki se grejo novo vojno v imenu ljudstva. Alijih ni sram, da ves svet vidi, kako nečloveški odnosi vladajo v Jugoslaviji! Kaj ni v teh vodilnih nič človekoljubja, da ljudem odvzemajo vero in upanje v boljši jutri?! To se danes dogaja na Kosovu, a koga vse lahko doleti taka usoda?! Odgovor najbrž nudijo besede tovariša Slobodana Miloševiča, ki govori o veliki, močni in enotni Srbiji. Ob teh izjavah ljudje v drugih republikah res lahko s strahom pričakujejo jutrišnji dan. Vem, to je velika kuhinja z dobrim mojstrom, kar se vidi ne le v politiki, ampak tudi v športu. Toda zakaj nam mora biti tako hudo, namesto da bi živeli v slogi in pravem bratstvu v močni Jugoslaviji?! RAJKO KIRN Novo mesto S SPREJEMA DELEGACIJE PIONIRJEV Tudi letos je predsednik občinske skupščine Mladen Radojčič sprejel ob občinskem prazniku delegacije pionirjev iz vseh osnovnih šol v občini. Pionirji so seznanili predstavnika s svojim delom, povedali, kaj jih teži, in postavili vrsto aktualnih vprašanj, predsednik pa jim je orisal sedanje razmere v občini in tudi širše. Pionirje je še zlasti zanimalo, kaj bodo storili pristojni v občini, da bi se šolske težave hitreje odpravljale, opozorili so na počasno pridobivanje novih prostorov in pomanjkanje opreme, želijo si več interesnih dejavnosti. Predsedniku so zastavili tudi več ekoloških vprašanj in se zanimali za možnosti zaposlovanja. Izrazili so tudi zaskrbljenost nad sedanjimi političnimi razmerami v državi, saj si želijo, da bi živeli in se učili v miru. Pogovor je potekal v živahnem in sproščenem vzdušju, pionirji so nastopali samostojno in prav nič naučeno ter tako pokazali, da marsikaj vedo, saj navsezadnje čutijo probleme na lastni koži. Po tem razgovoru so sprejeli pionirje v tovarni Belsad, kjer so si ogledali proizvodnjo, ob prigrizku pa zaključili, upajmo, uspešne pogovore. K. KHALIL PREPOZEN TELEGRAM METLIKA — Zastopnica metliškega Kometa za Srbijo in del Bosne in Hercegovine Mirjana Jakšič iz Čačka je ob zadnjih dogodkih na Kosovu in v zvezi z zborom proti uvedbi izrednega stanja in v podporo kosovskim rudarjem, ki je bil v Cankarjevem domu, poslala svoji delovni organizaciji telegram. V njem poziva vse Kometove delavce, naj se pridružijo njenemu protestu in obsodijo zbor v Cankarjevem domu. Dan predtem je velika večina Kometo-vih delavk podpisala poziv proti uvedbi izrednega stanja in se tako tudi solidarizirala z zborom v Cankarjevem domu. Prepozen telegram ali prezgoden zbor? HALO, DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 16. in 18. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. Kako dolgo bo še živela amaterska kultura Krškemu v premislek Vsakdo izmed nas bi se moral vprašati: »Kako dolgo še?« Ljudje so pač taki, izjeme obstajajo, da jim ni več do žive besede, do slovenskega jezika, ali pa se jim zdi presra-motno, da bi si ogledali predstave, katerih ne izvajajo profesionalni igralci, temveč amaterji, pa še ti ne iz mesta, temveč iz manjšega kraja, kot je na primer Prečna, ki že vrsto let uspešno deluje na kulturnem področju. Tak odnos smo čutili člani dramske skupine iz Prečne, ko smo v petek, 24. februarja, gostovali v prelepem Domu Edvarda Kardelja v Krškem, kije sam sebi v ponos, saj nismo občutili, da se z njim ponašajo prebivalci tega kraja, ker jih prav nič ne zanima za dogajanja v njem. Publika, sicer maloštevilna, je znala uživati in nam prisluhniti. Nasmejani obrazi so povedali, da so ljudje zadovoljni s predstavo. Toda vprašajmo se, kako naj bodo prebivalci Krškega drugačni, saj je že sam odnos tistih, ki se imajo za kulturne oz. delajo na tem področju, tak, da se jim ne zdi potrebno ogledati si predstavo, preden sodijo, v kateri razred spadajo amaterji. Dramaska skupina KUD Prečna Je letališče zapleten klobčič? Dodatno pojasnilo bralcem Dolenjskega lista, Marjanu Rističu nič Menda sem zapisal nekaj neresničnih trditev v članku, ki zadeva prečensko letališče. Te naj bi bile naslednje: Prva trditev: da »zanikam na koordinaciji izrečeno napoved o posegih na letališkem kompleksu v Prečni.« Odgovor. Ne zanikam izrečene (posredovane) napovedi, želel sem samo pojasniti javnosti, v kakšnem smislu ali pomenu in zakaj sem jo na koordinaciji omenil. Znano je že, da sem jo po telefonu sprejel od komandanta novomeške kasarne v kontekstu sporočila, naj v februarju pričakujemo informa-tivno-delovni (novega) in poslovilni obisk (starega) vojaškega vodstva na Slovenskem. Vsakomur, ki zna (politično) misliti, more biti jasno, daje povsem nekaj drugega z vidika moje funkcije predsednika skupščine napovedati prihod in poseg na letališču (to bi lahko pomenilo ali se razumelo, kot da je že vse domenjeno, oziroma da sem se že vse izven skupščine in mimo ljudi dogovoril), kakor pa imeti v mislih in v besedi prispelo neuradno informacijo, ki napoveduje prihod. In prav glede te informacije sem želel, da bi se ob srečanju z visokimi predstavniki pogovorili in tako vso zadevo razčistili. To sem poskušal kasneje nedojetnemu Rističu v razgovoru tudi tovariško in aoDrohoino pojasniti. Zalmi ni uspelo. Nobenih neprijetnosti ali nerazumevanja nisem doživljal v zvezi s tem pri ostalih članih koordinacije, tudi pri tistih dveh ne, ki sta malo manj pozorno in razločno ujela smisel mojega prizadevanja ob prvem posredovanju informacije ali sprejete napovedi glede letališča. Vsem je bilo jasno, da je pogovor o tem s predstavniki JLA na podlagi moje informacije potreben in daje prav, da ga uvrstimo v program pričakovanega srečanja. Neokusno in politično neargumentirano sije torej domišljati, daje akcija mladine rešila letališče pred novimi posegi, čeprav sta interes in skrb vsakogar (tudi mladine) za usodo letališča še kako dobrodošla in v dobro prizadevanjem, da ohranimo letališče takšno, kot je. za vse povedano. Uradni odgovor pristojnega republiškega telesa, da (po zagotovilu vojaškega letalstva) kakršna koli dela na letališču v tem letu niso planirana in da bi se tudi za kakršnokoli druga preurejanja letališča pristojni organi JLA povezali poprej z našo občino. Toliko javnosti, bralcem Dolenjskega lista. Rističu nič! FRANCI ŠALI VOŠČILO ZA DAN ŽENA Drage bralke, namenjam vam nekaj vrstic, ki sem jih napisal za vas. Čeprav se pretekle težave vlečejo še v današnji čas in čeprav se nam tudi ne obeta kaj prida prihodnost, upajmo v razumevanje in dobro rešitev zapleta. Voščilo za 8. marec pa naj bo tako: zdravja vam želimo, težave naj vam gredo mimo. Spomnimo se na partizane in na boleče, težke rane. »Bolničarke prihitele, v oskrbo svojo borce vzele.« Samo naprej pohitimo. Novih ran ne dovolimo! IVAN ŽUNIČ Kanižarica 24 Druga trditev: »zatrjevanje, da nekatere stvari občinska skupščina Novo mesto za zdaj trdno drži v rokah...« Odgovor: Vztrajam na njej, toda kljub temu bom z njo seznanil Komisijo za družbeni nadzor skupščine občine Novo mesto, da ta preveri, ali je res ali ne, kar trdim. Seveda gre za skupščino tega mandatnega obdobja. Ali je vselej tudi v prejšnjih mandatih trdno držala v rokah situacijo glede letališča, niti ne trdim niti se v to ne vtikam. Tretja trditev: »mnenje, daje problematika letališča preuranjeno razprta.« Odgovor: Seveda je (in tudi ne najprej v skupščini — saj ni gorela voda ne hiša, da bi bilo treba biti plat zvona v pismih in časnikih), če o njej govorimo z vidika neuradne telefonske vesti v sklopu informacije, da naj v januaiju pričakujemo prej omenjeni vojaški obisk. Dokaz ENAKA POZORNOST ZA OBA SPOLA OTOČEC — Nekaj podobnega, kot se je za pusta dogajalo na Dolenjskem pod okriljem radia Studia D, se sedaj pripravlja za dan žena. Pod pokroviteljstvom turistične agencije Kompas, časopisnega podjetja Ljubljanski dnevnik, Studia D in Dolenjskega lista bo na dan mučenikov v petek, 10. marca, v restavraciji na Otočcu praznovanje dneva žena in mučenikov. Pozornost bo enakovredno veljala obema spoloma. Program bo pisan na kožo ljudem, ki se radi zabavajo in sodelujejo v šaljivih igrah. Tu bo še vrsta tekmovanj, modna revija, nastopili bodo barmani z mešanjem pijač, za vse bo prost vstop v diskoteko. Zanimiva pa bo tudi cena. Za 68.000 din bo vsak obiskovalec dobil predjed kot dobrodošlico in kompleten menu. Da bo ta večer res poceni, pove že cena cvička, ki ga bodo na mizo nosili po 12.000 din. J. P. Tudi Dolanc ni odgovoril Razmišljanje ob proslavi obletnice SNOS VINICA TRETJIČ MED NAJBOLJŠIMI MERILO INFLACIJE — Pa naj še kdo reče, da naši poštarji ne delajo čudežev. Kar 201 znamko so nalepili na obe strani te kuverte formata A4. Še dobro, da je ostalo malo prostora za naslov. Če bo šla inflacija tako hitro naprej, pa bodo morali lepiti znamke eno na drugo. (Foto: T. Jakše) VINICA — V Petrolovi delovni organizaciji Trgovina so pretekli mesec znova podelili priznanja za nadpovprečen trud in uspehe ter s tem boljše poslovanje v svojih bencinskih servisih. Petrol je tovrstno ocenjevanje uvedel pred tremi leti, naj višje ocene za lansko leto pa je med 245 servisi prejela tudi bencinska črpalka v Vinici, ki ji je to priznanje že tretje zapored. Z nageljčki in banketom smo v Črnomlju proslavili 46. obletnico zasedanja SNOS. Izrečenih je bilo veliko lepih besed o naši državnosti, pridobitvah NOB, ljudski demokraciji itd. Proslave so vselej lepo izpeljane. Toda niti na tokratni črnomaljski ni nihče omenil, kdaj bodo na primer plačani boni in partizanske obveznice. Tudi vprašanja krivičnih zaplemb zemlje, nacionalizacij poslovnih prostorov in arondacij se nihče ne dotakne. Kakor da tega ne bi nikdar bilo in daje v pravnem pogledu vse v redu! Toda vprašanja so še vedno odprta in v to kislo jabolko bopotrebno ugrizniti. Janko Vranešič iz Črnomlja se zaradi svojih problemov, povezanih z omenjenimi vprašanji, že 30 let bori z mlini na veter. Med pismi bralcev v Delu sem nad Vranešičevim podpisom prebral, da nekateri odgovorni republiški tovariši menijo, da so zaplenjene ali kakor koli odvzete nepremičnine spomenik naši revoluciji. Mrtvi borci bi se obračali v grobu nad takim spomenikom. T udi jaz se s takimi spomeniki ne strinjam. Čeprav sem bil trajni invalid, sem bil udeležen v NOB in sem bil v zaporu in internaciji. Leta 1954 sem pisal maršalu Titu glede storjenih krivic po osvoboditvi. Odgovora doslej nisem dobil, bil pa sem od okrajnega sodišča v Metliki ob- Smem upati v politično kulturo? Ob sporočilu pododbora za varstvo človekovih pravic Dolenjske in B. krajine Človek si vedno kaj želi. Recimo, če si vodja skupine delegatov za zbor občin skupščine socialistične republike Slovenije, potem si nesporno ne želiš sprejeti in soočiti se na seji skupine s sporočilom, ki je ena sama neizprosna zahteva. Pa vendar se je bilo potrebno — po zaslugi Pododbora za varstvo človekovih pravic Dolenjske in Bele krajine. Taje novomeški skupini poslal za zadnjo sejo republiške skupščine pismo, v katerem se zahteva od skupine delegatov, naj obravnava informacijo o delu skupine delegatov, ki jim je skupščina zaupala v presojo vojaško povelje, na podlagi katerega oziroma zavoljo katerega seje pričel proces zoper četverico (Janša, Tasič, Zavrl, Borštnar), dalje, naj obravnava njeno oceno povelja in ločeno mnenje k tej oceni, da glasuje za sprejem informacij o delu skupine in da se zavzemajo za javno objavo sprejete ocene ustanovnosti in zakonitosti povelja. kako ie možno mogoči samoupravni in politični pluralizem zapravljati z nedemokratično politično kulturo vedenja in nastopanja na javni sceni. Globoko se strinjam z Bojanom Finkom, ki v zanimivem prispevku o strankarskem pluralizmu razmišlja o tem, kaj sta demokracija in politični pluralizem, in pravi, da ju vidi v tem, »da ena interesna skupina ne more zapovedati drugim interesnim skupinam, kako naj delajo. Nihče ne more druge- mu visljevati tistega, za kar je prepričan, . Člo daje tudi za drugega najboljše. Človek ima pravico, da živi tako, kot sam misli, da je najbolj ustrezno. Ka j je dobro, je stvar presoje vsakega posameznika.« Tako misli Fink, toda tako ne ravna pododbor, ki ga on bolje pozna kakor jaz. Lahko bi ga vprašal, ali ni morda tudi ožji, kolegijski član tega Pododbora za varstvo človekovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino. No, pa ga ne bom! A dobro je, da ve, kaj bi utegnilo najina malce različna upanja pokopati to je — nedemokratična politična kultura obnašanja in delovanja! Ob neki priložnosti sem napisal pesem, ki bi bila kar pravšnja za tale čas, ko so besede in ravnarija še tako vsaksebi. PRIDIGAR: Hodi pridigar med ljudi; pridiga, pridiga — se pridige ne drži. Oj, ti pridigar brez vesti! FRANCI ŠALI »To je krik vseh nas!« Omenjeno sporočilo pododbora je objavil tudi Dolenjski list, lepo uokvirjeno, v 8. številki! Izrezal sem ga in nalepil na list, ker mi bo dobrodošel v raznih politoloških razpravah v prizadevanjih za rast demokratične politične kulture. Kako si generacija, rojena v začetku 70. let, predstavlja prihodnost — Kakor pesnik Kajuh Moram reči, daje bila skupina delegatov ob seznanitvi s pismom in zahtevami pododbora za varstvo človekovih pravic vznemirjena in ogorčena, saj seje od nje zahtevalo, naj ravna po volji ene skupine ljudi, ne pa po lastnem preudarku ali pa po navodilih njene konference delegacij, kot ji je ravnati v primerih, ko je zanjo važno, da ima njena stališča ali vsaj načelne opredelitve. Poleg tega omenjeni pododbor komunicira s skupino novomeških delegatov za republiško skupščino anonimno, saj je bilo pismo z zahtevami nepodpisano in brez naslova. Neznanemu naslovu torej niti odgovoriti ni mogoče in mu vsaj pojasniti, kaj si misli skupina o praksi, ki jo vsiljuje pododbor. Milo rečeno, z njo se ogrožajo in rušijo temeljna načela samoupravne in politične demokracije. Samoupravni in politični pluralizem terjata dialog z argumenti, ne pa pritisk in podrejanje eni misli, eni volji, eni zahtevi! Glagol zahtevamo, ki ga je zadnje čase tako pogosto slišati na manipuliranih mitingih, shodih, ki se poskuša udomačiti tudi v segmentih novomeške mladinske in alternativne upravičene dušebrižniške prakse omenjenega pododbora, samo dokazuje, Od teh zaskrbljujočih vesti me že boli glava. Nisem politik, sem le dekle, ki čuti in doživlja krizo današnje družbe. Njeno ostro rezilo se mi zadira v dušo in kali sanje o svetli bodočnosti. Sem le kapljica v morju mladih, v katerih z vsakim dnem ugaša še tisti droben plamen upanja v prihodnost. Strah me je. Še včeraj sem verjela v življenje. Idealizem otroških dni se je danes sesul v prah. Morda pa ga je le toliko ostalo, da se z njim prebijem skozi brezno obupa in odženem črne misli. Moje življenje je kot nočna mora, sanjala sem o harmoniji človeštva, a jo je izpodnesel val pesimizma in brezdušja. Ne morem govoriti o srečni in brezskrbni mladosti, ker je ni. Kaj že pomeni beseda mladost? Najbrž je to bajes-lovani pojem, ki ga danes poznamo pod izrazom beda. Obljubljali so nam zlate čase, debel kos belega kruha — kdo je zdaj snedel te obljube?! Iz dneva v dan se veča množica brezposelnih študentov, ki neuspešno trkajo na vrata uradov. Bom tudi jaz. pristala med njimi? Soočiti se moramo z dejstvom, da mladi nismo več to, kar bi morali tiko. Nekoč je med dvema svetovoma vladalo zaupanje, kije nosilni steber vsake družbe, zdaj pa se spotikamo le še ob ruševine. To je resnica, ki boli. Namesto da bi poiskali zdravilo za našo družbeno rano, čakamo, da se bo po čudežu vsa zadeva uredila spontano. Mladi smo proti temu, dovolj nam je govorjenja. Hočemo akcijo in hočemo svojo bodočnost. Tiočera mlada srca vpijejo v nebo: »Vrnite nam sonce, da bo razgnalo temne oblake, ki so vsrkali dušo in priklenili življenje k tlom, dajte nam zraka, da bomo svobodno zadihali! Mladostna idila umira. Kdo ve, koliko dolgih let bo še preteklo, preden bomo spet lahko doživljali veselo otroško igro in zrli v oči mladostniku, ki bo nosil v srcu trdno vero in življenjske ideale. Danes lahko svojo bolečino izlijem le v Kajuhove verze: Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas. Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta propad, to se pravi biti mlad. Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad! sojen na mesec dni zapora zaradi »žalitve najvišjih organov ljudske oblasti«! Javni tožilec Dominik Bogataj se mi je opravičil takoj po vloženi obtožnici, da meje moral obtožiti po nalogu črnomaljskega Olimpa (okrajnega komiteja). Tudi sodnik Roman Keržan se mi je opravičil, češ da bomo po odsluženi kazni skupaj spili liter vina in se pogovorili. Zapor sem odslužil, vina pa nismo spili, ker je bil sodnik premeščen in je že tudi umrl. Leta 1978 sem zopet pisal, tokrat Stanetu Dolancu. Pismu sem priložil številne priloge oz. izjave naših borcev do ameriškega letalca Loryna McQuerterja. Tudi na to pismo ni bilo odgovora, na letnem občnem zboru ZB v Semiču pa je predstavnik OO ZZB rekel: »Franci se je pritožil tov. Dolancu in ne vemo kaj napraviti. Najbrž je jezen, ker bomo v njegovo bivšo hišo naselili cigane. Toda tudi cigani so ljudje!« S temi besedami popolnoma soglašam in zato sprašujem. Maja 1942, so partizani pri Kanižarici pobili prek 50 ciganov, ali takrat cigani niso bili ljudje? in Derganci, Pluti, Vranešiči, Brunskoleti etc. niso ljudje? Tudi zaradi temu podobnih vprašanj bi morali na naših proslavah spregovoriti o senčnih straneh naše povojne in medvojne stvarnosti. Dobronameren pozdrav vsem poštenim ljudem! FRANC DERGANC Semič biti. Prisiljeni smo energijo in mišljenje preusmerjati drugam v poli- [\V\ \\\\\VVWVVVW\\WVWWVWVA\\VVWWWW 0 prečenskem letališču mislim drugače Pripombe k pisanju^ Ko sem v zadnjih številkah Pre ' izjave nekaterih dolenjskih >,str? njakov«, ki nasprotujejo moden’1".J letališča v Prečni, sem se zarnja*1-^ tem se se spomnil nekdanjih obči*P 1 mož, ki so s svojo kratkovidni I močno oškodovali Dolenjsko, sen r : nakopali sramoto in prezir. naMjpaii Mamutu m Bilo je nekaj let po prvi svetovni^, ni, ko je skupina industrialcev po Uši Sloveniji iskala primerno '°kacjL ni, ko je skupina industrialcev po Sloveniji iskala primemo lokacu^^ gradnjo velike tekstilne tovarne, čili smo se za prostor v bližini N iSl mesta, na njivah posestva Graben. J ne bi prizadeli mesta, a bi bila to ., še vedno dovolj blizu njega. Indus so imeli lepe načrte, vendar s° * J občinski možie odločno postav’ so imeli lepe načrte, vendar so w občinski možje odločno P°stavl robu, češ da ne potrebujejo tovarn. . povrhu vsega še leglo komunizma. interes je imel tudi Franc Seidl, ko ^ vpliven lastnik obeh jezov na M interes je imel tudi Franc Seidl,, kij ^ vpliven lastnik obeh jezov na M mlinov in žag ob njih. Industnat^j namreč načrtovali gradnjo manj*' trame, ki bi ga prizadela. Ker iz te moke ni bilo kruha, sosC varnarji odločili za gradnjo v N ^ kjer sta nastali dve najmodernej varni za tisti čas, Jugočeška u(jj bruna, v tem mestu pa so ustanov tehniško tekstilno šolo. Kranj Jvj, ^ postal eno največjih tekstilnihsr ^ Dqjj Jugoslaviji, Novo mesto pa je P° "7ni0 modrih občinskih mož ostalo za o-mestece z birtijami in brezpo* _ bajtarji in šele po osvoboditvi je s darsko napredovalo. Ne morem sprejeti vsega, ka ,ne čas piše o letališču v Prečni. . Sgif si mi zdijo govorice, da bi f ^ onemogočilo razvoj industrije !n jj., ma. V Cateških Toplicah se turi po razvija, čeprav je letališče ^ oddaljeno komaj 3.800 m. N’ tjj slišal za pripombo, da bi *eta so turiste, da niti ne omenjam, k .£. prav letališča omogočila razcvet J ga turizma v Dalmaciji. Elica Kapš V soboto, 11. februaija, sm°,JfJalovih od naše Elice. Slovo je ,ri » C tacij niče Jhesi kodi [unij Tej lovili od naše Elice. Slovo jc » „ menjeno samo družinskim em ^ prijateljem, vseeno pa se je’ “ ^ bolj sprevoda nepričakovano vena0 ^ ^ ljudi, ki sojo imeli radi in ki_so jj ^ rku se je medicinsko iž°“L Mariboru in se zaposlila kot me° sestra na pljučnem oddelku bolnišnice v Novem mestu 16 V 87. letu starosti je preminil Franc Pavlič iz Čanja. Čeprav gaje težko zidarsko delo, s katerim je pokrival precejšen del družinskega proračuna, odtegovalo od bolj skope zemlje v Čanjski gori, seje vendarle najraje vesel vračal na domačijo. Z ženo sta vzgajala svoje tri otroke, dva sina in hčer, v poštenju in marljivosti. Oče Franc je bil namreč priden delavec, zato so ga imeli povsod radi. Kamorkoli je prišel kot zidar, kmet ali pač po drugih opravkih, so ga ljudje lepo sprejeli, ker je izžareval življenjsko vedrino in optimizem. Pavličevi so imeli zmeraj na stežaj odprta vrata svoje domačije in ljudi dobre volje, zato se je nemalokrat razlegala slovenska pesem tudi ob najnapornejših kmečkih opravilih. Franc seje ob začetku vojne vihre zgodaj vključil v narodnoosvobodilno gibanje kot aktivist, spomladi 1944 pa je odšel v partizane, v Kozjanski odred. Po osvoboditvi je več let delal kot zidar pri obnovi domačij in vasi na Kozjanskem, ki so jih porušile in požgale okupatoijeve horde. Rad je pomagal soljudem, bilje dober tovariš in sosed. olnišnice v Novem mestu 16 :e bi; Vsi, ki smo jo poznali, vemo, ’ yi, la cenjena in spoštovana med P') cvl-znanci, sodelavci in bolniki. NJe” / jenje je bilo prežeto s poštenost) Jo jivostjo, humanostjo in ljubc?, J ^ sočloveka. Po poklicu je bila vjL dicinska sestra in glavna sestra P J^ja ga oddelka, dokler ni bila njst»f 1985 upokojena. Ves njen delo« ^ je potekal na pljučnem odde* ssv0" glavna sestra pljučnega oddelkaJ ^cr jo sposobnostjo, prizadevnostjo ‘ riteto prispevala, daje oddelek s. jt no in organizacijsko napte0. ,ie5’1 specifične protituberkulozne ,^0ioškO v široko internistično — P^Hna.d0 dejavnost. Pri deluje bila dosie ^ neke mere stroga in pravična. •a ufeje- r neke mere stroga in pravična- ■ ufejc je znala z ljubeznijo ustvariti nit ilm)inclm 7iv/lii*niP IP Zli 3^ j — .... .. .j_._ J7.nijO UilVflUM no družinsko življenje, je znaia sVoj° vplivati na delavce in bolnike ^^0 doslednostjo in ljubeznijo. vserazumevW°l Sodelavci in prijatelji se_ P^Agli t* poslavljamo od naše Elice. I °?r lfaj' bomo, Elica, živela boš z nam’ nem spominu. iče prebil ;troko»;: rnizaciji «£■ vni voj;! po v«J icijo ra OdlO-Noveg« en, kje< tovarne istriala i seji® vili po m, ki#1 la.SvoJ kije® Lrkite' ialci so Sed* je taw ediS'1 J,o ’®NČKI LOČENI OD MATER — Sobo, v kateri so dojenčki, so pred selnic# _ gosp0- časom prenovili. V njej je trideset in več posteljic na vozičkih. Dva tuša za šestdeset mamic r se t#’ lisel® itali^e i turizem le- ‘ Jerklje etn & modi3 iko s° ujske- ( , ^ega^nrlff k°V- pok°jnega novome-^N^je no?nei°rja Milana D°di«a- ki li,SM 'azvidno n! 1Z. Dolenjskih novic, je ■gr.e2 ,reba no'd^SeiIeVuNovemmestu P°" f fa ^1UP ensk! dojntšnici pojavila h’ e m°lka ko Je b‘la zgrajena rfb občjna '*,1!m!1,ca v Kandiji. Mestna t! C4Jize leta 1900 daia 31 ooo HnV lovopa |davotakšnebolnišnice.Go-PQbudml„tUdl’ da je bil eden glavih tKŠE ^franceschilek‘dej^ PT dr' Peter Pridobivanju dokumente v N JZ8radnjo nO'e porodniš-"'esecev 'r’1 mestu tečejo že nekaj bodi, e referendum uspe, se junija ?Qdas*va Priče)a zbirati že 1. ; K Itrepu iz c ’ gradnja na desnem ° % "koketo h6- ?a b' Se Prieela nata-gS ~—J^dnt kasneje.______________________ 3, takšnih'^' Dgledat si je šel nekaj ji- Leta i on?0';.V Avstriji in Nemči-rodi' podD -Obje bila gradnja finančno 'o oS' zgrajeni ze ',eta 1907 je bila stavba mbe siv01 K..,n Pokrita. Zdravniško vod-^ i3- Upravi? tV rokab dr- Defranceschi-■ kisoP^ n J Paje bil Ludvik Kalčič, I Ninini PraV/iUo Podali na prakso v I le Se c° V ,Lmzu; st.težbo so prevzelo odhr??' Xmcencija Pavlanskega. I9l0c„ cdd dr- Defranceschija leta leta V,vi ? Za bolnišnico pričela težka 'eta ,la9VkoPerk°, kije zavod vodil do Paje S0-ga odslovili, po vojni 'lil ttirif-t °id -S,VOje smrti leta 1963 vo-8 ekolosko-porodniški oddelek. ^ravl?^C Podela novomeško itnnibuvc' ^enska bolnišnica je bila notj,a lr?na’ njen arhiv pa popol- v°jnesn?lden-- ^a'° Pred koncem je na ^ 1° zasdno popravili, operaci-la v jati na Hm°ra 1 še do leta 1947 opravl-nsk* uiošk! h ?8txm bregu Krke- v tedanji > do |e ab?’n‘|n!ci’ Od ustanovitve pa 95f Porodn;?i bb -le moral ginekološko-jebi" slabih m- 1 °ddelek delovati v zelo telj1, oddeiL tterah v družbi s kirurškim Ž>v!' °d onerm s.katerim sta si delila vse aciJske sobe naprej. Le po- rodniški oddelek je bil prostorsko ločen. Prvotno je imel le 36 postej, v predsobi je bila ambulanta za gineko-loško-porodniške preglede. Za malčke je služila sobica, v kateri je na treh posteljah za odrasle ležalo tudi do 30 novorojenčkov. Stisko so reševali z nameščanjem vedno novih zasilnih postelj. Oddelek je imel kmalu po ustanovitvi svoj, sicer skromen materinski dom. V prvih povojnih letih pomanjkanja so nosečnice v njem imele stalno zdravniško kontrolo s predavanji o higienski negi pred porodom in o negi novorojenčka. Z izboljšanjem splošnega standarda je zanimanje za materinski dom pojenjalo, tako da so ga leta 1965 ukinili. Istega leta se je odselil tudi kirurški oddelek. S tem je bila dana možnost, da se ginekološko-porodniški oddelek razširi in zasede v celoti prenovljeno stavbo. Oddelek je tako dobil 90 postelj, svoje operacijske prostore, uvedli so stalno pediatrično službo. Danes teče že 24. leto od te preureditve, žene pa še vedno rojevajo v istih prostorih. Na primarija dr. Petra Defranceschija spominja le še ulica, kjer stoji porodnišnica. Na zunaj se zdi, da se je ob njej ustavil čas. Zdravstveni delavci so zanjo že dvigovali roke in povzdigovali glasove, a je bilo vse kot odmev v gorah. Bo zdaj do Dr. TONE STARC, direktor tozda Bolnišnice Novo mesto: »Z reševanjem naših težav preko referenduma ne bo prišlo do širjenja kapacitet ali do ustvarjanja nekih luksuznih pogojev, ampak samo za nadomestno gradnjo, ki bo posodobila standard bolnikov, saj je danes stanje dokaj blizu standardu izpred več kot 20 let. Medicinskemu osebju pa bo na ta način dana možnost za normalno delo.« Dr. MARJAN PAVLIN, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka: »Če imamo slabo bolnišnico in opremo, pa se lahko pohvalimo z osebjem. Naša operacijska ekipa opravlja prav vse vrste zahtevnih operacij. Zadnja leta se poslužujemo tudi mikrokirurgije. Žal pa med številnimi pomanjkljivostmi v naši operacijski dvorani manjka tudi prepotrebni higienski filter. To pa ni vse. Ta čas bi potrebovali nove opreme v vrednosti vsaj 300.000 DM. Pred leti smo dobili nekaj sredstev za nakup drage opreme iz medobčinskega sklada za drage instrumente, ki deluje pri OO RK Novo mesto. V zadnjem času smo lahko kupili le novo operacijsko luč«. končno zapihal svež veter, ki bo oznanil bližnjo pomlad? PORODNIŠNICA V REFERENDUMSKEM GRADIVU Direktor tozda Bolnišnice v Novem mestu dr. Tone Starc je v našem pogovoru ocenil sedanje stanje porodnišnice takole: »Leta in leta smo prosili in končno so nas uvrstili v pri- • V stavbi, kjer je danes porodnišnica, gostuje tudi oddelek ORL, ki opravlja posege v ustih, nosu, ušesih in grlu. V lanskem letuje bilo na ta oddelek sprejetih 1.649 bolnikov. Zasedenost postelj je bila 92,9-odstotna. V ambulanti je bilo skupaj pregledanih 7.362 bolnikov. pravo referendumskega programa. Sto let stara hiša ne more nuditi možnosti za sodoben način dela in bivanja tako za mame kot za nove ljudi, ki tu prihajajo na svet. Leta nazaj smo za staro stavbo internega oddelka in porodnišnice porabili ves denar amortizacije, nekaj pa ga je šlo tudi za nabavo nove opreme. Od lani tega denarja ni več ne za aparature ne za hiše. Eden največjih problemov v današnji porodnišnici je tisti, kije nastal že v prejšnjem stoletju, ko sta bili moška in ženska bolnišnica postavljeni vsaka na svoj breg Krke. Nekateri starejši meščani se bodo še spomnili čolnarn in čolnov, s katerimi so marsikaj nujnega prepeljali na to ali ono stran. V današnjih časih takšna razdvojenost od kompleksa bolnišnic bistveno podraži poslovanje. Kar predstavljajte si. Na dan opravimo tudi po dvajset voženj preko Kandijskega mostu in prometne avtobusne postaje. Na preiskave vozimo matere, če je potrebno, tudi novorojenčke. Vozimo hrano, kri, zdravnike specialiste, anastezista za operacijo in drugo.« V Sloveniji je štirinajst porodnišnic in novomeška bi se uvrstila nekje na peto mesto. Nasploh je bila vsa po- uma MILENA AMBROŽIČ, Lutrško selo: »Rodila sem tretjega, upam, da zadnjega otroka. Pred leti sem bila tudi uslužbenka porodnišnice in moram reči, da so bile razmere še mnogo slabše. Danes je za mamice najtežje zjutraj, ko je treba čakati v vrsti za tuširanje. Slišala sem, da imajo v sodobno urejenih porodnišnicah matere dojenčke v svojih sobah. Pri nas sedaj to ni bilo mogoče, saj je v večjih sobah tudi do deset doječih maler. Čeprav imam majhne dohodke, bom glasovala za samoprispevek, še več. mislim, da bi morali novo porodnišnico zgradili šc pred novim novomeškim mostom. Vesela bom, če se bodo moje vnukinje rodile v lepših prostorih«. DARJA ZUPANČIČ, Breška vas: »Veliko volje je potrebno, da na pragu 21. stoletja zdržiš in delaš v teh prostorih novomeške porodnišnice. Otroci ne sprašujejo, kdaj in kje lahko pri- vekajo na svet. Časa za malodušje ni in za obup tudi ne, saj slika novomeške porodnišnice v resnici ni rožnata. Zdi se, kot da se tudi tu zgodovina ponavlja. Novorojenčki, ki ležijo vsak v svoji mali posteljici na kolesih, bodo že pojutrišnjem zapustili te prostore. Rojevajo se in rojevali se bodo. Bomo znali prisluhniti nedolžnim in nebogljenim jokom otrok? Bomo znali prisluhniti tihim solzam žena, ki v sobah izgubljajo upanje, da bodo kdaj sploh lahko povile svoje otroke. Bomo hoteli in znali še enkrat, kot tolikokrat do sedaj, dokazati sebi in svetu, da smo kljub težkim časom, ko niti ne vemo, kaj nam bo prinesel jutri, sposobni čutiti človeško in toplo? Ne, tistega, kar je v nas človeškega in toplega, nam ne more nihče vzeti. Nobena v nebo vpijoča inflacija.« vojna leta ginekološko-porodniška služba na repu razvoja in bila deležna premalo družbene pozornosti. Sele v zadnjem času so se stvari premaknile na boljše. Preteklo leto smo s samoprispevkom zgradili sodobno porodnišnico v Ljubljani, podobno pa so postavili tudi v Postojni. Porodnišnica v Novem mestu je regijskega pomena, saj v njej rojevajo žene iz novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine, precej porodnic pa pride čakat svojega otroka tudi iz ozeljske in krške občine. • V letu 1988 je bilo v novomeški porodnišnici 1834 porodov, kar je le en porod manj kot v predlanskem letu. Rodilo seje 1842 otrok, kar osemkrat so bili dvojčki. Tudi za predstojnika ginekološko-porodniškega oddelka dr. Marjana Pavlina v tem času največji problem predstavlja ločenost od ostalega bolniškega kompleksa. »Najtežje je, ko v nujnih primerih potrebujemo anastezista in transfuzijo. Doslej smo to vprašanje reševali še brez posledic, lahko pa se zgodi, da bo pot od ene do druge bolnišnice le predolga. Druga črna točka so sobe, kjer prebivajo porodnice. Te so res velike, saj je v njih deset postelj kar pa seveda ni primerno za sodoben način bolniške nege. Prav tako so slabe tudi naše higien-sko-sanitarne razmere, saj imamo za 60 porodnic le tri tuše, da ne govorim o naši avli, kjer se dogajajo prav čudne stvari. Bilo je že vse, od joka do veselja. Tu sprejemamo ginekološke bolnice, opravljamo obiske, delimo kosilo in, ne boste verjeli, tudi pravo ohcet smo imeli tu, s harmonikarjem in matičarjem. Seveda so neustrezni tudi drugi prostori, na primer kleti, ki se v normalnih stavbah uporabljajo za kurilnice, shrambe in podobno, v porodnišnici pa so skorajda eden od najpomembnejših prostorov. Pred tremi leti je bila v kleti še ginekološka ambulanta, še vedno pa je v »katakombah«, kot imenujemo te prostore, nameščena naprava za preiskavo z ultrazvokom. Zadnja dva meseca spodaj adaptirajo prostor za materinsko šolo. Tudi laboratorij je v kleti. Neustrezna sta njegova oprema in prostor. Na dnu je tudi jedilnica za osebje. Od časa do časa v kleti odkrijemo glodalce, ki so že nekajkrat priš- li na obisk tudi v prvo nadstropje. Naši kletni prostori so še najbolj verna podoba celotnega poslopja, ki ima muzejsko, ne pa zdravstveno vrednost. Ta svet ni niti malo podoben materinemu trebuhu, kjer je bil novorojenček varno spravljen dolge mesece«. Besedilo in slike: JANEZ PAVLIN Če je veliko pripomb čez staro stavbo, opremo in neprimerno lokacijo, pa velja pohvaliti prizadevanje kolektiva zato, da bi se te pomanjkljivosti čim manj poznale. Ena od takšnih zagnanih Članic tega kolektiva je tudi babica Metka Kovačič. Psihofizična pripravljenost na porod je takšnega pomena, da se je odločila organizirati prostor za materinsko šolo. Poslala je prošnje na razne delovne organizacije v Novem mestu in na pomoč so priskočili v Novolesu, Opekarni Zalog, Novotehni, KZ Krka, tovarni zdravil, Labodu in Pionirju. Že aprila meseca se bodo v kletnih prostorih bodoče mamice pripravljale na porod. »Opremljenost porodne sobe ni ustrezna. Predvsem vstopom manjka higijenski filter. Porodni blok bi bilo potrebno razširiti, seveda pa je najbolj neustrezno, da porode in preglede opravljamo v istem prostoru. Porodna soba je srce vsake porodnišnice. Žal v novomeški porodni sobi očetje ne morejo prisostvovati temu najsrečnejšemu trenutku, saj se na ta dogodek v istem prostoru hkrati pripravlja tudi do pet porodnic,« je povedala babica Metka. DESET MAMIC V SOBI — Ko bo nova porodnišnica, bodo v vsaki sobi največ tri mamice, pri sebi pa bodo imele tudi svoje dojenčke. So to le sanje? JEDILNICA NA HODNIKU — V avli porodnišnice se čez dan dogaja marsikaj, od sprejema bolnic in porodnic, do kosil in celo ohceti. DOLENJSKI UST 9 imeniku kosovskim junasy» r ^ za vse izdajalce in omahljiv^ >|3 obrambo srbstva takrat, ko J ia Kosovu 9r0*:>!?!Cn’jer stoletju na mestu- za Sultanovo smn e. ">1™ 'ztsSSi* Milan Markelj Tone Jakše Z avtodomom IMV na jug Evrope W m 1 1 I i m v/. S: m i i l i 1 % NA KOSOVSKEM RAVNEM POLJU •!*X m S* .\V ••v. ** g* Xv '!v! || 1 J Po bitki so vsi generali pametni, pravi znan izrek. V njem je skrita resnica naknadnega spoznavanja resničnosti, ko se v nekem trenutku drobci preteklosti naenkrat zasvetijo v vsej svoji pomenljivi luči in človek iz zmede minulih dogodkov, občutij in razmišljanj odkrije tisto, kar jih najbolj opredeljuje. Nekaj takega se nama dogaja danes, ko je Kosovo ponovno vsak dan na straneh naših in tujih časopisov, ko o njem kar naprej slišimo iz radia in ko so slike od tam vsak večer v naših domovih na ekranih televizorjev. Ob resnih, težkih in žalostnih vesteh iz tega koščka naše širše domovine ugotavljava, da sva slutila takšen razplet, da se je današnje stanje zrcalilo v tisočerih podrobnostih, ki sva jih videla in doživela, ko sva se za nekaj časa na svoji poti ustavila v tem vzkipelem balkanskem loncu strasti, nerazumevanja, sovraštva, velikih, čustvenih, a pomensko izpraznjenih besed, v loncu, ki so ga nekateri spretni kuharji premišljeno postavili na najbolj vroč ogenj, da bi lahko potem prišli hladit, kar so sami zakuhali. Ko zbirava minule vtise, se nama največkrat vrača v spomin večer v bifeju nedaleč od spomenika kosovskim junakom, ki označuje kraj slovite kosovske bitke. Seveda sva si šla spomenik ogledat, a ker je bil že večer, sva sklenila, da bova v njegovem varstvu postavila avtodom in prespala noč na zgodovinskih tleh. Za dovoljenje sva šla povprašat kar v bife, da bi ne bilo kaj narobe. »JUGOSLAVIJA V MALEM« SE NE RAZUME V slabo osvetjeni gostilni je bilo le nekaj gostov, nek par srednjih let, natakar in še dva gosta. V kotu je gorel televizor in na ekranu je govorec beograjskega studia ob slikah množice na mitingih razpletal svoje misli o iredenti in albanskem nacionalizmu. Moški v ženski družbi je vsake toliko časa v znak pritrjevanja močno udaril s pestjo po mizi, medtem ko sta druga dva gosta nemo strmela v televizor, njuna drža pa je izdajala notranjo napetost, ki sta jo mukoma zadrževala. »Tako je, tako je!« se je po končanem komentarju začel pridušati moški in se nato s tipično balkansko neposrednostjo vtaknil v naju, češ zakaj Slovenci ne podpremo dovolj odločno boja Srbov in Črnogorcev na Kosovu. Da sva Slovenca, je zvedel od natakarja. Natakarje namreč pred leti delal v Sloveniji, nekaj časa celo v Kočevju, in se je trudil z nama govoriti po slovensko. Na svoje znanje slovenščine je bil očitno ponosen in je mimogrede namignil še ostalim gostom, kdo da sva midva in da z nama govori po naše. Mirno sva pojasnila, da ljudje v Sloveniji podpiramo upravičene zahteve Srbov in Črnogorcev po redu in miru, nismo pa pripravljeni videti razmer na Kosovem v tako zelo črni luči, kot jih rišejo in poskušajo narediti tisti, ki si želijo prevlado enega naroda nad drugim. Povedala sva, da je najbrž edina prava rešitev kosovskega vprašanja resnično sožitje njegovih narodnosti in narodov, pri čemer morajo eni in drugi pokazati več razumevanja za drugega, se vsaj za silo naučiti jezika in spoznati kulturo svojega soseda. Vsiljevanje svojega drugemu ne vodi k miru. To je bilo dovolj, da se je razplamenel pogovor, v katerega so se zapletli vsi gostje. Izkazalo se je, da smo se znašli skupaj trije Albanci, Srb, Črnogorka in Slovenca. Človek bi dejal z razlajnanim izrazom, da smo bili »Jugoslavija v malem«. No, res je bilo tako. In ta Jugoslavija v malem je imela prav tako zelo različne poglede na kosovske razmere, kot jih ima danes »velika Jugoslavija«. Medtem ko je Črnogorka delovala pomirljivo in je bila pripravljena prisluhniti tudi besedam Albancev, ki so se pridušali na vse kriplje, da so Jugoslovani, da so tu že stoletja in da je njihova domovina Jugoslavija, ne pa Albanija, da so pripravljeni zanjo dati vse in tudi umreti, ako bi jo kdor koli kdaj napadel, da pa morajo imeti v nji svoj prostor in svoje pravice, je srbski sogovornik trmasto gonil svoje in ponavljal laži, polresnice in sem ter tja tudi kakšno trpko resnico, kot si je vsega napaberkoval iz časopisov in drugih občil. Ko je govoril o Sloveniji, je tvezil take neumnosti, da sva se mu morala smejati. Albanci se njegovim besedam o Kosovu niso smejali. Bili so očitno prizadeti, ko jih je kar vse po vrsti prekrstil v prikrite iredentiste, ki da se tudi v zaklinjanju le pretvarjajo, da so za Jugoslavijo, v resnici pa komaj čakajo, da Kosovo pripojijo Albaniji. Pogovor se je skratka vrtel v enakem začaranem, gluhem krogu, kot se žal danes vrtijo podobni pogovori tudi med bolj pametnimi in uglednimi ljudmi, kot pa smo bili mi, slučajni gostje in trenutni znanci. Ko se je srditi srbski možakar pobral iz gostilne — še prej sva seveda morala spiti pivo na njegov račun — so k najini mizi prisedli albanski gostje in iz njihovih ust se je usulo obilo tožb, češ sta zdaj videla, kakšni so, vidita, da se ni mogoče pogovarjati, da nas nimajo za poštene ljudi in Jugoslovane, kaj naj vendar naredimo, da jim bo enkrat prav, in podobno. Hvalili so Slovence, ki da jih edini v Jugoslaviji prav razumemo, in naju vabili k sebi na dom. Bilo nama je kar nekoliko nerodno in osupnilo naju je veliko zaupanje, ki ga imajo v Slovenijo. Zahvalila sva se povabilu, potem pa povedala, da bova prespala pri spomeniku, če je dovoljeno in varno. Namignila sva, da so nama v Prištini svetovali, naj ne prespiva v albanskem okolju in daje najbolje, če jo potegneva kar do Črne gore, kjer bova šele varna. Najini priložnostni znanci so se ob tem razburili in potem na vse kriplje zatrjevali, da sva med njimi bolj varna kot doma, da nama ne bo nihče skrivil niti lasu, ker da niso še nikomur nikdar storili nič žalega. Poslovili smo se. Oni so odšli v dolino, kjer je v daljavi vstajal ogromen oblak dima in zakrival zvezdnato nebo, midva pa proti avtodomu, ne preveč vesela nad tem, kar sva slišala in videla. Nikakor se nisva mogla znebiti vtisa, daje na Kosovu prepad med Srbi in Albanci že tako globok, da ga zlepa ne bo mogoče zapolniti. Hkrati pa sva menila, da se nama to le zdi, ker sva pač naletela na nekoliko bolj zagretega srboljuba. _ Lepo bi bilo, ko bi se motila. Žal, današnji dogodki kažejo, da vtis ni bil napačen. NA SVETIH SRBSKIH TLEH Naslednji dan sva si ogledala spomenik kosovskim junakom in prizorišče slovite bitke, katere šeststoletnico bomo praznovali letos junija. Spomenik, ki granitno čvrst stoji na Gazimestanu, ne daje niti slutiti, kaj pomeni Srbom Kosovo in kako globoko je v narodni spomin in sploh bit srbskega naroda vrezan mit kosovske bitke, največji srbski mit sploh. Okoren stolp, zidan iz kamna, nosi na sebi besede kletve: »Ko je Srbin i srbskoga roda, a ne došo na boj na Kosovo, ne imao od srca poroda ni muškoga ni devojčakoga, od ruke mu ništa ne rodilo rujno vino ni pšenica bela, rdžom kapo dok mu je kolena.« Postavili so ga leta 1953. Prenovo bo doživel šele letos, ko se bo ob njem junija meseca na osrednji proslavi 600-letnice kosovske bitke zbralo, kot računajo, preko milijon, če ne celo kar dva milijona Srbov (na Kosovu bo torej vsaj takrat Srbov najmanj toliko, kot je Albancev), da bi počastili spomin na čase, ko so Srbi prelivali kri za rešitev svoje domovine in Evrope. Na ta dogodek se pripravljajo že dlje časa. Sedanje spomenike na mestu slavne bitke, ki so dokaj zanemarjeni in v slabem stanju, nameravajo preurediti in po zamislih Zorana Petroviča povezati v enoten, urejen spominski prostor. Predvsem gre za preureditev in povezavo spomenika kosovskim junakom na Gazimestanu s spomenikom, imenovanim Barjaktarevo turbe, in z Muratovo grobnico. Spomeniki označujejo mesta, kjer so se dogodili najpomembnejši dogodki med kosovsko bitko. Na Gazimestanu naj bi bil ubit knez Lazar, Muratova grobnica pa je postavljena na mestu, kjer je pred kosovsko bitko plemič Miloš Kobilič (Obilič) ubil sultana Murata in kjer so Turki pokopali sultanov drob. KOSOVSKA BITKA NI BILA PORAZ Zgodovini še zdaj ni uspelo povsem izluščiti iz mita vse resnice o kosovski bitki. Ljudske pesmi in izročilo govore o številnih podrobnostih pred bitko, o sami bitki in njenih junakih. Bitko vidi kot usoden poraz srbske vojske. T ako oceno zgodovinskega dogodka je prevzelo tudi zgodovinopisje. Šele ob petstoletnici kosovske bitke se je zgodovinopisje začelo resneje ukvarjati s kosovsko bitko in je začelo kritično preverjati zgodovinsko sliko, ki jo je naslikalo ljudsko izročilo. Zgodovinarji še danes ne morejo podati povsem zanesljive slike same bitke, v osnovi pa ima ljudsko izročilo prav, saj se je po bitki na Kosovu začel nagel propad srbske države. Presenetljivo je, da med prvimi viri, ki so nastali neposredno po bitki in so za zgodovinsko znanost najdragocenejši ter priznani kot najbolj pristni, ni niti enega, ki bi govoril o porazu srbske vojske; vsa poročila govore o zmagi krščanske vojske. V Benetkah in Parizu so se že oktobra leta 1389 širile vesti o veliki zmagi kristjanov nad vojsko Murata, češ da je bil »popolnoma premagan v predalih Albanije« in da sta v bojih padla on in njegov sin ter najhrabrejši iz njegove vojske, kot je pisal ob koncu leta kosovske bitke v svoji knjigi francoski poznavalec Vzhoda Philippe Mezieres. Enako zanosno je pisanje bosenskega kralja Tvrdka, ki je 1. avgusta 1389 sporočal v pismu, da je ob majhnih lastnih izgubah tako porazil Turke, da jih je le malo odneslo glave. Srbe in kneza Lazarja je povsem zamolčal. Nekoliko kasnejši viri govore o kosovski bitki kot o neodločeni. Obe vojski naj bi se po hudih izgubah in popolni obnemoglosti prenehali bojevati, Bajazit pa naj bi se kot novi voditelj s turško vojsko umaknil. Viri, ki govore o turški zmagi in srbskem porazum, se pojavijo šele v kronikah iz 15. stoletja, torej nekaj desetletij po bitki. , Kaj je potem resnica o kosovski bitki? Zgodovinsko datum bitke ni sporen: dogodila se je v torek, 15. junija 1389, na dan sv. Vida (po pravoslavnem koledarju 28. junija). Potekala je na ravnici blizu sedanje Prištine. V boju sta padla oba poveljnika, srbski knez Lazar in turški sultan Murat. In to je vse, kar je zgodovinsko povsem zanesljivega in priznanega od vseh raziskovalcev tega nedvomno pomembnega zgodovinskega dogodka. SPOROČILO KOSOVSKEGA MITA Toda mit je živ, danes morda še bolj kot kdaj koli poprej. Iz kosovskega mita raste mit o izgubljajočih Srbih, o nesrečnem narodu, ki se stalno žrtvuje in krvavi za svobodo drugih, sam pa svojo svobodo in samostojnost izgublja. Pod plašč tako preobraženega sporočila kosovskega mita se skrivajo tisti, ki danes pozivajo k obrambi srbstva, ogroženega od albanske iredente, ki rovari na svetih srbskih tleh. Kot nas prepričujejo nedavni dogodki po Srbiji in drugih delih Jugoslavije, kjer se je razpaslo urejanje občutljivih mednacionalnih odnosov na mitingih, so sovražniki doma tudi na severu, v Sloveniji in Hrvaški. Morda bi bilo zato še toliko bolj prav, ko bi ob 600-letnici kosovske bitke ne slavili le sam zgodovinski dogodek (čemu sploh tako radi slavimo poraze?) marveč boj zoper turške zavojevalce, boj, v katerem pa so se izkazali tudi drugi narodi, ne nazadnje tudi Slovenci. In sploh naj bi se ob praznovanju vsi bolj poglobili v razmišljanje, kako bi ustvarili svobodnejše sonce zase in za druge. Na Kosovu še posebno. ti- m je.cru*« duu«ao«4»tsi «***><* at|b m rvKl S|£#**y* ■ ^ ■ '&:;v L ' I ' '■! ......i i Napis na navija niso stopili v usodna ura. sojo postavili je bil ubit sultan Murat. nekaj časa zamolčali, da bi ne plaha med vojaki, njegov drob pa tem mestu. ■i-pm . . ,T' ■"“T r „„ Z n,Pio*«kosovskih,^ močmi bojuje s strupenim dimom iz velikanske termoelektrarne. Bratje ali sovragi? Tako se sprasujes, ko na ulicah kosovskih banske, potem jih obkroža zid, ki ga postavilo se prej, P. a|j i Izid te bitke ahko postane za nas prav tako usoden, kot je bil nek mest srecujes pisano množico narodov in narodnosti, ki ze sto- narejenega morebiti kaj bolj nujnega v hiši. zgolj tra | - ■ ■ ■ ’ letja živijo skupaj na teh plodnih tleh. nanji izraz ogroženosti? ' daj izid kosovske za staro srbsko državo. 10 nanji izraz ogroženosti? DOLENJSKI LIST Cerkev si ne želi oblasti ■A srprii nZa*n!e >>sv°b'odne katedre« v Novem mestu je bil mptp™ nJe^a meseca ljubljanski nadškof in slovenski v Slo ven* "d Šuštar. Tema večera je bila »Cerkev \torkov Mh,v SofrtKii 1789 Velika revolucija imneožov Ker gre za tako pomembno dogajanje v zgodovini, je seveda poznavanje dogajanja in silnic, ki so ga sprožile, važna in potrebna vednost v duhovnih obzorjih vsakega razmišl-jujočega posameznika. Iz knjige »Velika revolucija Francozov, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi, je mogoče podrobneje spoznati zgodovinsko vrenje izpred 200 let. Napisala sta jo z združenimi močmi VValter Markov, vzhodnonemški zgodovinar slovenskega rodu (po očetu), in francoski zgodovinar Albert So-boul, oba svetovno priznana strokovnjaka. singerjevb ZGODBE V neobvezen premislek Ovinek čez Kosovo? Vsak dan znova nam avtoritativno pripovedujejo, da se položaj na Kosovu umirja in da so prišlinske ulice precej bolj spokojne od ljubljanskih ali zagrebških. Tako sklepanje ni več evfemizem, torej trud, da nekaj /običajno) neprijetnega povemo z bolj rožnatimi besedami, ampak čista laž. Besnica je namreč popolnoma drugačna, položaj na Kosovu m bil še nikoli v zgodovini note Jugoslavije slabši kot je danes ali bo jutri. Srbi in Črnogorci na eni, Albanci pa na drugi strani bijejo na Kosovu (ne glede na navidezni mir v senci tankov) bi-tk°, ki še ni zgodovinska, vsekakor pa to misli postati. 1 a boj ima dve dimenziji. Ena Je ta, da, gledano v perspekti-vk ni mogoče zaustaviti emancipacije tako žilavega, trmas-lega, ponosnega in svobodo-'ju onega ljudstva, kot je alban-sko. Ni takih posebnih odredov J,n oklepnikov, ki bi lahko sedanji kosovski navidezni mir vzdrževali dalj časa. Pa čeprav b\ jim prišli na pomoč angleški komandosi, ki krote Irce, ali ruski kolegi v Gornjem , ra fiati u, poleg jugoslovanskih edine sile, ki vzdržujejo izredno stanje nad kosi ozemelj evropskih držav. Koga-i?b> ne samo Albance, je težko in kratkoročno prepričevati s takimi argumenti, kot so nadzvočni preleti letal, zapiranje voditeljev in inteligence, prepoved samo njihovih demonstracij. Seveda tudi Albanci niso bili in niso vedno ovčke, Srbom in Črnogorcem na Kosovu gotovo ni lahko, vendar jim bo še težje. Zato je bebavo govoriti o miru in redu na Kosovu. Ta spopad se lahko konča samo s priznanjem s staro ustavo (ali celo širše) določenih pravic albanske narodnosti v Jugoslaviji, to priznanje in predvsem uresničenje pa bi potem generiralo tudi neogrožanje srbske in črnogorske manjšine na Kosovu. In počasi zelo počasi ustvarilo sožitje. Vse drugačne poli so zgrešene in vodijo v polom in prepad. Prava katastrofa pa je druga dimenzija bitke na Kosovu. Prav imajo namreč tisti, ki pravijo, da je bilka za Kosovo bitka za Jugoslavijo. Vendar le, če rečemo, da je to boj, ki je dogmatskim silam v Jugoslaviji, silam za okopi srbskega nacionalizma, omogočil, da v imenu kosovskega problema zaustavijo Jugoslavijo na njeni poti k Evropi, pluralnost in novem socializmu. To sta dva enako pomembna pogleda na Kosovo. Najbrž je v bližnji prihodnosti težko pričakovati blažjo roko na Kosovu. In kaj bo, če bo nad Prištino nebo še naprej olivno zelene barve? Ugledni The Economist pravi takole: »Nasilje (v Trepči prevaranih) Albancev bi koristilo gospodu Miloševiču: splošno prepričanje je, da želi na Kosovu uvesti dolgotrajno vojaško oblast, kot je veljala nekaj časa po letu 1945. Toda to bi bilo precej tvegano. V takšnih okoliščinah bi se lahko izselilo še več Srbov v varnejšo ožjo Srbijo. To pa bi pospešilo ustvarjanje tiste stare srbske more-etnično čistega albanskega Kosova.« Usa čast prodornosti The Economista. Toda kaj, če gospodu Miloševiču splph ne gre niti za manjšinjske Črnogorce in Srbe niti za Kosovo. Pravo vprašanje je namreč ali se Miloševič ne ozira po Jugoslaviji . Preko kosovskega ovinka. MARJAN BAUER C. Življenje šene ravna po papirjih Neža Šikonja se je s Knežine pri Dragatušu poročila v Tribuče, a je že pred 2. svetovno vojno ovdovela. Ko je bilo vojne vihre konec, se je poročila s sosedom Janezom Šikonjo, prav tako vdovcem. Skupaj sta poprijela za delo na Janezovi kmetiji, ki je bila, ko je rišla Neža k hiši, v dokaj sla-em stanju. S pridnimi rokami, a tudi s pomočjo tistega, kar je prinesla k hiši Neža, pa z njeno borčevsko pokojnino in denarjem, ki so ga poslali bratje iz Amerike, sta najprej obnovila staro, razpadajočo leseno hišo, ki ni imela niti dimnikov. Nato sta sezidala nove svinjake in svinjsko kuhinjo, skedenj, ki je leta 1971 pogorel, a sta postavila drugega, nato pa zgradila še novo hišo. Kmetijo sta opremila s stroji, tako da je bila ena najlepših v vasi. Toda nekaj desetletij truda se je izničilo v parih letih, kmetija je danes skoraj povsem propadla, svinjaki in hlevi so prazni in zaprti. Težave so se po Nežinih besedah, in kot je razvidno iz sodbe v imenu ljudstva, ki so jo izdali pri črnomaljski enoti novomeškega temeljnega sodišča in s katero so razveljavili izročilno pogodbo, začele prav zaradi te pogodbe. Janez je namreč avgusta 1983 z izročilno pogodbo eni od svojih treh hčera, Veri, izročil vse premičnine in nepremičnine, tudi hišo z gospodarskimi poslopji; sebi in ženi pa je izgovoril brezplačno dosmrtno slu-žno pravico stanovanja v sobi, ki sta jo zasedala ob podpisu pogodbe, s souporabo sanitarij in prostim dostopom do vseh si pridelala najosnovnejšo hra-no, in to na kmetiji, v katero i sem v dolgih letih toliko vloži- j la? Toda sedaj ne smem niti i pomisliti na to. Celo v klet ali na podstrešje hiše, v kateri \ živim, ne morem stopiti, ker so vrata zaklenjena, prav tako so pod ključem vsa gospodar- ! ska poslopja. Njivo sicer obdelujem, a so mi jo dali v najem drugi ljudje,« potarna Neža. »Čeprav vidim, kako se marsikaj ne dela prav, kako propada z žulji prigarano posestvo, pa ne potrebujem ničesar. Želim si, da bi se mi uresničili le dve skromni želji, da bi torej imela njivico in da bi lahko redno videvala svojo prizadeto hčerko Anico, ki sedaj sicer živi pri Veri, ki ji je po izročil-nu pogodbi dolžna nuditi popolno oskrbo. Toda kljub temu mi ni razumljivo, kako sem lahko nekaj desetletij skrbela za Anico, sedaj pa kar , naenkrat ne morem oz. ne [ smem več. S tem, da so mi jo odvzeli, sem se po sili razmer j nekako sprijaznila, ne pa tudi I s tem, da je tudi videvati ne i smem, čeravno živi v sosednji hiši.« Strokovna služba social- j nega skrbstva iz Črnomlja si i je prizadevala, da bi uredila j redne osebne stike med ma- j terjo in hčerko Anico, a le-ti ; niso bili omogočeni zaradi nas- j protovanja Vere, ki je v sporu j z Nežo. Zato je o tem odločal , tudi svet za varstvo otrok, dru- j žine in odraslih oseb pri črnomaljski skupnosti socialnega skrbstva. Nobenega dvoma j ni namreč, da je za Aničino notranje ravnovesje in čustveni svet ^potrebno, da še naprej j vzdržuje čustveno vez z ma- j terjo, čeprav ne živi več z njo, | in preprečevanje teh osebnih stikov lahko Anici le škoduje. Neža ob tem, ko pripovedu- ! je svojo življenjsko zgodbo, j premetava kup papirjev, med katerimi je tudi sodba o tem, da se izročlna pogodba med ! njenim možem in hčerko razveljavi, pa sodba, da ima pravico dvakrat na teden videti j svojo hčerko Anico. »A kaj ini pomagajo vsi ti papirji, ko se življenje ne ravna po njih. Na papirju je lahko vse zelo lepo urejeno, toda mi, čeprav smo sosedi in sorodniki, hodimo drug mimo drugega in se ne i poznamo. Pa je bilo to zares potrebno? Mar ni to sramota za hišo?« se sprašuje Neža ter si utrne solze. Bo kdaj dobila odgovore na ta svoja vpraša- M. BEZEK-JAKŠE , prostorov in prostim gibanjem po izročenem posestvu ter popolno oskrbo z vsem, kar človek potrebuje za dostojno življenje. Janez je kmalu umrl, poleti leta 1984 pa so se začeli odnosi med Verino družino in materjo krhati. Posledica tega je bila, da Vera ni več izpolnjevala obveznosti iz pogodbe, ki jih je imela do Neže in podedovanega posestva. Kot je sama potrdila na sodišču, sta že konec leta 1984 z možem prodala vso živino, polja pa le še delno kosita, medtem ko sta obdelovanje opustila. Tudi v potrdilu krajevne skupnosti Tribuče je zapisano, da je kmetija Šikon-jevih propadla in da obdaro-vanka niti ne preprečuje nadaljnjega propadanj a gospodarskih poslopij in hiše. Zaradi vsega tega so se med hčerjo in materjo začele tožbe, ki jim, kot vse kaže, še ne bo konca. Toda ob poslušanju te pretresljive družinske zgodbe in prebiranju sodb se človek nehote vpraša, ali bi bile vse te razprtije sploh potrebne in ali se jim ne bi lahko izognili že, če bi bili ti ljudje pripravljeni prisluhniti drug drugemu. »Je preveč, če si želim, da bi smela obdelovati njivico, na kateri bi Sporočilo neke jame I; uiu, ko gre za ja’ y Primeru blagov ravno prepričljiv), dovoljeno. Kot da SdITlP7nil/n »-> ^ u: Pod preprogo, je 1 ta la na soncu. Kot vprašljivo, če je ^Ploh kdaj bila č Investitor in izv n, P Plonir, namre Poletja 1987 kaže .^dovoljenja za i K med starim stanc n°m in Košakov Prekopavanje C n sam izkop or nekoliko priprU vse omenjeno Take oči Pred nosom celi) ugotovil, rava oziroma Y Itanalizac gg, mu Janeza F hnH 1 VCS Cas oodo v naj k n lokacijsko dovoljenje je komite za urbanizem in varstvo okolia pri občini Novo mesto izdal 20. januarja letos, 24. februarja mu je sledilo še gradbeno dovoljenje. Upravičeno je vprašanje ,zakaj je uprava inšpekcijskih služb ravnala tako mlačno, čeprav se je vse dogajalo dobesedno pod njenimi okni! Inšpektor Bricelj odgovarja, da so bili na občini ves čas seznanjeni z dejanskim stanjem, dobro so vedeli, kaj se dela. če torej ne bi nameravali izdati potrebnih dovoljenj, bi gotovo zahtevali prekinitev del. Tak je logičen sklep. Andrej Tiran, načelnik uprave inšpekcijskih služb, pravi, da sta počasnost postopkov in inflacija vse večji problem. Zlasti pri družbeni gradnji je praksa, da inšpekcija nekatere nepravilnosti dopušča, če seveda domneva, da bo dokumentacija izdana. Tiran se je vprašal, ali ne bi bilo morda bolje, če bi lansko poletje ustavili gradnjo na Novem trgu. Bolje zato, da bi hitreje prišli vsi potrebni papirji. Sicer pa si je inšpekcija znala oprati roke, ves čas je z zapleti okoli blagovnice seznanjala izvršni svet skupščine občine Novo mesto. Slednjega je pozivala, naj da svoje mnenje, vendar izvršni svet ni odgovarjal. Sicer pa je vse omenjeno malenkost v primerjavi z dejstvom, da blagovnica na Novem trgu pravzaprav sploh nima soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Njegovo soglasje pa bi moralo biti pogoj tako za izdajo lokacijskega kot gradbenega dovoljenja! Zavod oziroma njegov direktor Jovo Grobovšek je namreč 24. novembra lani izdal tako imenovano negativno soglasje. Tega pa novomeški komite za urbanizem in varstvo okolja ni upošteval, češ da jim zadostuje soglasje ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo. Zanimivo je, da je bilo to soglasje izdano pred desetimi leti (3. januarja 1979) in da tega zavoda ni več. V gradbenem dovoljenju za blagovnico na Novem trgu pa piše, da je dal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dve soglasji, eno 17. januarja, drugo pa 23. februarja letos. Januarja je zavod res dal soglasje, vendar le za zaklonišče. torej za objekt, ki ne preoblikuje prostora. V nadaljevanju Jovo Grobovšek pripominja, da ne bo ponavljal obsežnih pripomb glede vseh faz obdelave Novega trga. Tako imenovano soglasje z dne 23. februarja pa je v resnici zavodov odgovor na Pionirjevo prošnjo za odstranitev dveh kostanjev. Anton Vire, direktor tozd TKI, v nadaljevanju dopisa prosi tudi za sogalsje za blagovnico, pri čemer posebej poudarja, da Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine tega soglasja 17. januarja,-ko se je strinjal z zakloniščem, ni izdal. Zavod oziroma Grobovšek na to odgovarjata, da sta kostanja del spomenika oblikovane narave, da sta že odstranjena (torej ni treba pro- siti) in da bodo nadaljnji posegi ogrozili tudi preostanek sicer zaščitenega drevoreda. Nikjer pa ni nobene besede o soglasju za blagovnico. Dopis govori samo o že izvršenih dejstvih, konča pa se s trditvijo, da »vključevnje zavoda v finale ni umestno«. Kje je tu novomeški komite za urbanizem in varstvo okolja našel kakšno soglasje, je res vprašanje. Čudno je tudi, da ju sploh išče, pri lokacijskem dovoljenju se je namreč zadovoljil z desetletjem starim papirjem zavoda, ki ne obstaja več. Tudi sicer je v prometu misel, da so se pri sedanjem projektu ureditve Novega trga opirali predvsem na 10 let stari zazidalni načrt. Merila so bila takrat precej drugačna, Jovo Grobovšek pravi, da ni takrat nihče upošteval pomena in vpliva vegetacije, pač ni bilo zelenih. Zdaj se bo zgodilo, da bo Novo mesto ob zelen otok, ki sega od gimnazije do Metropola in do Loke. Grobovšek je prepričan (v tem mnenju ni osamljen), da bi bilo treba blagovnico, ki jo mesto nedvomno potrebuje, zgraditi zunaj mesta. Grobovšek se zaveda, da je politika eno, stroka pa drugo. Toda če smo že pri politiki, bi bilo treba vsaj včasih povedati vso resnico. Tisto deset let staro mnenje ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, ki je tako naklonjeno preureditvam na Novem trgu, namreč govori tudi o ohranitvi nekdanjega samostana. Grobovšek in mi vsi vemo, da so ga že zdavnaj podrli. Iz mnenja je torej vzeto samo tisto, kar je bilo pogodu investitorju in tistim, ki ga podpirajo. Takšne gradnje, kot je blagovnica na Novem trgu, bi morale biti vedno stvar konsenza. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni terjal nemogočega. Želel je le, da oi na območju historičnega mestnega jedra ohranili svojo vrednost in učinek trije mestni spomeniki: Ljubljanska vrata, Košakova gostilna in Kettejev drevored. Zavod ni bil proti blagovnici, predlagal je le njeno primerno vključitev v mestno jedro. Kaže, da je bila naloga pretežka ali pa kdo, ki ne razmišlja prav veliko, premočan. Včeraj nas je klical človek, ki mu niti v sanjah ne bi mogel pripisovati zlonamernosti. Rekel je, da moramo zadevo, kakorkoli je že zastavljena, vendarle pripeljati h koncu. Nihče si ne domišlja, da bo zasul orjaško jamo na novomeškem Novem trgu, to pisanje je predvsem zato, da ne bi v prihodnje na podobne nekon-senzne in pollegalne načine skopali še kakšne nove. In potem vsi skupaj padli vanjo. Pionirjeva stvar pa je, ali je dobro premislil, če je še kje kakšen trgovec, sposoben kupiti dve nadstropji. Manj kot to ni blagovnica, ampak šta-cuna, ki jih imamo v Novem mestu že preveč. M. BAUER m l k gf II Pričujoči zapisi tefheljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni. V posodo prestregel človeško : kri r V nedeljo dopoldne je bilo. Skupina vaščank se je vračala od nedeljske maše, spotoma pa so ženske hotele obiskati še priletno sovaščanko Terezijo Vnuk, ki je živela sama v odmaknjeni hiši. Še predno so prišle do vrat, jih je ustavil strašen prizor: okolica je bila poškropljena s krvjo, nedaleč od hiše je s prebito lobanjo ležal domači pes. Kje je Terezija? V hiši, kjer je bilo prav tako polno krvi, je niso našli, niti v bližnji okolici. Krvavi sledovi so peljali do 35 metrov oddaljenega steljnika. Tam se je ponujala srhljiva podoba: v krmi je ležalo zakopano iznakaženo truplo 7l-letne Terezije Vnuk. Kdo je morilec? Že ob 14.45 je bila o zločinu obveščena preiskovalna sodnica novomeškega okrožnega sodišča, ki se je skupaj z javnim tožilcem nemudoma odpravila na kraj uboja. Takole je med drugim zapisala v zapisnik o ogledu: »Pri hiši številka 38 je stala večja skupina ljudi, med njimi tudi nekaj miličnikov. Povedali so nam, kako so našli truplo, ki je bilo v steljniku pokrito s krmo. Ob ogledovanju okolice hiše vidimo, da so povsod krvavi sledovi. Mrliški oglednik ugotovi, da je od uboja preteklo že 12 do 18 ur. Ko si ogledamo truplo, vidimo na mečih golih nog sledove blata. Očitno je bilo, da je morilec žrtev vlekel iz hiše po blatnih tleh do steljnika. Takrat tudi zvemo, da sedi osumljenec v službenem miličniškem avtomobilu. Gre za mladega fanta, za katerega nam povedo, da je nekoliko neuravnovešen Oblečen je v ponošene kmečke hlače, na katerih je opaziti sledove krvi, enako tudi na škornjih. Da sledov ne bi uničil, pošljemo miličnike k njemu domov po druga oblačila, tako da se je fant preoblekel, okrvavljene hlače in škornje pa smo shranili za analizo. Mladenič se je vseskozi močno tresel in večkrat zmedeno ponavljal: ,Nič nisem napravil. Nič nisem kriv/ Potem je bil nekaj časa tiho, nakar je po nekaj naših zaporednih vprašanjih enako zmedeno odvrnil: ,Jaz sem jo.‘ Že v naslednji sekundi je to priznanje spet zanikal. Očitno je bilo, da imamo opravka z zmedenim človekom.« 23-letni Franci Bregarje kasneje dejanje dokončno priznal.‘Nekako takole je govoril: »Kar nekaj me je prijelo, ko sem tistega dne šel mimo Te-rezijine hiše proti sosednji vasi, kjer sem hotel obiskati sorodnike. Ustavil sem se pred hišo in tam videl Terezijo. Prosil sem jo, če mi da kaj cigaret in denarja, a je odvrnila, da nima ne enega ne drugega. Potem sem jo prosil za vodo, pa me je napotita k vodnjaku, češ naj si vodo sam vzamem. Res sem šel proti vodnjaku, vendar nisem vzel vode, pač pa v šupi pograbil za sekiro, se vrnil nazaj do Terezije in jo udaril po čelu. Ker se je takrat zagnal vame domači pes, sem tudi njega s sekiro udaril po glavi. Terezijo, ki je po udarcu padla na tla, sem nato odvlekel v hišo, tam pa sem ji z nožem, ki sem ga imel s seboj od doma, prerezal vrat. Kri sem prestregel v posodo. Ne vem, zakaj sem vse to storil. Okrvavljeni nož sem nato skril za tram v hiši, Terezijo pa za- | vlekel v steljnik in jo zakopal v seno. Po tem dejanju sem se vrnil v hišo in iskal denar. Iz košare sem vzel 15 din in pištolo plašilko, iz skrinje pa tranzistor. Premetal sem celo stanovanje, tudi posteljo, žimnico in omaro, vendar več denarja nisem našel. V bližnjem potoku sem si nato za silo umil okrvavljene roke in škornje, noč pa prespal na nekem- kozolcu na poti v sosednjo vas. Prihodnje jutro sem se ustavil pri sosedih in prosil za pijače, tam pa mi je gospodar odvzel pištolo in tranzistor.« Takšna je bila vsebina krvave zgodbe, ki so jo potrdile tudi izjave prič in številni drugi nesporni dokazi. Za Francija Bregarja je izvedenec psihiater ugotovil, da je oligofrena osebnost, duševno nerazvit in na stopnji imbecilnosti, kar seveda pomeni, da kazensko ni odgovoren in da torej za dejanje ne more odgovarjati. Jasno pa je bilo, da je nevaren za okolico. To se je pokazalo že nekajkrat poprej, z antisocialnimi napadi je reagiral povsod tam, kjer se mu je kaj zamerilo, bodisi da je razbijal šipe, kradel itd. Celo materi je že grozil z besedami, da ji je treba prerezati vrat. Sklep novomeškega okrožnega sodišča je bil, da se Bregar, ki je končal tri razrede osnovne šole, odda v zavod za varstvo in zdravljenje. Precej prerekanja je bilo potem, kje naj se Bregar zdravi, kajti otepali so se ga, ker je bil nevaren za okolico. Naposled je le pristal v zavodu, iz katerega pa so ga po vsega nekaj mesecih bivanja zaradi vzornega vedenja odpustili v domačo oskrbo (!)■ ) Domovina je daljnji klic »Vedno smo veseli, kadar nas obiščejo rojaki iz domovine. To je, kot bi posijalo domače sonce v dolgo monotono sivino. Že več kot dvajset let živim tukaj v Nemčiji. Prvih dvajset let je še nekako šlo, sedaj pa je domotožje čedalje močnejše. Nisem zdrava, če vsaj dvakrat na leto ne obiščem domačih krajev,« pravi Tončka Klančnik, ki si je svoj drugi dom u v tvarila v dalj nem Hannovru. Dobila sva se v prostorih, ki jih za svoja srečanja ponavadi uporablja tamkajšnje slovensko društvo Krka. Jaz sem spremljal novomeško delegacijo, ki je obiskala partnersko mesto Lan-genhagen v bližini Hannovra, Tončka pa je skupaj z Vido Srebrnjak — obe sta dolenjski rojakinji — v kuhinji pripravljala dobrote za popestritev srečanja med predstavniki društva in Novomeščani. Odkar je pokroviteljstvo nad društvom prevzela novomeška občina, se Tončka obiskov pogosto razveseli, saj je postalo sodelovanje živo in razvejeno. Rodila se je v zadnjem letu vojne v slikovitih gričevnatih krajih na tromeji sedanjih občin Trebnje, Sevnica in Novo mesto. V vasi Trščina ji je stekla zibelka v številni kmečki družini. Kar osem otrok je povila mati, vendar sta dva kmalu umrla. Takrat seje pisala še Tratar, po domače pa se je hiši reklo pri Janeževih. Mati je gospodinjila, oče pa je poleg dela na kmetiji, ki je dajala bore malo zaslužka, iskal še druge vire dohodka, da bi preživel številno družino. Bil je spreten tesar, pa je skupaj z drugimi domačini postavljal ko- zolce, pode, zidanice in hleve; lotil se je celo izdelovanja krst. Dekleta so druga za drugo odhajala na delo v mesta in končno je prišla na vrsto tudi Tončka, ki je bila najmlajša med njimi. Doma je ostal le brat Milan, ki je prevzel domačijo. Tončko je pot peljala najprej v Ljubljano, od tam pa leta 1966 prvič na delo v Nemčijo. V Hannovru je najprej delala v bolnišnici, kjer se je med nemškimi pacienti hitro naučila jezika, potem je postala trgovka, delala je tudi v avtomobilski industriji, (sedaj pa je zopet zaposlena v bolnišnici. Medtem se je poročila in rodila dva otroka. Sin Igor ima sedaj že 20 let, hčerka Viktorija pa 13. »Doma govorimo seveda slovensko, včasih pa tudi malo mešano,« pravi Tončka. »Zadnja leta, kar smo Slovenci tukaj bolje organizirani, imamo pouk slovenskega jezika za mladino. Enkrat na teden se pripelje učiteljica iz kakih 130 km oddaljenega Bremena in tukaj poučuje tri skupine obrok, po dve uri. čeprav je to malo, vseeno veliko pomeni. Žal je še precej staršev, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, pa tudi pri sodelovanju v društvenem življenju je zelo različno. Imamo skupino zelo zagnanih sodelavcev, potem takih, ki prihajajo le na večje prireditve, precej pa je tudi takih, ki jih sodelovanje z društvom sploh ne zanima. Med njimi je precej Dolenjcev. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da nas je tukaj v severni Nemčiji bolj malo in smo zelo razkropljeni.« Tončka deluje v pevskem zboru in v kegljaški sekciji, kjer si je na različnih tekmovanjih nabrala že tudi nekaj pokalov. Kot žena in mati pa)e zelo zaposlena. »Nemke so *tukaj bolj sproščene, manj skrbijo za družino in za kuhinjo. Slovenke jim pri temnismo in tudi nočemo biti enake. Rade vrtnarimo, pripravljamo zaloge hrane, vlagamo sadje in zelenjavo. Naša družina ima v okolici mesta v najemu lep vrt, kjer pridelujemo povrtnino in se zelo sprostimo. Sicer pa mi tukajšnja severnajška klima ni pogodu, zato komaj čakam, da pridem domov na Dolenjsko « In že sva pri vprašanju, ki stalno visi v zraku med našimi izseljenci: »Kako je z vrnitvijo?« »O tem z možem že dolgo razmišljava. On je po rodu sicer Štajerec, vendar mu je tudi ' moja Dolenjska všeč. Tako sva si na Trščini postavila lep0 domačijo, kjer pa žal bivamo le med dopusti. Rada bi se preselila in stalno spremljala dogajanja v domovini, časi temu niso naklonjeni. Težko bi se bilo prilagoditi zopet na nas način življenja in na stalno padajoči standard, vendar bi, z velikimi težavami tudi to šlo. Toda zavedam se nečesa: sin je zrasel tukaj, tukaj se je izšolal in bo verjetno tukaj tudi ostal. Tako se bo družina razcepila. S hčerko bo lažje, saj Je precej mlajša in bi lahko nadaljevala šolanje v domovini « Med pogovorom Tončka polaga na mizo dobrote. Tudi dolenjski cviček ne manjka meo njimi. Kot skrbna mati je, ko s prijaznim nasmeškom streže navzočim, ki usklajujejo program sodelovanja med društvom in domovino, in za tem nasmeškom ni slutiti, da v njenem srcu kljujejo domotožje, skrb in razdvojenost. T. JAKSb Kmetje bodo tudi pri nas gospodje Trije vzroki so nagnili tehtnico Franca Oberča v prid odločitve, da se je pred dobrimi petimi leti odločil za kmetovanje: prvi je bil tja, da so starši v Brezju pri Raki ostali sami na dokaj veliki kmetiji. Če bi ne prišel spet domov, bi moral starše oddati v dom. Drugi vzrok je bil, da je v prometni nesreči izgubil oko in se je bal, da bi mu potem zaradi naporov opešalo se drugo. Tretji vzrok pa je bil nemara v tem, da se človek njegovega formata kljub direktorskemu položaju v krški Papirkonfek-ciji ni počutil poslovno povsem svobodnega. Slednje gre razumeti tako, da njegove zamisli njegova zagnanost in delavoljnost niso bile po meri našega združenega uela. Čeprav poudarja, da je z vsemi še vedno v dobrih odnosih in ni bilo nikoli sporov. »Danes ni take službe in take plače, ki bi bila zame tako privlačna, kot je kmetovanje,« pravi Oberč. Njegova trditev bi utegnila nekoliko presenetiti, kajti Oberč je v krški občini eden izmed najbolj gorečih nasprotnikov sedanje kmetijske politike in tudi eden izmed stebrov krške podružnice slovenske kmečke zveze. Prepričan je namreč, da bodo kmetje najmanj čez pet let tudi pri nas »gospodje« ali vsaj enakovredni industrijskim delavcem. Po njegovem mnenju bomo morali tudi pri nas končno spoznati, da je hrana strateška surovina, da so kmetje eden izmed glavnih opornih stebrov vsakega gospodarstva, da hrana ni nikjer poceni in tudi ne donosna gospodarska panoga. Sedanje razmere pa so kmetijstvu vse prej kot naklonjene. Vzroke za težki položaj kmetov vidi Oberč v celotnem gospodarskem sistemu pa tudi na povsem lokalni ravni, v krškem M-Agrokombinatu ali v temeljni organizaciji kooperantov. »Vsega tega ne bi ugledal v tako kristalno čisti luči, če bi ne imel izkušenj v gospodarstvu. Prvo kritiko bi naslovil kar na pospeševalno slu- žbo. Ta je po mojem mnenju zelo slabo organizirana, saj so pospeševalci samo zapisovalci stanja. Kmetijska pospeševalna služba ki morala biti organizirana v okviru kmetijske gospodarske zbornice, tako, kot imajo to organizirano drugod po svetu. Taka svetovalna služba ni podvržena ozkim komercialnim interesom kmetijskih zadrug, pa tudi veliko bolj strokovna bi lahko bila. Le kaj naj nam svetuje kmetijski pospeševalec, ki ima samo sreanjo strokovno izobrazbo, medtem ko imajo nekateri kmetje že agronomske fakultete?« se sprašuje. In potem ove svojo zgodbo. Ko je začel metovati na kmetiji, ta ni imela ne strojev ne sodobnega hleva. V začetek obratovanja je vložil svoje osebne prihranke, prodal dober avto in kupil slabšega, kajti 900 tisoč dinarjev posojila, ki ga je dobil za gradnjo prašičje farme, bi bilo dovolj komaj za četrtino hleva. Hitro je usposobil hlev za rejo prašičev, se hitreje je opazil slabosti v sistemu. »Nenadoma je začelo povpraševanje po prašičih upadati in v kombinatu so nam rekli, da nekaj časa pač ne bomo dobivali prašičev v rejo. Toda tako ne gre, sem si rekel, kajti če si na kmetih brez dela, potem tudi denarja nimaš, ne moreš plačati socialnega zavarovanja, in če tega ne storiš, tudi k zdravniku "ne moreš. V tovarni je drugače, četudi ima izgubo, je delavcu še vedno zagotovljeno zdravstveno varstvo. In tako se se moral čez noč preusmeriti z reje prašičev na rejo telet. Težko bi rekel, koliko bi veljala preureditev hleva, vendar tudi to pot nisem mogel čakati, da mi bodo priskočili na pomoč iz Agrokombinata. Zato bom začel denar za adaptacijo loviti šele sedaj, ko bo v hlevu 120 telet simentalske pasme. če tega ne bi napravil na tak način, bi propadel. Propadel pa bi tudi že prej, če se ne bi znašel. Jaz sem namreč vedno za to, da uporabljamo za rejo samo do- mačo krmo, in ne krmila. To lahko počne vsak delavec, tako da zjutraj in zvečer vrže v hlev par vreč krmil, kruh pa si služi drugje. Ker pa krme doma ni bilo dovolj, sem začel uporabljati ostanke iz prehrambne industrije. Povezal sem se tudi s kmetijskim inštitutom v Ljubljani pa s tozdom Veterina v novomeški tovarni zdravil Krka itd. Le tako nam je ostalo nekaj dohodka, ki smo ga potem spet vlagali nazaj v kmetijo,« pripoveduje Oberč in pri tem pogleda na svojo ženo Marijo, ki je pred dvema letoma zapustila službo knjigovezinje. Žena nemo pritrjuje njegovim besedam, a ne v njenem pogledu in kratkih pripombah ne v gorečem Obercevem pripovedovanju ni opaziti niti sence zagrenjenosti ali razočaranja. Pa bi Oberč lahko tudi pobesnel glede na to, kaj vse se dogaja v našem kmetijstvu. Kot je namreč znano, v Pristavi pri Krškem deluje prašičja farma. Odkar dela s polno paro (in onesnažuje okolje, op.p ), M-Agrokombinat ne daje prašičev več v rejo kmetom, zato so njihovi hlevi prazni. In zdaj še najhujši nesmisel, ki je možen samo v tako neokretni, pravzaprav mastodontski sozdov-ski organizaciji, kakršna je Mercator. V sosednji sevniški občini, kjer so KZ tudi pod okriljem Mercatorja, pa je zdaj nenadoma naraslo povpraševanje po prašičih. Z republiški sredstvi za pospeševanje kmetijstva gradijo hleve za prašiče, medtem ko imajo v krški občini dovolj zmogljivosti za pol Slovenije. Kdo vse to plača, se pa tako ve in tudi zaradi tega je hrana tako draga, kot je. »Nesmiseln je tudi naše subvencioniranje kmetijstva, ki Je preveč razdrobljeno, da bi bil učinkovit. Kmetje bi morali pridelovati hrano po ekonomskih cenah, regrese in druge subvencije pa naj bi plačali trgovini. Potem se ne i dogajalo tak.o, kot se v Mer-atorju, ki razmetava z ve-kimi družbenimi sredstvi « Iz prijetne, še lesene kajžj 3, rojstne hiše Oberčeve, k) ;daj živita še oče Franc 1 tarna Jožefa, se napotimo pr hlevu. »Vidite, koliko je bi i tod okoli. Vem, da bi mor81 se to urediti, a ni denarja, v® aroti vlagamo v kmetijsjv ■ a srečo smo si hišo tu v bliz :_____i:i: i ___ Mn nQ SV8** uu iZipi a^iuia ui uiiu«*— vanje, dve delovni m®,-' slej pa sva vsako leto zrea še po 800 prašičev,« se P sno nasmeje Oberč. Hlev j sedaj še prazen, saj še ni ravljena vsa dela. A do rok > naj bi prišla teleta, bo zag /o vse nared. Na srečo 1 lerč zgradil višji hlev, kot me, sicer seaaj ne ui iti telet. Za hlevom P°ka^ 3rč obnovljeno tehtnico z<» tanje telet, kajti razlike i lahko znašajo tudi za n telet, to pa je domala p iga milijarda starih d>nar'vtJ ireddverju hleva ima _n° m mešalnico krmil »veS ’ iznal sem, da se je najboo lesti na svoje moči in sp inosti. Kupoval sem tu nila, toda analize 30,P°Aj. e, da je v njih premalo d ovin, ker so za mešalni-idrage. Tako so kmetje k /ali krmila, ki sošlasprtT :er, zadaj pa ven. Za.K * sa pa je treba pofotrati v / ; 4 kg krmil. In Agrokomc' ., ki je ta krmila kupoval icte, jih ni analiziral n moral opravili sam," P Zapišite, da sem srečen, cJa I delam,« pravi Oberč. >> , j srečen bom, ko bo t ili vsa zemlja temeljito o ana,« dodaja in pokaže ilico vasi, kjer naj bi ta iccj take zemlje. »Po®®?«! me veseli, da se je za km anje odločili tudi ena d mojih hčera, ki je konca letijsko šolo in je zdaj z slona na prašičji farra' a stavi. Zal, kajti Oberče ictija lahko za sedaj Pr(:Z in no dva človeka, Franco. igovo ženo Marijo, za m ne bi bilo dovolj. Toda lodu take farme lahko ja ijo tudi pet ljudi. Kdo -irda je Oberč mislil, tla .j mo čez pel let, ko naj bi . ict gospod, vendarle pr|° i Evropi vsaj v tej smiitji, ^ Zagrada v boštanj . ^reb Je '7me(l reševalcev 7. na-» križanke izbra, ZALQ DQ j^j >z Bošanja in ji za nagrado [' knj'8° pesmi slovenske ust-jalke Vide Mokrin-Pauer. V knji- takn •‘e,Pesn'ca tudi podpisal in ima naša nagrada dodamo vrednost. Pobran' fStkamoinj'želimopri' Rešite današnjo križanko in pošlji-natiSlteiV,najkasneje do 20. marca na ov: Uredništvo Dolenjskega lista, “■s rešitev 7. križanke . /avilna rešitev nagradne križanke na- L3"3 v vodoravnih vrsticah, takš-ANa nG’ miom, LETOPISKA, MFTbr?nATAR’ KAIRO, OPA, STu?A°Px?rLIT’ -SOTA’ -KARE-ToKA MENAŽKA. kasa, mi- RJAVFKnVANT' SOL> LEONE, stonENJE’ msta- taRantas, htislii ška^6r §ovori samo stremu-snrPD^amet’ mora slednjič nja ®OVori'-i grenka izkuš- M. ROŽANC vanie17^e P080)11 je kot pla-) z opeko v vsaki roki. R. HEINLEIN NAGRADNA KRIŽANKA SUKNJIČ VRSTA ZEMLJEVIDA KDOR DAJE PREDNOST SORODSTVU VRSTA UGANKE TROPSKI KUŠČAR Časovna MERA KEM SIMBOL ZA KALU ATENSKI VOJSKOVODJA VRSTA PRISTOJBINE (TLAKOVINAl OTON Zupančič podelitev KAKE PRAVICE | NASA OPERNA PEVKA I0NDINAI VELIKA MODERNA SHRAMBA TOVARNA GORENJA V NAZARJAH LOSOVA SAMICA ZNANI DANSKI JEZIKOSLOVEC BESEDA V SLOVARJU KEM SIMBOL ZA TANTAL ZIMBABVEJSKI POLITIK IJOSHUA) SKLADATELJ (KRSTO! DESNI PRITOK SAVE PRI MEDVODAH SESTAVIL J UDIR RIBJA KOŠClCA HIMALAJSKA KOZA MESTO V FRANCUI ARAB DRAŽILNO NASLADILO NOST SAMOOBRAMBE Skrivnostne pošasti še živijo o so prepričani privrženci kriptozoologije, ki preučuje skrivnostne neznane -----živali — Morske kače, morski konji, živi dinozavri in drugo_________________________________ PoJ?*« 0 rnorskih in kopnih preučili vsa dostopna poročila o obs-^Potnikin tV-ek°Val' rnornarJ‘ *n toju velikanske hobotnice, ki naj bi se ZVrnjenih H?i, i ma^. ‘n Pod vpl>vom skrivala v vodah Karibskega morja, stili domišT"‘Ov najverjetneje spro- Preučili so poročila o dinozavru in ce- )ve knla: da Je poletela, lo preiskali domnevno domovino SWKa3s ice pa so se po- "■kakor ne zmanjka, ostale 7nnVnostne ž'vali ali pošasti so (len j77n, anstV(-‘nega zanimanja vre-cev L; 23 "fLaj redkih raziskoval-■ Jake nr,cfv,Pn5teva-)° med strokovn-kriptf. !3116. vede, ki jo imenujejo 2aKčet81ja- ?aziv P°Ve’ da torej k; >>s.kntih živali«, živali nah,neD™h^1V-u 0 v morskih globi-jih, sor?tŽhoc!nih Sadovih, močvir- Paženo žive" kjer lahko neo' P°samezn k Občasno pa se redkim tato, nJe J3 kriptozoologijo, da bi ■ako Posledni'dri!Ženilni .m°dmi razkrili kraljestva skr,vnosti ‘z živalskega 0slej so bolj ali manj temeljito Po^tuinnP0 P0 n % o ts> M O. U a N Hi N -1 P°tr«c A ' SLOVENIJI — Statistika nam je postregla s cenami "omnih' i kMMwj Naj se povrnem k Hermanu. Bil je to strog, a pravičen človek, ki je zahteval red in disciplino. Nekoč so mu privedli nekega Rusa, ki so ga že večkrat zalotili, da je svojim sotrpinom kradel borne koščke kruha. Herman je razumel in delno tudi govoril ruščino. »Kaj sem ti obljubil, če boš še kradel?« ga je strogo vprašal. Slutili smo, da bo hudo. In res je Herman z njun tako trdo obračunal, da je bil Rus ves bulast in podplut. Nato mu je obesil okrog vratu tablo, na kateri je pisalo: »Jaz sem kradel!« Postavil ga je na stol in ves dan je moral stali s sramotilno tablo okrog vratu. No, bili so pa med Rusi tudi dobri ljudje, kakor je pač vedno: v vsakem narodu so dobri in hudobni ljudje. Čas je šel svoj n pot. Iz dneva v dan smo bili vedno bolj izčrpani od dela in nezadostne hrane. Spominjam se, da so bili v sosednjem bloku ali baraki duhovniki, ki so nekako dobivali dodatno hrano. Skoz okno smo jih poželjivo opazovali, ko so jedli. Kot živali bi se vrgli za koščkom kruha, če bi nam ga vrgli. Bili smo že skoraj povsem brez človeškega dostojanstva, brezpravni podljud-je, izničeni na številke, brez imen. Vsako jutro in vsak večer smo stali na tako imenovanem apel-placu, na zbornem trgu, kjer so nas v dežju, na mrazu ali na vroč-ini znova m znova preštevali. ^ POTA IN STlty •sA Za petino nesreč krivi novi šoferji Lani na dolenjskih cestah za 13 odstotkov manj prometnih nezgod — Med krivci največ mladih voznikov in takih s kratkim vozniškim stažem — Blizu 50 tisoč kaznovanih Se po devetih lanskih mesecih ni bilo moč niti v snu pričakovati, da bomo po dolgih letih vendarle priča manjšemu številu prometnih nezgod na dolenjskih cestah. Zadnji trije meseci lanskega leta so bili tisti, ki so tako temeljito spremenili varnostno podobo, danes je moč celo zapisati podatek, daje bilo v minulem letu na dolenjskih cestah kar za 13 odstotnov manj nezgod v primerjavi z letom poprej, število trčenj s smrtnim izidom pa se je zmanjšalo celo za 14,8 odstotka. »Še posebej odstopamo od republiškega poprečja o tem, ker seje lani na cestah novomeške UNZ v naselju zgodilo le 161 nezgod, kar je padec za skoraj 18 odstotkov,« govori Darko Poš-trak, inšpektor novomeške UNZ, zadolžen za prometno varnost. »Sicer pa smo lani v celem letu zabeležili 333 nezgod, od tega sojih 321 zakrivili vozniki sami, 3,6 odstotka pa pešci. Mrtvih smo imeli OB PREDNJA KOLESA — Neznan storilec je v času od 25. januarja do 2. marca iz osebnega avtomobila Mokro-nožanke Majde Zarabec odvil prednji kolesi in ju odnesel s seboj. Zarabčeva je imela vozilo parkirano v gospodarskem poslopju, s tatvino pa je vsaj ob milijon dinarjev. ODNESEL 200 KG ODLITKOV — Med 24. in 27. februarjem je nekdo iz Surovine, delovne organizacije za zbiranje in predelavo odpadkov, tozd Poslovne enote Trebnje, brskal po kontejnerjih in iz njih odnesel 200 kilogramov raznih aluminijastih odlitkov starih motorjev. Do skladišča je storilec prišel tako, daje preplezal 2 metra visoko ograjo. »Surovina« je Oškodovana za okoli milijon dinarjev. VPLINJAČ IZGINIL — 23-letni Jurij Plut iz Kota pri Semiču ima svoje kolo praviloma shranjeno v garaži poleg stanovanjske hiše. 28. februarja pa je bila garaža odprta, kar je nekdo izkoristil in iz motorja odvil vplinjač, tako da je Plut oškodovan za okoli 150 tisočakov. Tatu še iščejo. M fe Darko Poštrak: »Na kraju samem smo lani kaznovali 38.002 udeleženca v prometu.« PO DOLENJSKI DEŽELI • V soboto zvečer sta se dve Novo-meščanki odpravili v otoško diskoteko. Ker za opravila na plesišču plašč ni zaželen, sta vrhnja oblačila pustili kar v avtomobilu, parkiranem pred otoško restavracijo. Ko sta se dekleti že v jutranjih urah razgreti vračali iz diska, se nista imeli s čim ogrniti; nekdo je namreč iz avtomobila 22-letne Vanje Potočar zmaknil plašč in jakno. • 22-letna M. K. iz dolnjih Ponikev je L marca kupovala v trgovini KZ Krka v Bršljinu. Zataknilo pa seje, ko bi morala stvari plačati, kajti med tem, ko se je M. K. zanimala za razne izdelke, se je nekdo pozanimal za njeno denarnico, v kateri je imela 280 tisoč din, nekaj šilingov, dokumente in bon za popuste v Labodovi trgovini. V slednji sedaj kriminalisti, preoblečeni v trgovce, čakajo tatiča. • Prejšnji teden je nekdo vlomil v bivališča malih živali Martina Potočarja iz Mirne peči. Kokošnjak je moralo zapustiti pet prebivalk, zajč-nik pa osem dolgouhcev. Kje bo pojedina, zaenkrat še ni znano. lani 49 oseb, hudo poškodovanih 231 in lahko 280, zanimivo ob tem je nemara, da smo v naslenjih zabeležili,vsega’ 14 mrtvih, kar je za petino manj kot predlani. Med krivci takšnih in drugačnih trčenj so še zmeraj krepko na čelu vozniki osebnih avtomobilov (kar 72 Štirje vlomi opozarjajo Na območju Brežic je bilo minuli teden vlomljeno v štiri stanovanjske hiše — Bogat plen KRŠKO — Tukajšnji uslužbenci organov za notranje zadeve so skupaj s posavskimi miličniki minuli teden obravnavali kar štiri večje vlome v stanovanjske hiše, kar naj bo zadosten razlog za dodatno previdnost in budnost prebivalcev. na začasnem delu v ZRN. Neznanec sije nabral obilen plen: odnesel je tonsko kamero, projcktoi, 3 fotoaparate in več zlatega nakita, tako da je Furlan oškodovan za 17 milijonov din. Tako je bilo 2. marca zvečer vlomljeno v hišo Maria Grgičeviča v Brežicah, storilec pa je odnesel 300 tisočakov gotovine, žensko zlato zapestnico, zlato verižico z obeskom, cekin, 2 prstana in zlat obesek, vse v skupni vrednosti 7 miljonov din. Istega dne je bilo vlomljeno še v hišo Franca Furlana v Mostecu pri Brežicah, lastnik je Le dva dni kasneje, 4. marca, je bilo v brežicah vlomljeno še v dve hiši na Rozmanovi ulici. Zlatku Šepetevacu je vlomilec odnesel dva videorekorderja, glasbeni stolp Gorenje, 2 telečji strojeni koži in barvni televizor Phillips. Škode je za 15 milijonov din. Nekaj več sreče je imel sosed Marjan Urek. ki je bil le ob 60 posnetih video kaset, tako da je oškodovan za 3,6 milijona din. Storilca vneto iščejo. Sodniški rekordi na rotovžu Tri sodnice za prekrške so lani rešile preko 7 tisoč spisov — Republiška norma nekajkrat presežena — 3 tisoč prijav zaradi cestnih kršitev NOVO MESTO — Verjetno kar precej Novomeščanov ve za službo, ki ima prostore v prvem nadstropju mestnega rotovža, zelo malo jih pa ve za rekorde, ki jih ta služba postavlja. Tega ne vedo ali pa nočejo vedeti niti tisti, ki so za oceno organiziranosti in učinkovitosti te službe prvi pokicani. Govor je seveda o sodnikih, bolje rečene sodnicah za prekrške, ki se bodo, če se stanje seveda ne bo spremenilo, sčasoma zadušili v gorah spisov. Zaenkrat so jim kos le z učinkovitostjo, ki je daleč nad vsemi normativi. »Še leta 1986 smo imeli v reše-^ vanju le 5.615 zadev, predlani se je število povzpel na 7.715, lani pa že na neverjetnih 10.686 spisov, od katerih jih je bilo 7.634 novih,« že skoraj obupano govori vodja službe Sabina Jazbec-Ahlin. »Vsega tri sodnice smo lani rešile kar 7.091 zadev, s čimer smo krepko na prvem mestu v Sloveniji, medtem ko smo po številu prijav v Novem mestu tretji. In sedaj naj v ilustracijo povem, da je letna republiška norma treh sodnikov le 2.673 zadev. Da bomo ob takšnem dotoku prijav še nekaj let na čelu, ni nobenega dvoma, sicer pa že prvi letošnji podatki kažejo, da bodo lanske številke krepko presežene. Število spisov, ki jih imamo letno v »obdelavi«, je za dva ali celo večkrat višje od tistega v celjski, koprski, murskosoboški, ptujski ali novogoriški občini. Vzroki? Ni jih potrebno posebej razčlenjevati, če povem, da dobimo letno kar 3 tisoč prijav zoper kršitelje na dolenjski magistrah.« Ceste so torej tiste, ki dajejo trem novomeškim sodnicam za prekrške največ dela. Lani so obravnavale 5.507 tovrstnih kršitev, tistih zoper javni red in mir je bilo 270, prekrškov s področja gospodarstva je bilo 85, vseh ostalih pa 359. Zanimiv je pogled v strukturo prijaviteljev. Organi za notranje zadeve so skupaj dali kar 6.014 predlogov za uvedbo postopka, medtem ko so se, denimo, občani v tej vlogi pojavili vsega 22-krat. In sedaj nekaj besed o posameznih kršitvah. Med cestnimi krepko izstopajo nepravilna prehitevanja, ki jihje bilo 1.199, voženj brez ustreznega dovoljenja je bilo 706, voženj v družbi z maligani pa 351. Prav pri prehitevanjih in alkoholiziranosti voznikov se je kaznovalna politika lani krepko poostrila, vendar kakih vidnih rezultatov zaenkrat ni. Sabina JazbecrAhlin celo ugotavlja, da se število kršiteljev iz leta v leto veča in več kot očitno je, da kaznovalna politika še zdaleč nima odločilnega vpliva na prometno varnost. Podobno je tudi na področju javnega reda in miru, pri čemer naj omenimo, daje bilo lani manj prijav zaradi iger na srečo, manj pa tudi prekrškov s političnim obeležjem. Ob kršitvah javnega reda še nekaj: ker jih je kar precej posledica neurejenih družinskih, sosedskih in drugih odnosov, bi veljalo o njih najprej spregovoriti na poravnalnih svetih. ga ukrepa odvzema protipravno pridobljenih predmetov, saj usoda lesa največkrat ni znana. Iz združenega dela sta bili prijavljeni vsega dve kršitvi, čeprav je zanesljivo, da jih je bilo precej več. Še posebej obrtniki v velikem številu zaposlujejo delavce brez poprej sklenjenih pogodb o delu. največkrat se kot izkoriščevalci delovne sile pojavljajo zidarji. Za konec še beseda, dve o mladoletnikih. Lani jih je bilo obravnava- • Novomeška Komunala je lani sodnicam za prekrške poslala 260 predlogov, katerih usoda pa je bila bolj ali manj odvisna zgolj od dobre volje kršitelja, ali bo prekršek priznal. Prijava vozila brez ugotovljene identitete storilca za izrek kazni pač ne more biti zadosten dokazni material. V pomembno skupino kršitev družbene discipline brez. dvoma sodijo gospodarski prekrški. Za lam lahko zapišemo, da sodnice kršitev cen niso obravnavale, manj je tudi tistih s področja urbanizma in gradenj, medtem ko je bilo »gozdarskih« kršitev 43. Pri teh je treba dodati, da se sodnice praviloma srečujejo s pomanjkljivimi predlogi, ko niti ne morejo izreči sicer obvezne- nih 366, največ zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov. Zaskrbljujoč je ob tem odnos nekaterih staršev, ki so do ravnanja svojih otrok nekritični in ravnodušni, celo na zaslišanja ne prihajajo. Zato pa je, denimo, vzorno na tem področju sodelovanje z izpitnim centrom sekretariata za notranje zadeve, ki sproti obvešča sodnice, kateri mladoletniki so upoštevali napotilo za preizkus znanja cestnoprometnih predpisov. Na srečo je takšnih, ki so pripravljeni s sodnicami za prekrške sodelovati, še nekaj. Upati je, da se bo v tej vlogi slej ko prej pojavil tudi novomeški občinski izvršni svet. Kajti rekordi, o katerih govorimo uvodoma, mu ne morejo biti v ponos. B BUDJA petek seje zgodilo 63 nezgod, na nedeljo 61, na soboto pa 59. Vikendi so torej najnevarnejši. Še posebej, če se peljete po lokalnih cestah, kjer je bilo lani 123 nezgod, 101 je bila na regionalni cesti, na magistralni pa 109. odstotkov), sledijo vozniki koles z motorjem, šoferji tovornjakov, motornih koles, traktorjev in avtobusov. Zanimiva ob tem je še ena analiza: med povzročitelji je največ voznikov, starih od 18 do 24 let: zakrivili so 85 trčenj, v katerih je bilo ob življenje 11 oseb, 135 pa jih je bilo ranjenih; sledijo jim vozniki v starosti od 34 do 44 let, ki so bili 66-krat krivci trčenj, da ne naštevamo naprej.« Darko Poštrak v isti sapi postreže še z enim nadvse zanimivim podatkom, ki kaže, da so za prometno varnost na cestah najbolj nevarni začetniki za volanom. Vozniki v prvih petih letih svojega vozniškega staža zakrivijo kar 54 odstotkov prometnih nezgod, nemara še bolj ilustrativen pa je podatek, da tisti, ki za volanom niso dlje od enega leta, povzročijo 19 odstotkov vseh trčenj, med katerimi sta bili lani tudi dve z najhujšimi posledicami. »Pri vzrokih trčenj se že dalj časa pojavlja ena in ista pesem. Nedovoljena hitrost je krepko na prvem mestu, lani je zakrivila izgubo osemnajstih življenj; šestnajst življenj je pobrala vožnja po levi strani, osem nepravilno prehitevanje, tri neupoštevanje prednosti, medtem ko so ostali vzroki izenačeni pri dnu te lestvice. Seveda ne gre, da pri tem ne bi omenil še alkohola. Lani smo z analizo krvi v 71 primerih ugotovili alkoholiziranost voznikov, da ugotovitev z alko-skopom ne štejem.« »Prav magistrala med Ljubljano in Zagrebom je posebno poglavje,« pravi Darko Poštrak. »Na njej smo lani imeli 111 trčenj, kar je resda nekaj manj od leta poprej, zato pa je bilo mrtvih kar 50, to je 14 odstotkov nad predlansko številko. Podoba bi bila verjetno še bolj črna, če ne bi bilo tiste zapore in obvoza skozi Trebnje, kajti prav na tem odseku je očiten padec hudih nesreč. Najbolj črn odsek pa je vsekakor pri Podgrače-nem, kjer je bilo lani na dveh kilometrih ceste mrtvih kar 13 oseb.« Vse to so podatki ob vsaj 50 odstotkov povečanem obsegu dela miličnikov na dolenjskih cestah. Ne upamo si pomisliti, kakšna bi bila podoba brez tako poostrenega nadzora. Sicer pa v ilustracijo zapišimo, daje bilo lani sodniku za prekrške danih na območju novomeške UNZ kar 8.578 predlogov, in sicer zoper 8.993 oseb. Od tega 1.776 zaradi vožnje brez izpita, zaradi nepravilnega prehitevanja 1.331, 878 zaradi prehitevanja v škarje, 701 zaradi vinjenosti itd. To pa še zdaleč ni vse: na kraju samem sta bili izrečeni 38.002 mandatni kazni, kar je za celih 79 odstotkov več kot leto poprej. Zaradi prevelike hitrosti je bilo kaznovanih 11.780 voznikov, zaradi nepripenjanja pa 3.296 oseb. Povsem za konec pa še dva podatka v premislek. »Samo zamislimo si lahko gnečo in kaos na magistralni cesti Ljubljana— • Podatek, daje bila lani z analizo v 71 primerih ugotovljena vinjenost povzročiteljev nezgod, pove, daje to več kot 10 odstotkov vseh krivcev, če pa od njih odštejemo še potnike, je odstotek še krepko večji. Zagreb, če na njej lani ne bi začasno izločili iz prometa 26.129 težkih tovornjakov. Nič manj vznemirljiv pa ni podatek, ki kaže, s kakšnimi avtomobili se vozimo po cestah. Zaradi takšnih ali drugačnih večjih tehničnih napak in pomanjkljivosti smo lani prepovedali nadaljnjo vožnjo 3.186 vozilom,« je zaskrbljeno zaključil Darko Poštrak. B. BUDJA Analiza prometne varnosti pač brez podatkov in številk ne pomeni ničesar. Zato navržimo še, daje bilo lani največ nesreč v avgustu, ko je bilo v 45 trčenjih ob življenje 10 oseb, v maju je bilo 38 nesreč s tremi smrtnimi žrtvami, v juniju pa 33 s petimi mrtvimi. Se dnevi: v MILIČNIKI POGOSTEJE NA CESTAH — Kar za več kot polovico so dolenjski miličniki v minulem letu povečali obseg svojega dela in zagotovo je tudi v tem razlog za boljšo prometno varnost. Kajti težko bi si predstavljali boljše razmere na naših cestah, če ne bi bilo tako poostrenega nadzora, ki je samo lani prinesel nekaj tisoč predlogov sodniku za prekrške, blizu 40 tisoč na kraju prekrška kaznovanih voznikov, da drugih ukrepov ne omenjamo. Na ulico po dinarje za kazen Kje naj tujci menjajo devize za plačilo kazni? Dejstvo, da promet po naših cestah poteka tudi ob nedeljah "J praznikih, ne le med delovniki, Pn\ naša kar precej skrbi. Vozniki pac za svoje kršitve ne izbirajo dnevol nasprotno, statistika celo kaže, daje cestnoprometnih prekrškov ob Vikendih največ. In ker grešijo tm tujci, jih je potrebno kaznovalne j na kraju samem, pač pa zaradi tez prekrška nemalokrat pripeljati k sodniku za prekrške. .. Novomeški miličniki, še posebV tisti na dolenjski magistrali, to no počenjajo in nemalokrat je mx ob nedeljah in praznikih na Glasnem trgu v Novem mestu pred stavbo rotovža videti vozila tujih regts-tracij. In kje je problem? Ne nemara v nepripravljenosti sodnic, ki morajo tako službi žrtvovali tudi kar precej prostih uric in dni, pač pa v preprostem dejstvu, da tujci ne more] poravnali kazni v devizah. V Novel" mestu sicer imamo menjalnici v hotelih Metropol in Kandija, kiP?, jela tudi preko dela prostih dni, kaj, ko za menja vo deviz nimata dovolj denarja. Tujci in zdomci se tak nemalokrat znajdejo pred domala nerešljivim problemom. Sodnice Jim pri tem ne morejo dosti pomagalt naloga je, da kaznujejo m žteriain: če hočeio to SVOJ njihova naloga je, aa Kaznuje- -kazen izterjajo; če hočejo to svoj poslanstvo tudi opravili, ji™ * preostane drugega, kot da kršitelj diskretno namignejo na mozn0, ulične menjave. Da je to kaznivo a janje, verjetno ni potrebno poseoej omenjati. , ■ Ena od rešitev v danih težavah! ta, da tisti, ki ima dinarje in st2* deviz, ob nedeljah in praznikih P° gosteje obišče Glavni trg, prav nič nezakonita in docela log1 na, pa bi bila, da hotelske menjam ce zagotovijo dovoljšno količin0a narja za menjavo deviz. Ces0.Pzaj potrebnega zneska v dvomih, W pobarajo sodnice za prekrške, jim bodo, po dosedanjih izkušnja" sodeč, znale zagotovo dovolj na nčno svetovati Tursitična sezona z njo vse večja gneča na cestah s namreč tako rekoč pred durmi- I HUDO POŠKODOVANA OTROKA STARI GRAD — 13-letni Simona D. in njena 8-letna sestra Mojca, obe iz Starega grada, sta 3. marca okoli 12.45 tekli po desni bankini regionalne ceste med Krškim in Brežicami. Za njima je z osebnim avtom pripeljal 38-letni Jože Tretjak iz Selnice pri Mariboru. Dekleti sta v tistem trenutku nenadoma stekli čez cesto. Tretjak je sicer zaviral in se umikal, a mu trčenja ni uspelo preprečiti. Sestri je zadel, pri čemer sta se obe hudo poškodovali in se zdravita v brežiški bolnišnici. Vse več je črnih sečenj Gozdov ne ogrožajo le bolezni — 50 prijav inšpektorja j OŽGAN SAMO ZADEK — Po prvi oceni je škoda na Kosednatjevi ladi okrog 4 milijone (na posnetku lastnik kaže že očiščeni avto). Sredi Naselja heroja Maroka zagorela lada So za ogenj na avtomobilih krivi otroci? SEVNICA — Je vmes objestnost, nepremišljena otroška igra ali celo maščevalnost? Vse to’ali pa še kaj drugega je povzročilo 50-lctnemu zidarju Jožetu Kosednarju iz Sevnice, veliko skrbi in jeze, ko so mu 17. februarja prišli povedat na gradbišče, da je v bližini stanovanja v Naselju heroja Maroka v Sevnici zagorela njegova Lada, avto, kije sicer letnik 1973, a mu ne bi nihče prisodil take starosti. Kosednar, zaposlen kot visoko kvalificirani zidar pri sevniškem Betonu, je Lado skrbno vzdrževal, slabe plače gradbincev pa niso izjema niti v njegovem podjetju, zato se z avtom ni vozil po nepotrebnem in je tako »naklepal« le 89.000 km. »Avto imam že 12 let parkiran tule, pokrival sem ga s cerado, pa moram reči, da še v sanjah nisem pomislil, da bi se kdaj kaj takega lahko pripetilo sredi največjega naselja v Sevnici. Še dobro, da so stanovalci dovolj zgodaj opazili požar in so avto pogasili na začetku, ko je zagorel zadnji del. In k sreči je vlekel veter tako, da ogenj ni zajel rezervoarja z gorivom. Tule, v bivši pisarni Betona, ima namreč soboslikar priročno skladišče, kjer verjetno ne manjka lahko vnetljivih snovi. Zato je ta nesreča zame hkrati sreča za druge« P. P. Še zdaleč niso le bolezni drevja tiste, ki ogrožajo naše gozdove, vse več je namreč tudi nezakonitih in nedovoljenih posegov vanje. O tem dovolj zgovorno priča vsebina lanskoletnega dela gozdarske inšpekcije novomeške Uprave inšpekcijskih služb. Inšpektor je v minulem letu izdal pet odločb, eno v novomeški občini zaradi nedovoljenega odvažanja zemlje iz gozda, ostale pa v črnomaljski: tri zaradi zasežbe lesa, v enem primeru pa je šlo za prepoved proste paše koz v okolici vasi Hrib nad Rožnim dolom. Od lanskih 50 prijav sodnikom za prekrške jih je bilo 22 zaradi odkritih sečenj brez odkazil, 11 je bilo primerov nedovoljenega nakupa lesa, ugotovljenih je bilo še 9 primerov tatvin, v štirih primerih je bil odkrit prevoz nežigo-sane hlodovine, sedemkrat so bili prijavljeni nabiralci lipovega cvetja, ki niso imeli s seboj ustreznega dovoljenja za takšno početje, da ne naštevamo vsega. Poleg naštetega je gozdarski inšpektor lani posredoval novomeški UNZ tudi podatke o ugotovljenem primeru kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z lesom in pustošenja gozda v črnomaljski občini, javnosti že znan pa je primer kaznivega posega v gozdni rezervat Kobile na Gorjancih, o katerem bo te dni tekla beseda pred novomeškimi sodniki. In sedaj še nekaj o boleznih. Rak na domačem kostanju je to drevesno vrsto že krepko načel, še posebej v črnomaljski občini, nekoliko manj v ostalih treh, bolezen pa se še naprej širi. Upravičena je bojazen, da bodo njene posledice takšne, kot jihje pustila holandska plesen na brestu, ki je iz naših gozdov domala že povsem izgi- nil. Od ostalih bolezni omenimo še ^ hurjevko na zelenem boru, vendar . srečo njen obseg ne povečuje. Se n velja zapisati za konec: gozdovom P* danes nova nevarnost v obliki neen ^ mernega poseka. Tako je ugotovljen • predpisani posek listavcev krepko ja, še posebej v zasebnem sektorju, m ^ tem ko je posek iglavcev, predvsem z izarad' . • J ° - ‘ v nov0* susenja jelke, povečan, najt>oy v meški občini. SMRT MOTORISTA SMOLENJA VAS — 2. marcaob 11.10 se je 68-letni Ivan Trček iz tovega_Velenja peljal z osebnim * tom iz Šentjerneja proti Novemu me tu. V Smolenji vasi seje pri hiši št. srečeval z voznikom kolesa z moto jem, 59-letnim Ivanom Kavškom Gotne vasi. Taje pred srečanjem za tom nenadoma zavil na levi vozni P^' tako da Trčku nesreče ni uspelo p prečiti. Trčil je v motorista in ga 1. po cesti, pri čemer seje Kavšek nu poškodoval in so ga prepeljali v n vomeško bolnišnico. Tam je >s,e8 dne ob 23.40 ranam podlegel. VLOM V TRGOVINO KRŠKA VAS Neznanec je v noč^ 1. marca vlomil v trgovino brežiškega savja v Krški vasi in iz nje odnesel 5 1 f gramov kave v zrnju, prav toliko iu kave in 100 zavitkov cigaret »lord«- de je za 370.000 din. ZARADI OVIRE S CESTE 39-letni Željko Jurčec iz Ljubljane se je 5. marca ob 19. uri peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Žagreba prbti Ljubljani. Pri Gmajni je na vozišču opazil pred seboj pnevmatiko, vendar se ji ni mogel izogniti, pač pa jo je kar prevozil. Takrat je pripeljal za njim z osebnim avtom 58-letni Joko Grgič, začasno na delu v Avstriji, ki seje pnevmatiki izognil, pri tem pa zapeljal preko travnatega nasipa na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo. Grgič je bil na srečo le laže ranjen, materialne škode pa je za preko 10 milijonov dinarjev. PO LEVI IN SE BREZ VOZNIŠKEGA 5. marca ob 21.25 se je 28-lctni Stane Makše iz Goriške vasi peljal z osebnim avtom iz Šmarjete proti Mačkovcu. Pred vasjo Otočec je nenadoma zapeljal v levo in preko bankine in nasipa z. vozilom zdrsnil pod cesto. V nezgodi sta bila na sopotnika, 22-letni Jože K('CJ cj Klenovika in 18-letna Marija Kl^ ..je iz. Gornjega Kamenja. Materialne ŠK za 800.000 din. ,» fe- DVA HUJE RANJENA — f.®’ ;£ bruarjaob 14.20 je 42-letni Rade Vi iz Siska peljal tovornjak s priklopn^ od Zagreba proti Ljubljani. Pri ^>rl ,|0vi- s prednjim delom zapeljal na levo P®. j. co ceste, takrat pa je s tovornjakom p jal nasproti 36-letni Ilija Stojanovič i* . povače. Vozili sta trčili, po nesreC'rI[jaV' Vidovičev tovornjak oplazil še tovor mj tomobil, ki gaje nasproti pripeljal - sta Julij Horvat iz Ljubljane. Pri trčenj ^ bila hudo ranjena voznika Vidovič J . v janovič, da so ju morali prep^O . :e brežiško bolnišnico. Materialne skt za preko 230 milijonov dinarjev. odbojka L,“^‘->5EZk6lO:ITOnir"1ČE- U^. 3;0 (13, 8, 6) Prak°D'r: 3°v>č, Peašinovič, Brulec, ?h„’ Kosmina, Povšič, Travižan. Go-I ccTw’;i?erger' Petkovič, Černač. ^"A; 1. Jedinstvo Interplet lonh Pionir26(40:ll),3.Sa- °"'t 24, 4. Ljubinje 24 itd. J?1DprihodnJCga kola: Novi Za-ka„: , '0,nir'.JedinstvoInlerplet—Ka-4'~SaloU4'r'Jd—Pakrac Papuk, Ble- ženšl/N,EZNa LIGA — zahod, jr kpc' 1L KOLO: LIK KOČEV- V RES 2:3 <14' ‘6’ 8’ ‘7- Drnh^ 5°^v-ie: Klun, Uran^Ahac, fcSoviIUrk' H0čevar’ Skufca’ LESTVICA: 1. Jedinstvo Flir 22... 6,- Bled 8, 7. Maglič 8, 8. Poreč 8, 9. LIK Kočevje 6, 10. Gradačac 4. V prihodnjem kolu igrajo Kočevke z vodilnim Jedinstvom Elir v gosteh. I.vSOL, moški, 13. KOLO: LIK KOČEVJE—PARTIZAN NARODNI DOM 3:2 (odigrano vnaprej) t košarka I. SKL, moški, 21. KOLO: ISKRA NOVA GORICA—NOVOLES 93:90 (52:42) Novoles: Pintar 4, Cerkovnik 5, Kramar 4, Bajc 37, Lučev 26, Munih 14. LESTVICA: 1. Mineral Slovan 39, 2. Postojna 39... 9. Rudar 26, 10. Iskra Nova Gorica 26, II. Novoles 26, 12. Maribor 87 24. Pari zadnjega kola: Novoles—Postojna, Color Medvode—Iskra Nova Gorica, Triglav—Rudar itd. Odbojkarsko zatišje pred burjo Pričakovana gladka zmaga Pionirja nad Čelikom — Odločilni dvoboji v finišu prvenstva — Tesen poraz Kočevk — Majhne razlike na dnu lestvice Razplet v zadnjem kolu )vomeški košarkarji morajo zmagati, če se želijo ____rešiti izpada iz prve republiške lige Po razburljivih prvih kolih in nekaj obračunih vodilnih ekip teče sedaj prvenstvo v moški II. zvezni odbojkarski ligi mimo in brez presenečenj. Favoriti gladko zmagujejo in tako naj bi bilo vsaj še nekaj kol, kajti odločilni dvoboji bodo ponovno šele v finišu prvenstva, če seveda prej ne bo kakšnih spodrsljajev favoritov. Še posebej, ker niso pomembne več le točke, pač pa utegne biti odločilna celo razlika v setih. Novomeški odbojkarji so se tega v sobotnem srečanju 15. kola doma proti Čeliku zavedali in po pričakovanju zmagali brez izgubljenega niza. Za tako gladko zmago pa so se morali kar krepko potruditi, vsekakor bolj, kot to kaže rezultat. Še posebej jim je šlo za nohte v prvem setu, ko so gostje iz Zenice vodili že z 12:6, vendar do presenečenja le ni prišlo. Pionirjev-ci so zaigrali bolj zbrano, predvsem pa bolj borbeno, tako da so bili gostje v nadaljevanju brez upanja na presenečenje. No-vomeščane čakata sedaj gostovanji pri Novem Zagrebu in kasneje v Kamniku, kjer nove točke ne bi smele biti vprašljive, težje pa bo zmagati z najvišjim možnim izidom. Podobno lahek razpored imajo ostali nasprotniki v boju za vrh, ki so tudi v soboto dosegli gladke in prepričljive Bodo P° dolgih m°rali novomeški košarkarji sezonah bolj ali manj uspeš-zapus- ne„ • — ,lau uuij au manj liti H8l?xnja V prvi republiški ligi gaW>e 00 naJbo|jših slovenskih line ’ 7bolni Poraz v Novi Gorici z in fe nlm tekmecem na dnu lestvice Postavi ^udarJa na(* Rogaško sta jih I ldV||a V sila • • kat, sila neugoden položaj, iz zmao683 16 Prav/aPrav le en izhod: tmerl3 I S°boto nad Postojno, ki se še aj Bori za naslov prvaka. kočevska ŠPORTNA RAZGLEDNICA delnrvo'X)t0 se Pr'čenJa spomladanski gi. Pn ^ v republiški rokometni lija ierali/tda-h Rada Mes°ječlca, trener-dobm -T k0cevskega ltasa’ so dekleta čakuipfnpravl3ena in optimistično pri-ResdVS prv,0 gostovanje v Mariboru. jo. p" 56 v klubu s tem ne obremenjuje-Poka? i^°’ da b°do, če se bo seveda za vrli Prožnost, posegli celo v boj skepa®eširevič, prvo ime kočev-rok arateja, trenutno služi vojaški trenir 6(116111 ko trener Marjan Kužnik od ji 1 oslalim delom ekipe. Klub bo samnflmar!ia naPrcj organiziral tečaj odrashTrambe ,n dihalne gimnastike za hko n n’ za!.nteresirani pa se za tečaj la- * Kr>sJay,J0 .do njegovega pričetka, ske ,fLrkar" Kočevja igrajo prijatelj-obmnZn-r nas.toPajo pa seveda tudi v PonoS ^ felja vseh je, da bi klub • k!!zP0Syecaj0 delu z mladimi dajo'tvLVske kegljačice trenutno zase-buso.',mesto v 11 republiški ligi. V klu-hko bntt017:adovoljni, čeprav bi kaj la-jitti Drenr6 y.^e’ nemara celo prvi. To so dobnp „Pre ile žtev‘lne poškodbe in po-Jožei^ ?evšečnosti. Po besedah trenerja čeprav tfka1^-ie vzdušje v klubu dobro, njimi ““l Danloklejev meč visi nad nehno pomanjkanje denarja. M. GLAVONJIČ Bohorju encijani 'nnadvl^ Pla.n'nsko društvo je organizira-Bil0 Prijeten planinski izlet na Bohor, "a Bohi ■ 6tku Počitnic. Vzdušje v koči Zabaval-1711 -*e b!'° enkratno, nepopisno. 1° malr,ISmoseinsProst'l'- V kočici je bi-bila ost Prostora- Kljub množici otrok je Je strel "advse P".!3™. Umirjeno nila vlii,a !m ze‘jam in vsakemu name-Sledala J1? B^edo- Radovedno sem po-Teg,» a ° naokoli: povsod urejenost. n'nsko h SI?° ug°lov'li še nekaj: naše pla-TovarRdru5tvo ima res prave mentorje, so tul,S'a sta bili super! Sprašujem se. če dobri i:,.jdr,uBlb Planinskih kočah tako in oskrh j6 k°t v koči na Bohorju. Bohor n*ki, poklanjamo vam Encijan. . MAJA ŠTOJS OS SAVO KLADNIK Sevnica Rekordno število gledalcev seje v soboto zbralo v telovadnici osnovne šole IX. korpusa, kajti srečanje je bilo za obe ekipi izredno pomembno. Gostitelji so ob pomoči izdatne podpore s tribun zaigrali zbrano in prudarno, kar za Novomeščane ne bi mogli reči. Že po prvem polčasu so si priigrali minus desetih košev, prednost Novogoričanov pa je sredi drugega dela narastla že na 13 točk. Vse je že kazalo na prepričljiv uspeh gostiteljev, vendar novo-iesovci niso mislili tako. Predvsem po zaslugi Bajca in Lučeva so od minute do minute zmanjševali razliko, v razburljivem finišu pa so bili le za las prekratki. S tem porazom so Novomeščani zdrknili na predzadnje mesto na lestvici; poleg Iskre jih je prehitel tudi Rudar, ki je doma z 71:60 premagal Rogaško. Tako bo prineslo razplet šele zadnje kolo, v katerem igrajo Novomeščani doma s Postojno, ki pa točki prav tako krvavo potrebuje. Po nenadejanem porazu Mineral Slovana doma s Heliosom se jim je namreč ponudila priložnost celo za osvojitev naslova. Novomeščani pa navzlic temu niso brez upanja na uspeh — spomnimo se le njihove dobre igre proti Slovanu — še posebej ne, ker se zdi, da Postojnčani vendarle niso v pravi formi; to seje potrdilo tudi v soboto, ko so doma šele po podaljških ugnali Triglav. Pomoč s tribun bo novolesovcem v odločilnem srečanju prišla še kako prav. MISLI • Branje kvari vid. Dobro vidijo same nepismeni. (Gabriel Laub) • Ne verjamem stenicam, v njih je moja kri. (Radivoje Dangubič) • Kameleoni so trenutno rdeči. (Rastko Zakič) • Neznanje se je zmeraj pripravljeno čuditi samo sebi (Nicolas Boileau) • Pred vojno niso imeli ničesar, potem pa so prišli Nemci in nam vse uničili (Branislav Cmčevič) ELANOVCI SREDI PRIPRAV NOVO MESTO — Nogometaši novomeškega Elana se že nekaj časa zavzeto pripravljajo na pričetek spomladanskega dela prvenstva v zahodni skupini območne lige. Pod vodstvom trenerja Vlada Kli-nčarovskega fantje trenirajo kar petkrat na teden, ob sobotah pa vadijo celo dvakrat na dan. Trener je s prizadevnostjo igralcev zadovoljen, saj je na treningih poprečno 13 do 15 igralcev. Elanovci so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, tako so v Domžalah premagali istoimeno ekipo z 2:1, doma so ugnali Croatio z Bri-hovega z 2:0, izgubili pa so s Slovanom 0:6 in Svobodo 0:3. Do pričetka prvenstva bodo elanovci odigrali še nekaj preglednih tekem, čakajo pa jih tudi krajše priprave ob morju. M. GORENC S KEGLJAŠKIH STEZ • Na kegljišču novomeškega Doma JLA je bil konec minulega tedna turnir v počastitev dneva žena. Nastopilo je 42 tekmovalk, med njimi tudi 71-letna Slavka Jerman, ki se je uspešno kosala s precej mlajšimi tekmicami. Poglejmo rezultate: L Rifelj 419,2. Dalmacija (obe Iskra Te-nel) 407,3. Skedelj (Pionir) 405,4. Stojanovič (Novoteks) 393,5. Jerman (Društvo upokojencev) 381, 6. Pungartnik (Mercator) 376, 7. Plaveč (Krka) 369, 8. Veber (Mercator) 368, 9. Tratar (Krka) 368, 10. Kacin (Društvo upokojencev) 367, itd. • Te dni seje končal prvi del posamičnega prvenstva v območni kegljaški skupnosti za moške. Na kegljišču v Ivančni gorici je moči merilo 35 posameznikov, pred nastopom v Kanižarici pa je vrstni red takšen: 1. N. Goleš 839, 2. Maraž (oba Mercator) 827, 3. Hrastar 825, 4. Vesel (823), 5. Miklavčič (vsi Novo mesto) 809, 6. Klevišar (Rudar) 807, itd. • Pet kegljavk trebanjskega Mercatoija se je pred dnevi udeležilo 13. tradicionalnega turnirja v počastitev dneva žena v Ajdovščini. Med 120 tekmovalkami je Milena Veber trenutno 8. s 392 podrtimi keglji, Flisarjeva jih je podrla 364, Okornova 351, Pungartnikova 350 in Vebleto-va 326. zmage. Zatišje pred burjo torej, ki pa naj bi Novemu mestu vendarle prinesla tolikanj želeni prvoligaški status. S povsem nasprotnimi željami pa tekmujejo Kočevke v II. zvezni ligi. Njihov edini cilj je obstanek v ligi, vendar jim zaenkrat slabo kaže. V Soboto so imele veliko priložnost, da se odlepijo od začelja lestvice, vendar so po ogorčenem boju v w Hudi poraz Šentjernejčank v polfinalu Iskra—Kranj 11:35 (5:17) ŠENTJERNEJ — V športni dvorani šentjernejske osnovne šole je bila prejšnji teden polfinalna tekma ženskih vrst za pokal mladosti, v kateri so se pomerile ekipe drugoligaša Kranja in domače Iskre. Gostje so brez večjih težav premagale Šentjernejčanke, ki so pokazale slabo in nepovezano igro, nekolikanj boljši od ostalih sta bili le Videtova in Kosova. Igralke Iskre s takšno igro ne morejo računati na enakovreden boj za vrh v prvi republiški ligi. Iskra: Žagar, Gorenc, Dolar 1, Keglje-vič 1, Radovan 2, Pavlič, Gorše, Medvešek, Vide 6, Martinčič 1, Drmaž, Kos. • Knjižnica je grobišče umov. (Božidar Kneževič) • Velike stvari se najbolje izrazijo z molkom. (Maksgmilian Fredro) • Umivajte noge, to je prvi pogoj za dobre medčloveške odnose. (Dušan Radovič) • Sta dve vrsti sužnjev, ena je vkovana v železo, druga v zlato. (Stevan Beševič) petih setih izgubile tekmo s Progresom. Priložnost, da si zagotovijo obstanek v ligi, bodo morale Kočevke iskati drugje, predvsem v dvobojih z neposrednimi tekmicami na dnu lestvice. Kako izenačene so ekipe, pove podatek, da je razlika med predzanjimi Kočevkami in šestim Bledom vsega dve točki. Upati je le, da bo športna sreča vendarle bolj na strani Kočevk, kot doslej, prav tako pa se zdi, da Kočevke doslej še niso pokazale tiste igre, ki so jo sposobne. To rezervo bi kazalo čimprej vnovčiti. B. B. ČOLNARSKI MARATON NA SLOVENSKIH REKAH . ŽUŽEMBERK — Kajak-kanu klub Žužemberk bo tudi letos sodeloval s svojimi predstavniki na kajakaško-kanuistič-nem maratonu na treh slovenskih rekah. Čolni bode 23. junija vozili na Kolpi, star-tali bodo v Osilnici, naslednjega dne se bodo spoprijeli z brzicami Krke in bodo začeli pot v vasi Krka, v nedeljo, 25. junija, pa se bodo maratonci pomerili na Savinji. Žužemberški klub, ki ga zagnano vodi Emil Glavič, bo po predhodni rezervaciji organiziral izposojo čolnov in čolnarske opreme na vseh treh rekah. Na mednarodnem kajakaško-kanuističnem maratonu »Slovenske reke 1989« bodo prišli na svoj račun tudi splavarji. Sicer t. i. rafting tudi na valovih Krke ni več novost. DISKOTEKA OTOCEC BREZ PORAZA NOVO MESTO — Končano je občinsko rekreacijsko ekipno tekmovanje v namiznem tenisu, na katerem seje pomerilo 10 ekip. Brez poraza je zmagala ekipa Diskoteke Otočec (D. Pezelj, Bartelj), 2. je bila ekipa Obrtnega združenja Novo mesto (Lukšič, Windisch), 3. pa ekipa Novotehne (Makarovič, Retelj). Sedaj poteka občinski rekreacijski turnir posameznikov, nastopa pa 14 igralcev. Životarjenje se bo nadaljevalo Črnomaljski športniki si bodo morali denar zaslužiti sami ČRNOMELJ — V črnomaljski občini se je število športnih in teles-nokulturnih organizacij v zadnjih dveh letih podvojilo in jih je danes že 23. Vendar je pomoč, ki jo dobijo za delo od občinske telesnokulturne skupnosti, zelo skromna, saj je v preteklem letu 17 organizacij prejelo po manj kot 3 milijone dinarjev, od teh 5 celo manj kot milijon. Najtežje pa je organizacijam, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom, kije zaradi neustreznih tekmovalnih sistemov, prevozov in prehrane izjemno drag. Vendar kljub tej skromni pomoči in simboličnim sredstvom, ki jih te-lesnokultuma skupnost nudi pri gradnji novih igrišč, v tej skupnosti načrtujejo v letošnjem letu dodatno varčevanje. Seveda je to moč le z zmanjševanjem programov, s katerim bi lahko privarčevali 5 do 10 odst. denarja ali 10 do 15 milijonov dinarjev. Ob tem pa v skupnosti poudarjajo, da nikakor ne bodo mogli zmanjšati tudi prispevka za sofinanciranje športne dvorane v Črnomlju. Očitno je torej, da si bodo telesnokulturne organizacije pri zbiranju denarja še naprej pomagale pretežno same. Pa naj gre za prostovoljno delo, prirejanje nešportnih, a finančno uspešnih prireditev, ali pa bodo za denarno pomoč prosile delovne organizacije. M. B.-J. Kolesarji z dirke na dirko Uspešen nastop Krkinih kolesarjev v soboto v Italiji — Od 16. marca do 2. aprila v Tunis — Brez Novomeščanov na uvodni dirki v Poreču NOVO MESTO — Prva ekipa kolesarjev novomeške Krke v postavi Sandi Papež, Jože Smole, Srečko Glivar, Robi Šebenik, Jure Robič in Janez Božič se je v soboto udeležila močne mednarodne dirke v Italiji za nagrado slovenskih športnih društev. Nastopilo je 180 kolesarjev, med njimi vsi najboljši Italijani in Jugoslovani, ob njih pa še tekmovalci iz Avstrije in ZDA. etap v skupni dolžini 2.200 kilometrov. Cilj dirke bo v Casablanci, kot zanimivost Priznanja za najboljše V Kočevju proglasili najboljše športnike in športnice — Dušan Križman in Brigita Klun KOČEVJE — Precej kasneje kot običajno so kočevski športni delavci letos organizirali svečanost, na kateri so proglasili najboljše športnike, podelili priznanja in se zahvalili najzaslužnejšim za, po mnenju sekretarja občinske TKS Cveta Arka, najuspešnejše leto v zgodovini kočevskega športa. Spomnimo se le na odbojkarice, ki so postale nove članice II. zvezne lige, namiznoteniški igralci so se uvrstili v medrepubliško ligo, šahisti igrajo v prvi republiški ligi, odbojkarice so srednješolske prvakinje Slovenije, Franc Benčina je republiški podprvak v streljanju z malokalibrsko puško, Senad Bcširevič podprvak in prvak v karateju, Roman Zupančič je bil drugi v deseteroboju, Julija Filipovič in Maja Uran sta članici republiške reprezentance, da ne naštevamo v nedogled. In kdo so najboljši? Žirija je imela po vsem tem težko delo. Pri moških je naslov športnika leta pripadel Dušanku Križma- nu, igralcu RK Itas, enemu najzaslužnejših, da se ekipa bori za vstop v prvo slovensko ligo. Pri ženskah je naziv najboljše športnice lani pripadel Brigiti Klun, stebru ekipe odbojkaric, ki se ta čas bori za ohranitev drugoligaškega statusa. Ob tej priložnosti so, kot že rečeno, najzaslužnejšim za razvoj kočevskega športa podelili še priznanja. Bloudkove značke so prejeli: Tone Adamič Zlato, Jože Legan in Božo Arko srebrne, Ive Stanič, Stane Adamič in Marjan Kužnik bronaste. Zlato plaketo ZTKO je dobil odbojkarski klub, srebrno Rado Mesojedec in LIK Kočevje, bronasto pa Mitja Hribar, Nace Vidrih, Stane Gabrič, Jože Deržek, Vida Adamič, Vlado Škulj, vStane Cetinski, Janez Grabar, Bogdan Žagar, Drago Vareš in KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice. Ob teh so podelili še 17 zlatih, 13 srebrnih in 12 bronastih značk kočevske ZTKO. M. GLAVONJIČ Novomeščani so prvo letošnjo resnejšo preizkušnjo dobro prestali in pokazali dobro pripravljenost. Osvojili so pokal kot najboljša tuja ekipa, v skupnem seštevku pa zasedli tretje mesto. Njihov izkupiček bi bil nemara lahko še boljši, kajti še 10 kilometrov pred ciljem 125 km dolge dirke je bil v vodilni skupini ubežnikov tudi Sandi Papež, vendar je glavnina skupino kmalu ujela. Prvih šest mest so osvojili italijanski kolesarji, Srečko Glivar je bil 7., Smole 15. in Papež 23., vsi pa so na cilj prišli v času zmagovalca. Kako naporna je bila dirka, pove podatek, da je zmagovalec progo prevozil s poprečno hitrostjo 45 km/h. Sicer pa se prava kolesarska sezona šele začenja. Te dni sta na dirki v Alžiru Ro- • Novomeški kolesarji se ne bodo udeležili otvoritvene dirke nove sezone pri nas v Poreču, kajti organizator, KD Rog iz Ljubljane, pogojuje pravico nastopa na tej dirki z bivanjem v tamkajšnjih hotelih Plave lagune. Le kaj ima to opraviti s športom? pa povejmo, da potne stroške novomeških kolesarjev krije prireditelj tekme. To bo ena težjih preizkušenj letošnje sezone in bo zagotovo že dala odgovor, koliko lega so novomeški kolesarji letos pridobili z novim trenerjem in novim načinom treninga. Za konec pa še novica, da bodo te dni najboljši mladinci pod vodstvom Ivana Turka odpotovali na tradicionalno dirko Trst—Pordenone v Italiji. man Judež in Marko Kruljac, ki se bosta vrnila domov konec tedna, nato pa bosta z ODSLEJ BREZ PREMORA — Številne dirke kažejo, da seje tudi tista prava kolesarska sezona že pričela. Jure Robič, Sandi Papež in Jože Smole (od leve proti desni) so minulo soboto skupaj z Glivarjem, Šebenikom in Božičem uspešno nastopili reprezentanco odpotovala v Atene, kjer na dirki v ltayK k:er jih konec (ega tedna čaka še ena težka preizkušnja, že prihodnji maSdolap^a Prvanovome^alfpa ««*«" Pa bodo ^greba odpotovali v Tunis, Jjer lmdo nastopna veliki etapni bo v soboto nastopila še na eni veliki dirki dirki, kolesane bo v šestnajstih etapah čakalo kar 2.200 kilometrov poti. v Italiji. Krkini kolesarji bodo predstavljali reprezentanco Jugoslavije na dirki v Brescii, po tej preizkušnji pa jih 16. marca čaka pot v Maroko, kjer se bodo udeležili dirke za svetovni pokal. Papež, Smole, Šebenik, Glivar, Robič in Božič bodo med 16. marcem in 2. aprilom prevozili kar 16 ŠAHOVSKI KOTIČEK Sn c’°naln'ltIr,drlll'!vo 17017 pripravlja v počastitev dneva žena v nedeljo, 12. marca, tradi-b° oroa' ■ bovsLi turnir. Pričel se bo ob 8. uri, potekal pa bo v osnovni šoli Dolž. Prijave * Na rn'fator sPrejemal pred pričetkom turnirja, (bb) Uroj g ednera mesečnem šahovskem turnirju v Starem trgu za mesec marec jc zmagal 23 ’n Lind’č i9°dl tUdl V skuPnern seštevku s 26 točkami, V. Kobe jih ima 25,5, Horvat lenjske arteiK lr®u ob Kolpi je bilo pred dnevi regijsko pionirsko ekipno prvenstvo Do-jšimi ni' ■ l*u' katerega so se udeležili predstavniki sedmih dolenskih občin. Med mla-Pi°nirk°Klrkarn’ ie zmagala vrsta Starega trga pred Kočevjem in Smarjeto, pri starejših tmaoa a?,,pa 8lari irgu pred OS Katje Rupena Novo mesto. Med mlajšimi pionirji je pravtag 8 v Kočevje, drugi je bil Stari trg in tretji Šentjernej, pri starejših pionirjih pa je Pa četrt ° gagalo Kočevje pred Starim trgom. Mokronog je bil tretji. Dolenjske Toplice * SK vr °b) Pr!Prav j an- Majcen in OŠ Savo Kladnik iz Sevnice sta skupaj s tamkajšnjo ZTKO Os i J’3 eKipn<) pionirsko prvenstvo občine v šahu. Pri mlajših pionirkah je zmagala OJ Lok ] predf°§ Loka II in OŠ Savo Kladnik, pri mlajših pionirjih OŠ Boštanj pred iti pri stifres^h^ ^la^n‘K pri starejših pionirkah OŠ Savo J^ladnik pred OŠ Blanca ‘‘•ni. TpL-ivi^. i • _’»t •»- . rt. «_i /:t_\ PRIZNANJE NAJBOLJŠEMU — Kavčič predaja kristalno vazo Dušanu Predsednik kočevske TKS prof. Srečko Križmanu, najboljšemu športniku obči- movalo je 17 ekip iz štirih sevniških osnovnih šol. (jb) ne za lansko leto. • Razmere v gorah so še zmeraj dovolj ugodne za plezalne vzpone, nekaj teh so v minulih dneh opravili tudi dolenjski planinci. Tako so alpinisti iz Krškega v južni steni Nad Sitom glava blizu Vršiča preplezali smer Steber (ocena V, IV, dolžina 150 metrov). Vzpon so opravili Marjan Zver, Olga Zorko ter Danica in Gorazd Pozvek. • Gorazd Pozvek in Marjan Zver sta preplezala še Kamenkov kamin v isti steni (V1-, Ao, III, IV, 120 metrov) v severni steni pa opravila še drugo ponovitev Hudičevega stebra (V, IV, 550 metrov). Za vzpon sta potrebovala le 7 ur. • V že omenjeni steni Nad Sitom glava sta Miran Pribožič in Hinko Uršič preplezala tudi Jeseniško smer (-V+, 140 metrov). • Skupina novomeških alpinistov pa je plezala v Kamniških Alpah, kjer so preplezali tudi zahtevno prvenstveno smer v severni steni Jalovca. Smer, ki nosi ime Bebi papa, sta v treh delih preplezala Marko Belinger in Jože Hartman. Ocena smeri je A2, VI-, IV, V, dolga pa je 280 metrov, • Stane Horvat in Roman Mihalič sta v severni steni Ojstrice po desetih urah preplezala smer Ogrin—Omerza. Smer je dolga.450 metrov, ocenjena pa s V. težavnostno stopnjo. Horvat in Mihalič sta predtem v Škarjah preplezala še smer bratov Golob (V+, III, IV. dolgo 200 m). Zanjo sta potrebovala 5 ur. • Glavna zimska plezalna sezona je tako verjetno končana, dolenjski alpinisti sojo do- bro izkoristili in opravili vrsto kvalitetnih vrhunskih vzponov. Ob tem velja dodati, da se bo v kratkem pričela tudi aplinistična šola, kije lepa priložnost, da starejši alpinisti prenesejo svoje bogate izkušnje na mlajše rodove. v '"------------------- ‘-Vb. r « m TELEVIZIJSKI SPORED vM I TELEVIZIJA Sl PRIDRŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNIH SPREMEMB PROGRAMA PETEK, 10. III. 9.45 12.40 in 16.05 -24.05 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI TV MOZAIK: 10.10 TEDNIK 11.00 ALPE JADRAN 11.30 UMOR MARY PHAG AN, 4.. zadnji del nadaljevanke 12.30 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEO STRANI SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 18.20 DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI. zadnji del 18.35 SAFARI, 3. del nadaljevanke 19.05 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠ EDINI SVET. MENIH. VAS IN SVETO FIGOVO DREVO, zadnji del angl. dok. serije 20.40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA. 10. del nanizanke 2130 PESEM JE ... ALENKA GODEC IN SKUPINA CAFE 22.00 DNEVNIK 3 22.10 CIKLUS FILMOV JOHNA HUSTONA ODSEVI V ZLATEM OČESU, ameriški film Film so posneli po istoimenskem romanu pisateljice Carson McCullers. Zgodba se dogaja v vojaški kasarni nekje v Georgiji. Major Pender-ton skuša ohranjati videz možatega oficirja, a se vse bolj zaveda svojega homoseksualnega nag-nenja do vojaka, njegova energična žena se mu vse bolj upira in gnusi, in povsem seje že sprijaznil, da ga vara z njemu nadrejenim polkovnikom. 23.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Domači ansambli: Alpski kvintet (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 TV abonma — 22.00 En avtor, en film — 22.20 Zabavnoglasbena oddaja — 23.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 TV v šoli — 12.40 Poročila — 12.50 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 40 let AFS France Marolt — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija (9. del nanizanke) — 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima (zadnji del humoristične serije) — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Oddaja iz kulture — 22.55 Nočni program (Dinastija; Jaz, Klavdij) — 0.55 Poročila SOBOTA, 11. III. 7.45 — 12.55 in 13.50 — 0.15 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA: RADOVEDNI TAČEK 8.25 LONČEK. KUHAJ 8.35 MALA ODISEJA 9.05 VPRAŠANJA IZ TV KLOBUKA 9.50 POGLEDI: ARHITEKT MAKS FABIANI 11.05 POLETI. PESEM 11.35 NAŠA PESEM, 13. oddaja 12.05 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 12.45 VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI 14.15 VIDEOGODBA, ponovitev 15.00 KRONIKA NEKE MLADOSTI. 2. del 1919, španski film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 T. PAVČEK: KAJ JE NAJLEPŠE 17.00 KOŠARKA CZ:PARTIZAN 18.25 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 18.50 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KRI IN ORHIDEJE, L del ameriške nadaljevanke NEDELJA, 12. III. 8.55— 12.40 in 14.30 —23.30 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKA MATINEJA ŽIV ŽAV 10.10 SAFARI, 3. del nadaljevanke 10.40 KRI IN ORHIDEJE, ponovitev L dela nadaljevanke 11.30 VIDEOMEH 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOSTRANI 14.45 CIGANI LETIJO V NEBO, ponovitev sovjetskega filma 16.30 DNENVIK 1 16.45 VESELA VDOVA, ameriški film Dogajanje nadaljevanke je postavljeno na Havaje, odvija pa se tik pred drugo svetovno vojno. Gre za ljubezensko zgodbo, obenem pa za dramo o krivicah pravosodnega sistema v neenakopravni družbi. Nekega soparnega poletnega večera leta 1937 se Hester odpravi na ples z možem, mornariškim poročnikom. Hester ima že nekaj časa probleme v zakonu; da bi mirno razmislila o prihodnosti, zapusti družbo in obleke in jo odpeljejo v bolnišnico. Nezaupljivi zdravnik jih začne zasliševati in mladeničem preti obsodba za posilstvo in telesne poškodbe. Primer dobi v roke mlad policijski narednik, ki ni prepričan, da so zločinci Havajci. Nadaljevanka ima štiri dele. 21.25 ŠANSON PO NAŠE 22.05 DNEVNIK 3 22.15 ZIMSKE IGRE ALPE JADRAN 22.35 ČRNA LISTA, francoski film Trije mladi, fanta in dekle, živijo izgubljeno življenje predmestnih otrok in edino možnost za uresničitev svojih sanj vidijo v enkratni priložnosti, da oropajo banko. V svojih mladostnih sanjah ne slutijo, da so v resnici le krinka dobro organiziranih profesionalcev, ki si skušajo z njihovo naivnostjo prilastiti plen. Rop se seveda mladoletnikom povsem ponesreči, zato pa odkrijejo sled za nevarno tolpo, ki ji niso kos. Najprej v boju z močnejšimi eden od fantov iz- 18.20 BALKANSKO PRVENSTVO V KROSU 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNENVIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PORTRET IL1JE PEVCA, 3., zadnji del nadaljevanke 21.25 SMUČAJMO VSI 21.40 ZDRAVO 23.10 ZIMSKE IGRE ALPE JADRAN 23.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.05 Cousleaujevo po- gubi življenje, drugi hudo ranjeno dekle odpelje k njeni materi, kjer dekle umre. Mati se odloči s fantovo pomočjo maščevati se nevarni tolpi. 0.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski programi — 17.10 Volk in sedem kozličkov (predstava za otroke) — 18.00 Kako biti skupaj — 18.30 Rokomet ForvestiPe-lister — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Cigani letijo v nebo (sovjetski film) — 21.55 Mozaiki in freske rimskega cesarstva — 22.25 Slike časa (oddaja o kulturi) — 23.05 Športna sobota — 23.20 Satelitski programi TV ZAGREB 8.45 Poročila — 8.50 TV koledar — 9.00 lz izobraževalnega programa — 10.30 Poročila — 10.35 Prezrli ste, poglejte - 14.30 Mladi Sherlock Holmes (1. del mladinskega filma) — 16.00 Dnevnik 1 — 16.15 Sedem TV dni — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Gruntovčani — 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Človek za vse čase (angleški film) — 22.15 Dnevnik 3 — 22.35 Nočni program (Dinastija; Guinessovi rekordi; Sledge Hammer) — 0.35 Poročila novno odkrivanje sveta (4. del) — 20.50 Poročila — 21.00 Poezija — 21.30 Športne reportaže — 22.30 Športni pregled TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Po brezkončnosti sveta — 12.30 Govorimo o zdravju — 13.00 Hišica v preriji — 14.00 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.00 Igrani film 18.45 Risana serija — 19.10 Igre na srečo — 19.30 Denvik — 20.00 TV nadaljevanka — 21.00 Igrani film 22.30 Dnevnik 22.50 Nočni program? 0.50 Poročila PONEDELJEK, 13. III. 9.45 — 13.40 in 16.00 — 24.00 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: UTRIP, ZRCALO TEDNA, TV MERNIK, OČI KRITIKE, BOTER I, ponovitev ameriškega filma 13.30 VIDEO STRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 SMUČAJMO VSI, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TRINAJSTICA, drama TV Ljubljana TOREK, 13. III. 9.45 — 12.00 in 16.05 — 23.25 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK - ŠOLSKA TV 11.00 UČENJE S POMOČJO VIDEA 11.50 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK, ponovitev 17.55 VIDEOSTRANI 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: LONČEK, KUHAJ 18.05 PERISKOP: SMEH 19.20 DOBRO JE VEDETI 19 30 DNEVNIK 2 20.05 KRVAVO RDEČE VRTNICE, L del ameriške nadaljevanke To je duhovita zgodba o tem, kako se trije mladi, dve dekleti in fant, vsi štidenti, odločijo, da bodo oropali banko. V igri, v katero se podajo. se vse bolj poglablja njihovo prijateljstvo, vse bolj pa prepoznavajo tudi sami sebe. 21.35 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3 22.25 ZIMSKE IGRE ALPE JADRAN 22.50 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE 23 50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik 2 20.05 Po sledeh napredka Nadaljevanka je nastala po resničnih dogodkih. Zgodba prikazuje delavko Bessie, ki se v letih 1952 — 1986 za pravice žene in matere ter za pravičnejše odnose med nadrejenimi in podrejenimi. S pravo škotsko Irmo ji uspe doseči svoje cilje, vendar je pot do uspeha naporna in težka, polna preizkušenj in odpovedovanj. Nadaljevanka ima tri dele. 21.05 OMIZJE: JEDRSKI DOGODKI POD INFORMACIJSKO VAROVALKO 23.05 DNEVNIK 3 23.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 19.55 SP v umetnostnem drsanju Atene: košarka, finale PPZ 17.25 nogomet 20.35 Neodvisna godba po angleško: Mike Duffy — 20.55 Zrcalo noči (portret J. Ciuhe) 21.15 Tihožitje - 21.35 Dam svoje vam srce 22.10 Kontaktni magazin TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šofi 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli st«, poglejte — J5.IOPo-ročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik I — 17-.35 Religije sveta rr-18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama — 21.00 Resna glasba — 21.45 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila 17.00 Satelitski program — 18.00 Beograjski TV program— 19.00 Slovenski ljudski plesi — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Umetniški večer: Carlos Saura (dok. film). Mama ima sto let (španski film) — 22.20 Zabavni torek TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški spored — 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 TV film — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Kontaktni magazin 23.05 Poročila SREDA, 15. III. 9.45— 11.40 in 16.05 23.10 TELETEKST «r 10.10 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK: OSMI DAN ZRCALO NOČI TIHOŽITJE 11.30 VIDEO STRANI 16.20 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: AKE IN NJEGOV SVET, švedski film Film je uspešna in pretresljiva upodobitev novele Ake in njegov svet, ene najbolj prodornih in najlepših zgodb v švedski literaturi, ki govori o dojemanju sveta komaj 6-letnega dečka. 21 50 DNEVNIK 3 22.00 SVET POROČA 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 14.24 SP v umetnostnem drsanju 20.55 nogomet Real:PSV 17.00 Sastelitski programi — 18.30 Program studia Maribor 19.00 Dežela kitajskih kos- mulj (2. del dok. oddaje o Novi Zelandiji) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Športna sreda — 21.30 Izbor iz jugoslovanskih programov ali satelitski program TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Super babica — 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila 16.45 Izobraževalna oddaja 17.15 Dnevnik 1 17.35 Super babica 18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarni program 19.30 Dnev- nik 2 — 20.00 Filmski večer — 22.25 Nočni program — 0.55 Poročila ČETRTEK, 16. III. 9.45 11.50 in 16.00 — 23.50TELETEKST 10.10 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK ŠOLSKA TV 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JF. VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK 21.00 ŠTUDENTSKA BALADA, I . del češkoslovaške nadaljevanke Kratka nadaljevanka v treh delih opisuje usode gimnazijcev v majhnem češkem mestu med obema vojnama in na začetku druge svetovne vojne. 22.00 DNEVNIK 3 22.10 TIGER, jugoslovanski film 23.40 VIDEO STRANI TV ZAGREB 8.15 Poročila 8.20 TV koledar — 8.30 Pole-lavček 9.00 TV v šoli - 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 15.10 Poročila 15.15 Nočni program (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Poletavček 18.05 Številke in črke 18.30 Gospa Monsorojska 19.30 Dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 Dnevnik 3 22.10 Nočni program 1 .10 Poročila PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem ledna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena USTVARJALCI DOMAČIH POPEVK! MARIBOR — Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora nam je poslalo dva razpisa, ki pomenita dobro priložnost za avtorje in izvajalce domače zabavne glasbe. Na razpis za 20. festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo od 31. avgusta do 3. septembra 1989 v Ptuju, se lahko prijavijo vsi domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva. Vsak ansambel se predstavi z dvema izvirnima in na festivalu prvič predvajanima skladbama, od katerih mora biti ena vokalna. Ansambli morajo poslati načelni pristanek za sodelovanje na festivalu in notno gradivo z besedili takoj na naslov: Zavod Radio-Tednik Ptuj, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, kopijo prijave pa še na občinsko zvezo kulturnih organizacij. Razpis za slovenski festival narečnih popevk »Popevka vesele jeseni ’89«, ki bo 23. septembra v Mariboru, vabi k sodelovanju vse ustvarjalce domače zabavne glasbe. Nastopijo lahko največ z dvema popevkama z narečnimi besedili, ki še nista bili javno predvajani. Skladbe, v obliki »demos« posnetkov ali pa tudi not v treh izvodih z naznačenim tempom, harmonijo in podpisanim besedilom, ter besedila v treh izvodih sprejema do 15. marca letos. Društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor, Gledališka 8, s pripisom »za Popevko vesele jeseni ’89«. PRISPEVALI ZA INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: delavci pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto namesto cvetja na grob Elice Kapš — 250.000 din; hišni svet v Podzemlju 4, Gradac, namesto cvetja na grob Udovčeve mame — 100.000 din; osnovna organizacija sindikata OŠ Škocjan namesto venca za mamo Marije Hočevar - 100.000 din; konferenca osnovne organizacije sindikata DO KRK A-DSSD Novo mesto namesto venca za pokojnega očeta Tineta Janca — 100.000 din; DO KRKA, sodelavci iz DSSD, služba za gospodarsko načrtovanje Novo mesto, namesto venca za pokojnega očeta Tineta Janca — 90.000 din; osnovna organizacija sindikata IMV-tozd Commerce Novo mesto namesto venca mami Vladimirja Udoviča iz Gradca 100.000 din; Marija Ostrovrešnik, Nad mlini 34, Novo mesto, namesto cvetja na grob Marije Štukelj — Rozini sodelavci — 140.000 din; osnovna organizacija sindikata doma starejših občanov Novo mesto namesto cvetja na grob mame sodelavke Jožice Plaveč — 120.000 din; konferenca osnovne organizacije sindikata DO Krka-DSSD Novo mesto namesto venca za pokojnega očeta Štefke Erjavec— 100.000 din; DITT Novoteks Novo mesto namesto cvetja na grob pokojnih Ane Hrastar, Toneta Petriča, Marjete Šintlet in Ivana Zadravca 120.000 din; usklajevalni center in sektor za poslovanje s prebivalci pri Ljubljanski banki Novo mesto namesto cvetja na grob očeta Biserke Mežnarčič — 130.000 din; delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto namesto cvetja na grob sestre Ferda Avsca — 274.000 din; konferenca osnovne organizacije sindikata DO KRKA-tozd Zdravila Novo mesto namesto venca za pokojno mamo Franca Božiča — 100.000 din; osnovna organizacija sindikata IMV-tozd Commerce Novo mesto namesto obdaritve žena 500.000 din; sovaščani iz ulice Nad avtocesto, Otočec, namesto venca za pokojnega Alojza Goloba iz Otočca — 110.000 din; Dekop, Milan in Sonja Osolnik, Ljubljanska c. 10, Novo mesto, v spomin Elice Kapš — 1.000.000 din; osnovna organizacija sindikata splošne bolnice Novo mesto namesto venca na grob Jožice Hren — 50.000 din; osnovna organizacija sindikata Ljubljanske banke. Temeljna dolenjska banka, p. e. Novo mesto, namesto venca ob smrti očeta Biserke Mežnarčič 120.000 din; Jože Brudar, Mestne njive 7, Novo mesto, prispevek — 40.000 din; Rudi Golob, Ratež 51, prispevek 20.000 din; sosednje iz Pugljeve ulice, Novo mesto, namesto cvetja na grob Francu Kumru 50 000 din Vsem darovalcem iskrena hvala! ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,. Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novdšti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev Radio Sevnica ČETRTEK, 9. marca 17.00 — Uvod in napoved spore® 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja ! 19.00 — Vključitev v skupni program" dijskih postaj Slovenije SOBOTA, 11. marca 17.00 — Uvod in napoved spore® 17.10 — Pionirski kotiček 18.00 — Glasbena uganka 18.15 — Reportaža „. 19.00 — Vključitev v skupni program1 dijskih postaj Slovenije NEDELJA, 12. marca I 10.30 — Uvod in napoved spore® 10.50 — Kmetijska panorama 11.05 — Nedeljski gost . ■„ — Kultura — šolstvo — izobrazeva J 11.30 — Vesti za drobno gospo® 11.50 — Aktualno 12.15 —ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke naših poslušalcev SREDA, 15. marca 17.00 — Uvod in napoved spore® 17.05 — Informativna kronika , J 17.20 — Tematska sreda (Naši W ljudje) 18.25 - Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program dijskih postaj Slovenije minuli teden svoj športni dan v Ragovem logu. Ob lepem sončnem dnevu J« "j? čudovito tekati po stezah tega prekrasnega parka, bilo bi pa še lepše, če1)1, ( urejena trim steza. To si želimo mladi in starejši prebivalci novomeških kraje nih skupnosti. Na sliki: na startu teka čez dm in stm. (Foto: Nataša Stub|e ’ foto krožek osnovne šole Katja Rupena) , Jk ti/RcUvUltoar > tuja/ ŽIVALSKI VRT V NAŠEM RAZREDU V našem razredu živi več živalskih vrst. Franci je rekel Jožetu tele. Jože je rekel Robiju osel. Robi je primerjal Tomaža s slonom, medtem ko je Tomaž Marjana obdaril s »plašnim zajcem«. Mateja je postala koza. Prišlo je do pretepa med zajcem in kozo. Ker ima koza roge, jo je zajec skupil. V zoološkem vrtu, to je našem razredu, je moral vmes poseči še lev. Najbrž ste ugotovili, daje bila to tovarišica. Levje vendar kra|j! Smo šele »petrčki« a predvidevamo, d«z učenjem živalskih vrst v višjih razredih ne bomo imeli težav. ROBI BIDERMAN OŠ Savo Kladnik Sevnica NA OBRTNI RAZSTAVI Učenci emiške osnovne šole smo si ogledati pivo razstavo belokranjske obrti v Črnomlju. Najdlje smo se zadržali pri melodičnih hišnih zvoncih. Sicer smo videli še izdelke plastičarjev, zidarjev, tapet-nikov, mizarjev, pletilj, šivilj, kovinarjev, elektromonterjev, vulkanizerjev, steklarjev in drugih. Obiskovalci so na razstavi tudi izvedeli, na koga se lahko obrnejo, če se pri hiši kaj pokvari. ALENKA SNOJ OŠ Semič MIRNI PECI Na kulturnem dnevu smo si tkovno igrico »Kapljica vpravlji® ^ li« avtorice Jane Stržinar, s ?, ^uj umetnice. Potem smo poslušal'Jv Lumbarja, ki je igral na dva ind'Js jj. trumenta, na sitar in tablo, ter nanTje|a-tavil to deželo še v besedi. Lutkarji*) |, li z Jano Stržinar, glino pa smo ob V, ob pomoči tov. Škedljeve. Igralce J ^ la Staša Vovk. Navdušeni smo o j deklamacijo »Povodnega moža«- ^ m obiskal pesnik in prevajalec POLDE MIHELIČ, HEN*$ NAŠ KULTURNI DAN Na naši šoli smo preživeli zelo kulturni praznik. Na šolo smo P° ^ nekaj gostov; Franca Režuna, rana, Francija Šalija, Tonija Gašfr jr Marjetko Dajčman, Slavka Dokla ^ neza Kolenca. Pred začetkom d.ela g0S. pinah smo novinarji intervjuvah nase^ te. Nato je sledilo skupinsko delo. skupino je vodil en kulturni delavec- | sem bila v skupini Tonija Gašper'® , nam je prebral nekaj svojih humores tem smo se pa še mi poskusili v P' | smučanje na Rogli. Mihpv sPreJema vsakokrat do četrtka tov. Člani n V P°s^°.valnici Izletnika, kjer lahko voza ^°ravnaJ0 tudi članarino. Cena pre-oHhJ* smučarski avtobus je 5000 din, bucn« ur* *zPred nove avto- DUSne postaje Izletnika. lisma? ^ so__________________ Zljubi dogodki z našo ■— pošto v Gradcu |e(^a dolenjski list smo naročeni že dolga l(omj V>yedat* moramo, da ga vsak petek »a vaJ Caaamo- Tokrat se prvič obračamo li na S.s Problemom, ki bi ga morda moranj v'1' direktn° na pošto v Novem sicer K0t zdomci živimo v ZR Nemčiji, ■ kip, j3 .ldlajamo iz Gradca v Beli krajini, ^daj že dve leti živi naš sin. (jf,u fdnje čase namreč opažamo, da sin ne Drpi Va VSe P°^te- ki mu jo pošljemo. Ne Driiu vseb običajnih pisem, če pa pismu DEti/tr"0 man^' bankovec (npr. 10 nari ’pa sp'°b ne- Čeprav vemo, da de-Pism' nC smemo poSiljati z običajnimi dr.,-1' ,smo °b srečnem dogodku v sinovi Se(j lni Pcstali čestitko s priloženimi dvaj-nem * nem^k'mi markami v priporoče-bre rmu’ ^'n Je sicer prejel čestitko, a so saSarja’ !n na Pismuje bilo očitno, da je bi? • 'rad 'n ponovno zlepili. Čeprav • 0 Plsmo priporočeno, sprejema ni bi- po»[fba Podpisati, zato se je na gradaški so m P°zanimal, kako je s tem. Pojasnili n, da priporočenih pisem že več me-snte f1' nujno Podpisovati in da poštar tat, ’ e ne "ajde nikogar doma. pustiti R d8"10 V Predalu' njmaa ',.b' Ogovor, predvsem pa nas za-Jkah . In^0rrnat'ija o priporočenih pošil-uteti T Ve*ja- Nc moremo namreč razu-•rikr da ?a st°ritev, ki jo plačaš skoraj cu m Vef’ne imeli večje zaščite. Ob kon-tudi oramoše poudariti, da si dopisujemo Vsi r«i>Stadm' sorodniki v domovini in da no dobivajo našo pošto. Družina FLAJNIK Marbach, ZR Nemčija KNJIGA O DEVIZNEM TRGOVANJU LJUBLJANA — V založbi Gospodarskega vestnika je izšla knjiga mag. Draška Veselinoviča z naslovom Devizno trgovanje v svetu in v Jugoslaviji. Avtor knjige je diplomiral na ekonomski fakulteti Borisa Kidriča leta 1982, na isti fakulteti je štiri leta kasneje magistriral s področja mednarodnih financ. Leta 1987 seje tudi habilitiral za asistenta pri predmetu mednarodne finance na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Knjiga obsega 150 strani in je razdeljena na tri dele. Prvi del govori splošno o deviznem trgu, drugi o jugoslovanskem deviznem trgu, tretji del pa obravnava posledice premajhne uporabe instrumentov deviznega in mednarodnega kreditnega poslovanja pri vključevanju v tuje trge. Tovariša Veselinoviča je napotilo k pisanju te knjige spoznanje, da v slovenski in tudi jugoslovanski strokovni literaturi tovrstni (najnovejši) instrumenti deviznega poslovanja niso ustrezno analizirani ali proučeni. M LIKAR VEČ JAVNOSTI V POSLOVANJU KOČEVJE — Mnogi občani kočevske občine menijo, da bi morale orga-nizcije iz področja dejavnosti posebnega družbenega pomena javnosti pred-očiti več kot samo golo potrebo po nenehnem višanju cen. Občane zanimajo predvsem dejavnosti s področja oskrbe z vodo in elektriko, s področja komunalnih storitev, varstva zraka, varstva pred požari, dimnikarska in geodetska služba, varstvo otrok ipd. Nujno bi bilo, da bi delovne organizacije, ki opravljajo take dejavnosti, uporabnike seznanjale z gospodarjenjem z denarjem, ki so ga pridobile. Na ta način bi lahko bistveno zmanjšale število pripomb in pritožb, ki letijo na njihovo materialno poslovanje. V. D. Za kulturo ni denarja faradi pomanjkanja denarja v Črnomlju škoda v "luzealstvu, knjižničarstvu, varstvu dediščine ČRNOMELJ — Težke gospodarske razmere so prizadele vse d[“žbene dejavnosti v črnomaljski občini, ki živijo izredno skromno, oajbolj pa prav kulturo. Tako jim v Preteklem letu ni uspelo popolnoma uresničiti niti enega od načrto-vanih programov, vzrok za to pa je Pomanjkanje denarja. V Črnomlju namreč za občinski program pris-P^ajo najmanj sredstev ne samo v regiji, ampak tudi v republiki. Črnomaljska kulturna skupnost bl sicer dobila nekaj denarja za nakup knjig in akcije za varstvo naravne in kulturne dediščine od republiške skupnosti, vendar le pod Pogojem, da bi v Črnomlju zagoto-v,li polovični delež. Toda kako ma-0 denarja zberejo v občini za te namene, pove že podatek, da jim ne UsPe zbrati niti tega deleža in so tako tudi ob republiški denar. Tako Pomanjkanje sredstev povzroča nepopravljivo škodo in zaostajanje za republiko predvsem v muzealstvu, Saj ne morejo financirati progra-mov Belokranjskega muzeja, na področju varovanja naravne in kulturne dediščine, ki propada. V popolnem zastoju je tudi nadaljnji razvoj knjižničarstva, najsi gre za nakup knjig, zaposlitev knjižničarke, opremo ali knjižna izposojeva-lišča v Adlešičih, Starem trgu in Dragatušu. Gledališke, koncertne, glasbene in podobne predstave je kulturna skupnost lahko plačevala le v prvi polovici preteklega leta, potem pa je zmanjkalo denarja, ki ga od predlani tudi ni več za zbirko mladinskega pesništva v Vinici. Vse to pomanjkanje denarja pa se še kako pozna tudi v delu številnih kultumo-umetniših društev. OD nekdanjih 13 pevskih zborov živijo le še štirje, večina foklornih skupin nastopi le še na jurjevanju, amaterske dramske skupine so povsem zamrle. Delež, ki ga daje kulturna skupnost Zvezi kulturnih organizacij za amatersko dejavnost, je namreč skrčen na najmanjšo možno mero. M. B.-J. OPOMIN ZADNJE VOJNE — Čeprav je od konca zadnje vojne preteklo že skoraj 45 let, se v zemlji še vedno najdejo nevarni spomini nanjo. Tako je imel kar precej korajže možakar, ki je pred dnevi prinesel na postajo milice v Novem mestu topovsko granato, najdeno v gozdu pri Pogancih. Drugo, skoraj pol stota težko, pa so našli pri oranju njive pri Podturnu. Obe sta bili še uporabni, zato opozorilo pred takšno nevarnostjo ni odveč. (Foto: J. P.) Hribovcev se marsikdo rad otepa Iz dela vaškega grad-benega odbora GRIČ PRI KLEVEVŽU — »Po tem, kako ljudje pridejo do vodov-da, telefona, cest in podobnega, sploh ne moremo primerjati mesta in vasi. V hribih se morajo ljudje boriti sami in nihče jih ne bo podpiral, če ne bodo sami delali. Blagajnik vaškega gradbenega odbora mora obiti vsako hišo, pobirati enar in prepričevati ljudi. En mesec bo dobil denar od vseh, potem nekdo Tone Pevec denarja ne da, ker ga enostavno nima. Tako se plan gradnje lahko podre,« je pripravljen odločno, a niti malo vsiljivo pojasniti Tone Pevec z Griča pri Klevevžu. Ali si predsednik odbora za gradnjo cest, vodovodov in telefona na območju Kle-veža, Griča, Strmice in Dola kaj domišlja? Potem so to počeli tudi vsi tisti, ki so bili Pevčevih misli, ko so se oglašali na javnih pogovorih o novem samoprispevku v občini Novo mesto. Kar zadeva omenjeni gradbeni odbor, je delovni plan očitno prestal vse preizkušnje. »Zgradili smo most na cestnem odcepu za Grič in vodovoda Klevevž-Dol in Velika Strmica-Mala Strmica. Strmičani bodo kmalu imeli, upam, tudi telefon in novo cesto. Moram povedati, da je naša krajevna skupnost tem svojim krajem in gradbenemu odboru takoj priskočila na pomoč. To pravim zato, ker se krajevne skupnosti rade otepajo hribovskih predelov, saj v takih krajih gradnje ogromno stanejo,«, pohvali Tone Pevec vodstvo KS Šmarjeta. L. M. POTA Ii\ S TU? Razpisna komisija delovne organizacije Afera mandragol Ob predstavi na Mirni Nedavno smo si Mirenčani lahko ogledali komedijo Miloša Mikelna Afera mandragol. Vendar pa smo se krajani sramotno neštevilno odzvali na to predstavo. Število 28 ove vse. Ne pove pa tega, da je bila med obiskovalci le tretjina odraslih, ostalo smo bili mladina in otroci. Ves čas me je preplavljal občutek nelagodnosti, kije bil najmočnejši na koncu, ko smo »neuspeli aferi« delili aplavz. Predstavljala sem si občutke igralcev ob pogledu na publiko. Obiskovalcev je bilo približno toliko kot nastopajočih in ob tem sem pomislila, daje sobota in zato morda neprimeren čas. Boj za lastno eksistenco je danes res pomembnejši od kakršnihkoli kulturnih predstav in normalno je, da ljudje pazijo, kam vlagajo denar. Vsi tudi vemo, da se Mirna danes ukvarja z mavrično ekonomijo. Kljub podobnim razmeram drugod se je le Mirna z obiskom izkazala tako slabo. Lahko še povem, da »študentarija« še zdaleč ni brez pravega spoštovanja do tradicije, kot je bilo objavljeno. Zdi se mi, da prav mladi kljub novim pogledom v prihodnost želimo ohraniti veliko preteklega. Glede slabega obiska pa se mi zdi, da ni kriva sobota. Kdaj pa imajo ljudje čas, prosim vas, če ne v soboto in nedeljo?! Sicer za take prireditve ne ve niti petina krajanov. Toda zagotavljam vam, da ob organizirani pojedini (brezplačni seveda) ob dnevu žena in podobnem dvorana spominja na mravljišče. Podobno je tudi ob znani mirenski tomboli in srečelovih. Takrat nihče ne omenja pedagoških struktur, preživetja in denarcev. Tovariši, na prazno dvorano v nobenem primeru ne morem biti ponosna. Pa sem dobro pomislila. V. T. Mirna PRIPELJAL HEROJE KOČEVJE — Kosov Kočevju urejali park herojev, je kočevskega prvoborca in predsednika ZZB NOV Načela Karničnika doma presenetil znanec-Sofer z besedama »Heroje sem ti pripeljal« Nace, ki je bil v trenirki, seje hitel preoblačiti, da bo heroje dostojno sprejel. Ker jih ni in ni bilo, je Šoferja pobaral: »Kje pa so?« Nace je Sel za Šoferjem. »Ja tukaj,«je Šofer pokazal v notranjost tovornjaka, kjer je Nace končno opazil bronaste odlitke doprsnih kipov petih kočevskih herojev. P PRIJELI TATIČA NOVO MESTO — Imevejski delavci so pred dnevi zalotili mlada tatiča, ki sta hotela izza tovarniške ograje spraviti več delov za katrce. 24-letni D. T. in 28-letni Z. T., oba iz Novega mesta, sta namreč osumljena, da sta v tozdu Lakirnica spravila v kartonsko škatlo več delov za avto R-4 in jih hotela odnesti iz tovarne. Vrednost ukradenih predmetov, ki so jima bili seveda zaseženi, je 16,205.190 din. SE JE USTRAŠILA? BREŽICE — 28. februarja ob 19.15 se je Brežičan Velimir Zejak peljal z osebnim avtom iz krške smeri v križišče pri blagovnici, kjer je gorela zelena semaforska luč. Zaviti je hotel v levo, pri tem pa je dal prednost 44-letni Jožefi Pavlin iz Krškega, ki je pripeljala nasproti. Pavlinova je zapeljala v križišče, tam pa se je najbrž ustrašila, saj je pričela zavirati. Pri tem jo je zaneslo v stoječe vozilo Zejaka. Pri trčenju seje Pavlinova hudo ranila in se zdravi v brežiški bolnišnici. Gmotne škode je za 8 milijonov din. Z ODLOKOM NAD POŽIGALCE ČRNOMELJ — Ugotovitve zadnjih let so potrdile, daje bilo največ požarov v naravnem okolju spomladi, in to predvsem zaradi požiganja suhe trave, grmičevja in podrasti v sušnih mesecih. Veljavni predpisi razen redkih izjem doslej niso sankcionirali požiganja v naravnem okolju, zato delavci milice, požarne inšpekcije in drugi organi, ki jim je naložen nadzor na tem področju, niso imeli pravne osnove za pregon tistih, ki so spomladi prižigali ogenj v naravi. Zato so v Črnomlju pripravili odlok o varstvu naravnega okolja pred požari, s katerim bodo to pomanjkljivost odpravili. KRIVA OTROŠKA IGRA KAPELE — 2. marca okoli 18. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Jožeta Staniča iz Jereslavca pri Kapelah. Ogenj je 15 krat 11 metrov veliko poslopje docela upepelil, z njim pa še 7 ton sena, medtem ko je živino domačim uspelo rešiti. Škode je za 20 milijonov din, pri gašenju pa je sodelovalo kar 80 okoliških gasilcev in krajanov. Vzrok požara je bila otroška igra z vžigalicami. NEPREVIDNOST MLADEGA KOLESARJA NOVO MESTO — Devetletni Martin E. iz Novega mesta seje 4. marca nekaj po 15. uri s svojim kolesom BMX peljal po lokalni poti od Ulice Danila Bučarja proti magistralni cesti. Tam je na križišču zavijal v levo proti mestu, ni pa se prepričal, ali je cesta prosta. Po njej je takrat pripeljal Domžalčan Marjan Novak, ki je neprevidnega otroka z avtom zadel in zbil po cesti. Martin se zdravi v novomeški bolnišnici. Slovenija Moja dežela. Le bob ob steno? Stanovalci se že 12 let zaman pritožujejo nad romsko družino RIBNICA — Štiričlanska delegacija stanovalcev iz bloka na Trgu Veljka Vlahoviča, v katerem stanuje 17 družin, je prišla 1. marca spet protestiral na občinsko skupščino Ribnica zaradi sostanovalca Antona Bajta. Pri tajniku občinske skupščine Bogu Abrahamsbergu so povedali da se že dobrih 12 let pritožujejo na razne naslove, ne pomaga pa nič. Anton Bajt je po narodnosti Rom, vendar so vsi delegati še posebej poudarili, da proti njemu kot človeku in Romu nimajo nič, zelo pa jih motijo in vznerfiirajo njegove navade in navade njegove družine ter kaljenje njihovega miru. V Bajtovem stanovanju pogosto ponoči razgrajajo in se pretepajo. Bajtovi psi so pogosto na hodniku, včasih pa so po več dni zaprti sami v stanovanju, kjer lajajo in cvilijo. Bajtovi niso redno zaposleni, čeprav so v družini tudi štirje močni fantje. Zaradi nemarnih in nesnažnih Bajtovih sta blok in okolica umazana. Stopnišče je tako, kot da ni bilo nikoli beljeno. Šipe in električna stikala v bloku so razbita. Pogosto ne gori luč. Za vse to obtožujejo Bajtove in dodajajo, da so v kopalni banji celo kurili. Ob vsem tem pa ne plačujejo stroškov za čiščenje bloka, za odvoz smeti, pa tudi ne stanarine, vode, centralnega ogrevanja, elektrike in drugega. Elektriko so jim odklopili, druge stroške pa plačujejo v glavnem kar stanovalci. Ob vsem tem pa imajo Bajtovi pred blokom tudi po dva in več avtomobilov. Zaradi vsega tega in drugih vzrokov zahtevajo stanovalci, naj pristojni Bajtove izselijo iz njihovega bloka. Po dvanajstih letih so z živci na koncu in pričakujejo, da bodo pristojni vendar že zakonito ukrepali. J PRIMC SLOVENIJALES - TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE po sklepu delavskega sveta DO razpisuje prosta dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ENOVITE DELOVNE ORGANIZACIJE (ni reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti ustrezno višjo ali visoko strokovno izobrazbo, — 10 oz. 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — izpolnjevati pogoje, določene z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Brežice, — imeti ustrezne moralno-etične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov ter odgovornega gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter ustrezne organizacijske sposobnosti za vodenje enovite delovne organizacije. — ne smejo imeti prepovedi za opravljanje del po določilih 59. člena zakona o podjetjih, — morajo najmanj pasivno obvladati en tuj jezik. Kandidati morajo prijavi priložiti program razvoja delovne organizacije za obdobje 4 let. Kandidat bo izbran za 4 leta. 2. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA FINANČNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi, izpolnjevati še naslednje: — imeti višjo ali visoko izobrazbo finančne usmeritve, — 5 oz. 3 leta ustrezne strokovne izobrazbe, — imeti ustrezne moralno-etične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov ter odgovornega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Za dela in naloge je določena reelekcija. Mandat traja 4 leta. Pisne vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov delovne organizacije v 15 dneh po dnevu objave. O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE LJUBLJANA, SLOVENČEVA 15 Komisija za medsebojna delovna razmerja TKG Ljubljana objavlja za dislocirani oddelek montaže v Podbočju prosta dela in naloge: VODENJE IZMENE Pogoji: strojni tehnik ali KV orodjar ali strojni ključavničar, 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. 113/10 ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET TREBNJE Cesta Gubčeve brigade 16, Trebnje, razisuje prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNO-FINANČNE DELAVKE Pogoji: — V. stopnja ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj na področju financ, — znanje strojepisja, — poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. POROČILO O PAVLINOVEM HRIBU TREBNJE — Ob tem, ko se je trebanjski občinski izvršni svet seznanil s strokovnim poročilom komisije o graditvi stanovanjskega bloka na Pavlinovem hribu, je sprejel stališče, daje potrebno pričeti s postopkom spremembe zazidalnega načrta ter tako izvesti legalizacijo objekta. Vida Danilovič je izvršni svet seznanila, da je komisija ugotovila, da je bila lokacijska dokumentacija za gradnjo stanovanjskega bloka na Pavlinovem hribu izdelana brez veljavnega zazidalnega načrta. Na tej podlagi je občinski komite za gospodarstvo in družbeno planiranje izdal lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 0(2064) 9. marca 1989 AVTOPREVOZNIKI -TARNAJO KOČEVJE —- Mnogi zasebni avtoprevozniki v kočevski občini niso zadovoljni s položajem svoje dejavnosti. Obremenjujejo jih visoke družbene dajatve, ki onemogočajo sprotno obnavljanje in nakup novih vozil. Po drugi strani negodujejo nad predpisanimi administrativnimi opravili, saj so preobsežna in neracionalna. Vpisovanje podatkov se ponavlja, kar naj bi bilo v prid večji prometni varnosti, vendar kočevski avtoprevozniki niso takega mnenja. Poseben problem vidijo tudi v obvezi, da vsaka tri leta obnavljajo znanje iz cestnoprometnih predpisov. Našteti in še številni drugi nerešeni problemi, kot je na primer nenačrten razvoj zasebnega avtoprevozništva v občini, kličejo po rešitvah v okviru občinskega obrtnega združenja, republiške sekcije za avtoprevozništvo in tudi v okviru pristojnih občinskih organov. v. D. KRKA KRKA, tovarna zdravil n.sol.o., NOVO MESTO RAZMIŠLJATE O NOVIH DELOVNIH NALOGAH? POTREBUJETE IZZIV ZA SVOJE POSOBNOSTI? potem vas vabimo, da razmislite, ali bi se pridružili 4.000-članskemu kolektivu, ki pozna svoje cilje, je uspešen in deloven, svojim sodelavcem nudi strokovni in delovni razvoj in jih primerno nagrajuje in skrbi za ustrezne življenjske razmere Potrebujemo sodelavce za dela in naloge: a. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ZDRAVILIŠČA in b. POMOČNIKA DIREKTORJA PE ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE Od kandidatov pričakujemo izpolnjevanje naslednjih pogojev: pod a. — VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, organizacijske ali gostinsko-turistične smeri in 5 let delovnih izkušenj ter znanje 1 tujega jezika pod b. — VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne, organizacijske, ekonomske, strojno-mehanske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali — VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne, organizacijske, ekonomske, strojno-mehanske ali gostinsko-turistične smeri in 4 leta delovnih izkušenj ter znanje 1 tujega jezika Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami s področja turizma. Pošljite nam ponudbo, če želite še dodatne informacije, nas pokličite. Če se boste odločili, nam svojo prijavo pošljite na kadrovsko službo v Novo mesto, Cesta herojev 45, in sicer v 8 dneh. 118/10 4 ZCP - CESTNO PODJETJE NOVO MESTO V želji, da bi se kadrovsko okrepili in s tem izpopolnili kvaliteto poslovanja, vabimo k sodelovanju DIPL. INŽENIRJE GRADBENIŠTVA IN GEODEZIJE INŽENIRJE GRADBENIŠTVA IN GEODEZIJE Zaželeno je, da imajo kandidati delovne izkušnje. Kratek življenjepis z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, 68000 Novo mesto, Ljubljanska 8. Kandidati se lahko tudi osebno oglasijo na navedenem naslovu ali za dodatne informacije kličejo po telefonu (068) 21 -723 int. 22. 115/10 STROKOVNA SLUŽpA SIS MATERIALNE DEJAVNOSTI V OBČINI BREŽICE Na osnovi sklepa izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti Brežice z dne 28. 2. 1989 delovna skupnost strokovne službe SIS materialne dejavnosti v občini Brežice objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI BREŽICE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali pravne smeri in — 3 leta delovnih izkušenj. Izbrani delavec bo imenovan za štiri leta. prvih borcev 11, Brežice. 117/10 ■x r —n i VSA Mercator -j Trgoavto Koper ( Poslovalnica Brežice \ I s I N I N I > I S I S I S I * I N < S 'r\ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TOZD MKI AVTOSERVISI TEHNIČNI PREGLEDI V LOČNI obvešča, da zaradi izredno velikega zanimanja po tovrstnih storitvah spreminja svoj delovni čas tako, da oddelek za tehnične preglede v Ločni obratuj e od 20. 2.1989 dalje vsak dan od 7. do 17. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Odi. marca dalje je možna tudi registracija in dvig registrskih tablic. AVTOSERVIS PIONIR Novo mesto vam nudi vse servisne storitve: — za osebne avtomobile Renault, Zastava, TAS in prikolice IMV v Ločni, — za tovorne avtomobile in gradbeno mehanizacijo pa v Bršljinu. WtmiRJEVIHSER VISI ^ J[SE ZA YTO! ^FORMACIJ® | GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO TOZD MKI AVTOSERVISI LOČN Tel.: 068/23 449, 21-143 s' I s I I I s cenjenim kupcem nudimo naslednje blago: REZERVNE DELE ZA: • ZASTAVA • GOLF • R-4 • KAROSERIJSKE DELE PO ZNIŽA-NIHCENAH • BOGATA IZBIRA AVTOPREVLEK od 7. do 15. ure tel.: (0608) 62-476 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge - SAMOSTOJNI TEHNOLOG VPD Pogoji za sprejem: visoka oz. višja šola, smer diplomirani varnostni inženir oz. varnostni inženir z predizobrazbo tehniške stroke s 5 oz. 7 leti delovnih izkušenj ter opravljenim strokovnim izpitom iz varstva pn delu. Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in na podlagi poskusnega dela. Ponudbe z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjega dela, sprejema kadrovski oddelek DSSS, GIP PIONIH Novo mesto, Kettejev drevored 37,15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po dnevu 0b|aV6' ,20/10 cr trgovsko p o d j e t j e NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. komercialna dela II Kandidati za opravljanje del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano V. stopnjo elektrotehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj .. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijav® . dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na nasio • Novotehna, kadrovsko-sptošni sektor, Glavni trg 11, N0V mesto. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. g d| DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO Novo mesto, Sokolska 1, pip. 114 jnf0ffeffliA INFOTEHNA, Informacijski inženiring (v ustanavljanju) v sodelovanju z Dolenjskim projektivnim birojem razpisuje izobraževalne tečaje za uporabo osebnih računalnikov Tečaji so za začetnike in izkušene uporabnike naslednji: ZAČETEK, VVORPSTAR, MS DOS uvodni in nadaljevalni; AUTOCAD, MREŽE, LOTUS uvodni in nadaljevalni, dBASt uvodni. Tečaje izvajamo dopoldne od 8. do 12. ure, popoldne pa od 13' do 17. ure. Podrobnejše informacije o rokih in cenah tečajev dobite na tel-26-127 od 8. do 14. ure. Prijavite se na naslov DO INFOTEHNA, Trdinova 4, Novo mes; to. V prijavi navedite ime, priimek, poklic, tel. številko v službi, tečaj in želeni termin, naslov naročnika ter datum, žig in podpis odgovorne osebe. Plačilo za udeležbo na tečaju nakažite na žiro račun Infotehne št. 52100-601 -11604, z navedbo tečaja. Tečaje izvajamo za najmanj 6 in največ 10 udeležencev. P° želji izvajamo tudi prilagojene tečaje v naši učilnici ali pri vas- 124/1 u GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO IZREDNA PRILOŽNOST ZA NAKUP IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA TOZD KERAMIKA — 10% gotovinski popust — možnost plačila s čeki NUDIMO VAM — ves material za peči — montaža peči — oblikovanje in dimenzioniranje peči GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 telelon: 068/31-201, 24-298 telex: 35710 YU PIONIR Zbor delavcev DO KNJIGOVODSKI CENTER p. o. Črnomelj, kolodvorska cesta 34 RAČUNOVODSKE, RAČUNALNIŠKE STORITVE RAZPISUJE prosta dela in naloge Računovodja za gospodarstvo POGOJI: ~ višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih delih in nalogah, srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri računovodskih delih in nalogah, sposobnost organiziranja in vodenja. Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju po- *omis 'V 15 dnetl 130 °^avi razPisa z oznako »za razpisno Kandidati bodo obveščeni o izidu v zakonskem roku. 116/10 NAROČILNICA j > Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov < J Priimek in ime: ____________________ (j > Ulica in hišna št.: ________________ s | Postna številka in kraj.: ---------- ^ J Št. osebne izkaznice: ______________ ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama MARIJA POVŠE roj. PRIMC z Drganjih sel 24 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno družinama Gorše in Gerbajs, ter vsem, ki so pokojni darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Naša zahvala tudi pevcem iz Šmihela za lepo zapete žalostinke, Petru Mihiču za poslovilne besede in 8- župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi DO ČRNOMELJ TOZD BEGRAD TOZD IGM PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI I. TOZD BEGRAD 1. Tovorno vozilo TATRA, tip 148-S-3, letnik 1978, neregistriran, v voznem stanju Izklicna cena 25,000.000 din 2. 2 kosa BULDOŽER TG-90 C, letnik 1975 in letnik 1979 Izklicna cena za oba buldožerja je 25,000.000 din II. TOZD IGM 1. KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1983, reg. štev. NM 862-27, število sedežev 8 Izklicna cena je 4,000.000 din Licitacija bo v ponedeljek, 13. 3. 1989, ob 10. uri na sedežu TOZD Begrad na Zadružni cesti 14, Črnomelj, in na sedežu TOZD IGM v Kanižarici. OGIed osnovnih sredstev je možen dve uri pred pričetkom javne dražbe. Pravico sodelovanja na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10% varščino. Kupec je dolžan poleg izklicne cene poravnati tudi prometni davek. 123/10 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO “I SKUPŠČINSKI i a občine ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE V 3. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 1. marec 1989, so objavljeni dokumenti: OBČINA NOVO MESTO ! — Sklep o razisu referenduma o uvedbi samoprispevka v j občini Novo mesto J — Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1988 — Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1989 — ODIok o posebnem občinskem davku od plačil za storitve — Sklep o dopolnitvi sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti — Odlok o komunalnih taksah v občini Novo mesto — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cest- ' nega prometa v naseljih v občini Novo mesto — Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Cikava — sprememba obrtne cone — Odlok o vzdrževanju hidromelioracijskih sistemov na območju občine Novo mesto — Odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in po- *' prečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto — Sklep o ukinitvi javne poti »Jurka vas« — Sklep o ukinitvi javne poti »Stranska vas« — Sklep o spremembah v občinski volilni komisiji — Sklep o javni razgrnitvi natečajnih rešitev za avtobusno postajo Novega mesta OBČINA RIBNICA — Popravek odloka o zazidalnem načrtu P 1 urbanistične zasnove R-7 (območje dela KS Ribnica za Oničem) • OBČINA TREBNJE — Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev K sodelovanju vabimo ustvarjalnega, dinamičnega, strokovno usposobljenega in dovzetnega delavca, sposobnega spoprijeti se z izzivi vodenja finančne službe TOZD MKI Pričakujemo, da imate visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj. Pri izbiri kandidata bomo poleg navedenih pogojev upoštevali tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji družbenega dogovora ter sposobnost za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: GIP PIONIR, TOZD MKI, kadrovska služba, Kettejev drevored 37, Novo mesto. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za kadrovsko socialne zadeve TOZD MKI. Sporočamo žalostno vest, da smo se 4. marca poslovili od naše drage NEŽKE ŠTEFANČIČ Vrh pri Pahi 15, Otočec Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in j nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, predvsem dr. Bošnjaku in dr. ! Nežki Dularjevi, Labodu, Lekarni bolnišnice Novo mesto in vsem ostalim za kakršnokoli pomoč. Vsi njeni i Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostaL ZAHVALA V 44. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš sin, brat in stric JOŽE KLEMENČIČ iz Zbur pri Šmarjeti jskrena zahvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za Podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi Trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE MOHAR Krka 12 se iskreno zahvaljujemo bolniškemu osebju žilnega oddelka kirurgije v bolnišnici v Novem mestu, OOS DO Krke, sodelavcem TOZD Teh-noservis in kozmetike za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter vaščanom za pomoč, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Počivaj v miru, ki večnost neskončna ga daje, za veliki zemeljski trud V SPOMIN 9. marca mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dobri, nepozabni JOŽE LUŽAR Marof 25, Mirna Peč Tolažba ena nas krepi, da gremo vsi k večnosti. Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke, iskrena hvala! Vsi njegovi Zapustil si v naših srcih globoko bolečino, ki je čas ne bo nikoli ozdravil Kruta smrt te je iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni smo, ker smo te imeli ZAHVALA V 25. letu starosti nas je zapustil naš ljubi sin, vnuk, brat, stric in nečak JOŽE MIRT iz Krajnih Brd, Blanca ^kreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, še posebno s°sedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala pokojnikovim prijateljem in DO Stilles, govorniku za poslovilne besede pred domačo hišo ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še e"krat iskrena hvala! Žalujoči: ata, mama, sestra Marta z družino in stara mama Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, le upanje v nas živi, da vidimo se med zvezdami ZAHVALA Po hudi bolezni nas je komaj 58 let star zapustil naš dragi in ljubljeni mož, ati, stari ata JOŽE NOVAK iz Štefana pri Trebnjem -v Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno se zshvžiljujemo dr. Vilfanovi in sestri Leničevi ter sosedom«! Ven in Jožici, ZTO-ju Novo mesto, društvu upokojencev Trebnje, kolektivoma Novotehne in Slovenijeturista ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 2064) 9. marca 1989 v TEM TFnNII VAQ 7ANIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA vozila - KMETIJSKI stroji i cm ■ tunu »HO C-HmiVIM PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 9 marca — Frančiška Petek, 10. marca — Makarij Sobota, 11. marca — Krištof Nedelja, 12. marca — Doroteja Ponedeljek, 13. marca — Kristina Torek, 14. marca h- Matilda Sreda, 15. marca — Klemen kino BREŽICE: 10. in 11.3. (ob 20. uri) ameriška trda erotika Rosemarie. 12.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska kriminalka Prevara na lotu. ČRNOMELJ: 9. (ob 19. uri) in 12. 3. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Sila moči. 10. 3. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Obračun. 12. 3. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski film Ljubezen na šolski način. 14.3. (ob 19. uri) ameriški erotični film Nuna iz Monce. KRŠKO: 9. 3. (ob 20. uri) ameriška drama Ljubezen, seks in tisto drugo. 9. in 10v3. (ob 22. uri) italijanski erotični film Ženska za vse. 12. 3. (ob 18. uri) hongkonški akcijski film Žapuščanje. 14.3. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Končno dejanje. 15. 3. (ob 18. uri) ameriška komedija Tri simpatične barabe. MIRNA PEČ: 10. 3. ameriški akcijski film Poklic komando* NOVO MESTO — DOM JLA: OD 10. do 12. 3. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Let nad kukavičjim gnezdom. OD 13. do 15. 3. (ob 17. in 19. uri) ameriško-italijanska zgodovinska drama Zadnji kitajski cesar. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 9. 3. (ob 18. in 20. uri) domači film Pot na jug. 10. 3. ob 16. uri ameriška komedija Kolo sreče, ob 18. in 20. uri ameriški pustolovski film Rešitev v pravem času. 11. 3. ob 16. uri Kolo sreče in ob 18. ter 20. uri Rešitev o pravem času. 12. 3. vse predstave Kolo sreče, naslednji dan pa bo ob 19.00 gostovalo KUD Mirna Peč z Nušičevem Pokojnikom. SEVNICA: 9. in 10. 3. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Moder pekel. 11. in 12. 3. (ob 19. uri) ameriški film Ponoreli vlak. 12. (ob 16. uri) in 13. 3. (ob 17. uri) slov. znanstveno-fant. film Maja in vesoljček. TREBNJE: 11. (ob 19. uri) in 12. 3. (ob 18.30) ameriška drama Veliko mesto. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 9.3. (ob 18. in 20. uri) domača drama Pot na jug. Od 10. do 12. 3. (ob 16. uri) in 12.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Kolo sreče. 10. in 11.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Rešitev v pravem času. 13. 3. (ob 19.30) Gostuje KUD Mirna peč — Pokojnik. službo dobi POSTANITE naš honorarni zastopnik za navezovanje stikov z delovnimi organizacijami širom po Sloveniji! Delo bo v vašem okolju. Pogoj: lasten prevoz. Pokličite tel. (061) 267-711, po 17. uri. (P10-21MO) MONTERJA prezračevalnih naprav in stavbnega kleparja ali krovca s prakso zaposlim. Ponudbe s kratkim življenjepisom pod šifro: »VESTEN — TAKOJ«. (P10-13MO) DEKLE za strežbo iz okolice Ribnice zaposlim za določen čas. Ponudbe pod šifro: »BISTRO«. (P10-5MO) S PRODAJO izredno zanimivega artikla lahko dobro zaslužite. Možna redna ali honorarna zaoslitev. Vse informacije 10. marca in 13. marca ob 17. uri vKandi-ji. (P10-91MO) KV ZIDARJA in delavca zaposlim. Tel. 23-915. (978-SD-lOt ČE STE v finančni stiski in imate čas ob sobotah in nedeljah, se odločite za honorarno delo. Plačilo 70 SM na teden. Ločna 8/a, Novo mesto, petek ali ponedeljek ob 19. uri. (1008-SD-10) KOMUNIKATIVNIM osebam s prevozom nudim zanimivo honorarno delo in odličen zaslužek (niso knjige). Tel. (068) 21-303, v petek od 15. do 18.ure. (PI0-35MO) INTERESENTI za prodajo zelo zanimivega artikla pokličite na tel. 21-203. (975-SD-10) stanovanja DRUŽBENO STANOVANJE (44 m2) v Novem mestu zamenjam za stanovanje v Brežicah. Informacije vsak dan na tel. 24-768, Novo mesto. (894-ST-10) ENOSOBNO STANOVANJE v hiši z vrtom v Novem mestu prodam. Tel. (061) 554-037. (P10-6MO) SOBO, kuhinjo, kopalnico išče mlad zakonski par. Tel. 26-303, po 16. uri. (982-ST-10) TRISOBNO stanovanje prodam. Tel. 21-853. (1035-MV-10) motorna vozila PRODAM SIMCO 1000 LS, letnik 1972, motor 1977, registrirano celo leto. Jeršin Janez, Vel. Bučna vas 2. PRODAM Mercedes 240D, letnik 1979, Mercedes 240D, letnik 1977 in BT 50. Tel. 76-001. PRODAM LADO 1300, letnik 1987. Informacije na tel. 25-226, popoldne. LADO 1300 S, letnik 1985—september, prodam. Jože Lekše, Smečice 4, Krško, tel. (0608) 89-193. (993-MV-10) JUGO 55, letnik 1984—junij, prodam. Telefon (068)26-802. (Ček-M V-10) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 21-030, popoldne. (954-MV-10) LADO karavan, letnik 1983, prodam. Janko Tkalčič, Jankoviči, Adlešiči, tel. v službi 51-141. P10-41MO) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 22-516, popoldne. (960-MV-10) JUGO 55, letnik 1985, prodam. Janez Kastelic, Ragovska 1 a, Novo mesto, telefon 21-193. (959-MV-10) LADO 1300 S rdeče barve, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. 52-145 int. 260, dopoldne. (P10-26MO) Z 101, letnik 1977, skupaj ali po delih prodam. Ribič, Dol. Karteljevo 2, Novo mesto. (987-MV-10) Z 128, letnik 1986, 23000 km, prodam. Tel. 25-949, popoldne. (P10-27MO) GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Informacije na tel. (068) 84-112. (P 10-28MO) MAJICO 250 cross prodam. Tel. (061) 783-341. (P10-29MO) JUGO 45 coral, star 6 mesecev, garaži-ran, temno rdeče barve, prodam. Majda Kodrič, Mrtvice 26, Leskovec pri Krškem, tel. 33-700. (P10-30MO) GOLF diesel, letnik 1978—november, dobro ohranjen in obnovljen, ugodno prodam. Tel. (068) 47-579. (P10-31MO) Z 128, letnik 1986, in kolerabo prodam. Tel. (0608) 75-768. (P10-32MO) GOLF, letnik 1985, S paket, prodam ali menjam za golf, letnik 1987. Jože Volčjak, Dol. Kamence 5 a, Novo mesto. (P10-33MO) GOLF JXD s 4 vrati, temno moder, model 88, star eno leto, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Tel. (0608) 60-075 int. 228 ali Jenškovec, Mal. Vodenice 13, Kostanjevica. (P10-36MO) ZA VW HROŠČ prodam prvo premo, menjalnik in školjko, komplet ali po delih. Tel. (0608) 77-125. (P10-85MO) LADO SAMARO, letnik 1987, rdeče barve, 18.000 km, prodam za 4,3 M. Tel. (068) 51-279. (P10-84MO) Z 750, letnik 1977, obnovljeno 1986, ugodno prodam. Milan Jordan, Groblje 57, Šentjernej, tel. 42-430, zvečer. (P10-8MO) LADO 1600, letnik 1979, prevoženih 72.000 vkm, dobro ohranjeno, prodam. Franc Šušteršič, Dol. Nemška vas 11, Trenje, tel. (068) 49-373. (P10-79MO) JUGO 1,1 GX, letnik 1987, in kovinsko cisterno za kurilno olje, stroj za montažo gum hoffman prodam. Gregorčič, tel. (068)49-107. (P10-78MO) OPEL KADET 1,3, letnik 1982, prodam. Tel. (0608) 67-231. (P10-76MO) OPEL KADET 1,3 S, januar 1985, prodam. Tel. (0608) 67-231. (P10-76MO) GOLF JGL — bencin, letnik 1981, prodam. Tel. 42-086. (P10-75MO) Z 128, letnik 1987, in TOMOS avto-matik, letnik 1984, prodam. Vladimir Čeme, Kot pri Semiču 60. (P10-74MO) R 4, letnik 1977, vzdrževan, ugodno DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto, USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krškp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Minam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenkalindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 2.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.0O0 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 25.000 din, na prvi ali zadnji strani 50.000 din; za razpise, licitacije ipd. 30.000 din. Mali oglasi do deset besed 15.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.500 din. • NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudske pravica, Ljubljana. prodam. Slavka Kralj, Mokronog 78. (P10-72MO) GOLF JGL — diesel, S paket, letnik junij 1985, 55.000 km, prodam. Tel. (0608) 62-903. (P10-69MO) KADET C, letnik 1977, ugodno prodam. Tel. (0608) 89-207. (P10-67MO) GOLF DIESEL, letnik december 1983, ugodno prodam. Tel. (068) 76-362. (PIO-66MO) NOV MOTOR TOMOS avtomatik prodam. Plačilo na dva obroka. Tel. (0608) 32-880, popoldne. (P10-63MO) PRODAM Zastavo 101 GT, letnik 1986, bele bare, prevoženih 14.000 km. Telefon 23-430. (P10-92MO) PRODAM GOLF, letnik 81, in golf diesel letnik 84, po ugodni ceni. Grešak, Dol. Kamence 61 a.(P10-93MO) LADO NIVO, letnik 1987, registrirano do februarja 1990, ugodno prodam. Tel. (068) 24-496. (1032-MV-10) ZASTAVO 750, letnik 82, in elektronk 90 proadm. Tel. 84-358. (P10-97MO) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Alojz Vesel, Mali Podljuben 6, Novo mesto, tel. 86-208. (P10-96MO) OPEL KADET 1,6 diesel GLS, svetlo modre barve, star 20 mesecev, prevoženih 24.500 km, prodam. Tel. (068) 44-821 ali 44-911. (P10-95MO) GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Tel. 20-222. (P10-93MO) Z 101, letnik 1985, registrirano do decembra, prodam. Tel. 20-596. (P10-92MO) ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Informacije na tel. 45-369. (P10-88MO) 126 P, dobro ohranjen, prodam. Iva Vidoni, Heroja Marinclja 2, poleg ZD Kočevje, tel. (061) 851-285, v petek in soboto. (1010-MV-10) JUGO 45 A, letnik februar 1987, prodam. Žagar, Vidmarjeva 9, tel. 27-683, popoldne. (1011 -MV-10) VISO 11 RE, letnik 1986, prodam. Tel. 25-042. (1033-MV-ll) KADET, letnik 1977, in traktor porsche prodam. Cena ugodna. Tel. (0608) 32-446. (1022-MV-10) GOLF JGL diesel, rdeče barve, letnik 1984, S paket, prodam. Dušan Kovačič, Groblje 4, Novo mesto. (1914-MV-10) R 4 ugodno prodam. Letnik 1977. Tel. 57-159. (1016-MV-10) LADO 1600 prodam. Slavka Gruma 52, Novo mesto, telefon (068) 28-789, popoldne. (1019-MV—10) R 4 GTL, letnik december 1986, prodam. Cena po dogovoru. Andrej Banko, Dvor 18 a. (981-MV-10) FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. Jože Čelič, Koroška vas 35, Novo mesto. (996-MV-10) GOLF diesel, nov, neregistriran, prodam. Žonta, Potov Vrh 4, Novo mesto. (983-MV-10) R 18 TLJ, letnik november 1984, dodatno opremljen, lepo ohranjen in garaži-ran, prodam. Tel. 84-682. (980-MV-10) FIAT 132/1800, letnik 1976, prodam ali zamenjam. Telefon (068) 52-102. (986-MV-10) ZASTAVO 101 GTL, staro dve leti, prodam. Tel. 44-654. (992-MV-10) KOMBI IMV 2200 D furgon, povišan, podaljšan, tori cross nov, prodam. Tel. 26-656. (903-MV-10) MOSKVIČ, garažiran, lepo ohranjen, poceni (2,3 M) prodam. V brezov log 41, Novo mesto. (923-MV-10) 126 P, letnik november 1987, prodam. Telefon 84-407. (922-M /-I0) Z 750/850, letnik 1984, ter lado 1600, letnik 1980, ugodno prodam. Martin Škrbec, Jugorje 4, Brusnice. (927-MV-10) ZASTAVO 850, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Franci Kodrič, Krška vas 61, tel. (0608) 69-203. (928-MV-10) JUGO 45 L, letnik 1985, in prikolico za prevoz živine prodam. Informacije: Martin Ambrožič, Žapuže 15, Šentjernej. (930-MV-10) Z 101, letnik 1980, prodam. Stane Ljubi, Koroška vas 32, Novo mesto. (925-MV-10) FORD ESKORT 1,3, letnik november 1984, uvožen, z veliko dodatne opreme, prodam. Tel. (068) 52-073. (989-MV-10) GOLF S paket, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 33-578, popoldne. (916-MV-10) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Luzar, Cesta herojev 66, Novo mesto. (937-MV-10) Z 750, letnik 1976, vozen, prodam. Vidmar, Dolenja vas 18, Otočec, tel. 85-005. (938-MV-10) TOMOS 14 M prodam ali menjam za APN 6 ali ATX. Anton Košir, Birčna vas 20 a, Novo mesto, tel. 21 -727 int. 243 dopoldne. (977-MV-10) JUGO 45 A,letnik 1986, prodam.Tel. (068) 26-215. (977-MV-10) KADET D/84 in FORD ESKOR-T/73 prodam. Tel. 21 -575. (979-MV-10) R 4 TL, letnik 1983, obnovljen, prodam. Tel. 85-059. (942-MV-10) Z 750 LC, letnik 1980, hrastove plohe (1, 5 m3 — 4 cm) in 80 stebričkov za vinograd prodam. Slavko Žulič, Vratno 18, Šentjernej. (943-MV-10) Z 750, letnik 1977 in zamrzovalno skrinjo prodam. Gričar, Ločna 27, Novo mesto. (945-MV-I0) ZASTAVO 750, staro 9 let, registrirano do novembra, prodam. Gačnik, Sela pri Ratežu. (947-MV-10) ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Telefon 65-301. Kličite po 18. uri! (948-MV-10) LADO 1300 S, letnik 1984, prodam. Jože Jakše, Hrastje 4, Šentjernej. (948-MV-10) Z 101, letnik 1982, in škodo 1201, letnik 1977, prodam. Peter Mali, Šmihel 42, Novo mesto. (949-MV-10) Z 750, letnik 1980, prodam ali menjam za govedo. Zajc, Osrečje, Škocjan. (951-MV-10) Z 101 GTL, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 26-852. (952-MV-10) Z 750, letnik 1978, registrirano do konca novembra, ugodno prodam. Gun- de, Mal. Vodenice 11, Kostanjevica. (P10-37MO) ZASTAVO 101, letnik 1985, dobro ohranjeno, registrirano za celo leto, prodam. Ivan Novak, Zajčji Vrh 27, Novo mesto, telefon 43-712, po 16. uri. (969-MV-10) RENAULT 4 TL, letnik 1978, obnovljen, junca, traktorski cirkular, pšenico in dele za katro prodam. Mirko Medle, Potov Vrh 16, 68000 Novo mesto. (972-MV-10) JUGO 45 L, letnik 1986, prodam. Informacije na telefon 24-318. (971 -M V-10) ZASTAVO 750, letnik 1977, z nadomestnimi deli, prodam. Tel. 24-738, do 14. ure. (966-MV-10) KAROSERIJO za Z128, letnik 1987, poškodovano, prodam. Miro Pavlin, Dol. Kronovo 27, Šmarješke Toplice. (967-MV-10) ZA 20% ceneje prodam nove motoije JAVA 350, Tomos BT 50, Tomos 14 M, Tomos APN 6. Tone Rozman, Rdeči Kal, Dobrnič. (9”6-MV-10) R 4 GTLJ, letnik 1985, prodam. Gor. Polje 5, Straža, Tel. 65-388. (973-MV-10) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 24-374. (984-MV-10) JUGO , letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Franc Krušeč, Nad Krko 4, Otočec. (964-MV-10) 126 P, letnik 1987—oktober, prodam. Tel. 43-857, samo v četrtek po 18. uri. (P10-46MO) GOLF D, letnik 1986, prodam ali zamenjam za letnik 1984—85. Štefan Zo-barič, Ponikve 21, Jesenice na Dol. (P10-45MO) Z750,letnikl980,in tomos avtomatik prodam. Tel. 86-282. (963-MV-10) FIAT 126, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. Stane Jurak, Gor. Kamence 27, Novo mesto. (962-MV-10) LADO RIVO1500, staro 7 mesecev, v garanciji, prodam za 4 M. Telefon dopoldne 24-342. (P10-39MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Alojz Mežič, Mali Podlog 25, Leskovec. (P10-44MO) R 4, letnik 1983, prodam. Franc Zgonc, Stara vas 46, Škojan, ogled po 15. uri. (893-MV-10) FIAT UNO 60,4 vrata, prva registracija 1986, prodam. Telefon (0608) 75-715. (910-MV-10) JUGO 45, letnik 1986, prodam. Zavodnik, Hrastulje 13, Škocjan, tel. 76-254. (995-MV-10) R 4 prodam po delih. Tel. (068) 68-718. (P10-12MO) KADET 1,6 D, letnik 1984, prodam. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44. (915-MV-10) OPEL M ANTO GTE, 1982, dodatno opremljeno, izredno ohranjeno, brezhibno, prodam. Tel. (068) 57-247. (892-MV-10) ZASTAVO 128, staro tri leta, prodam. Janez Železnik, Potov Vrh 24, Novo mesto, tel. (068) 26-887. (897-MV-10) OPEL KADET 16 D, letnik 1984, ter motokultivator Gorenje Muta z priključki ugodno prodam. Tel. 85-903. (939-MV-10) APN 6, star 15 mesecev, prodam. Pen-ca, Dol. Mokropolje 9, Šentjernej. (899-MV-10) LADO RIVO 1300, december 1986, prodam. Tel. (061) 572-784. (P10-1MO) Z 101, letnik 1980, prodam. Ivan Novak, Dol. Karteljevo 28/b, Novo mesto. (927-MV-10) LADO KARAVAN, letnik 1986, prodam. Cvelbar, Gorenja vas, Šmarješke Toplice. (924-MV-10) R 4 GTL, letnik 1982/83, prodam. Tatjana Cujnik, Groblje n.h., Šentjernej. (P10-58 MO) LADO SAMARO, staro 18 mesecev, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-856. (Pl0-56 MO) FIAT 126 P, letnik 1987, prevoženih 11.000 km, ter molzni stroj virovitica, nov, prodam. Tel. (0608) 77-471. (P10-54MO) GOLF DIESEL, letnik 1980, prodam. Andrej Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 47-486. (P 10-53 MO) LADO 1300 RIV A, stara 10 mesecev, prodam. Tel. 25-585. (P10-50 MO) GOLF JGL, letnik 1982t prodam. Martin Kocjan, Mihovica 16, Šentjernej. (1007-MV-10) GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985, prodam. Ivan Pureber, Košenice 66, Novo mesto, tel. 27-466. (1066-MV-10) JUGO 1,1 GX, letnik 1988, prodam ali zamenjam za 126 P. Henigman, Na griču 18, Dolenjske Toplice, tel. 65-042. (1004-MV-10) ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Milka Gazvoda, Irča vas 35, Novo mesto. (1001-MV-10) JUGO 45 AX, star 15 mesecev, odlično ohranjen, prodam. Tel. 27-335. (999-MV-10) GOLF JXD, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 81-530. (998-MV-10) AVTOMATIC s smerniki, star eno leto, prodam. Tel. 65-233, popoldne. (1034-MV-10) R 4 GTL. letnik december 1986, prodam. Stane Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (ček-MV-10) TOVORNI AVTO — kiper, 10 t, z zagotovljenim delom, prodam. Naslov v upravi lista. (1027-MV-10) PRODAM novo motorno kolo tomos BT 50 S in 4 nova lita platišča. Tel. 22-283, od 7. do 13. ure. (1026-MV-10) R 4, letnik 1987, prodam. Telefon 42-156. (1028-MV-10) 126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Viktor Brulc, Hrušica 3, Novo mesto. (1031-MV-10) JUGO 45 A, letnik 1987, in VISO 11 RE, letnik 1984, prodam. Majič, Podturn 92, Dolenjske Toplice. (P10-98MO) FIAT 128, letnik 1987, rdeče barve, prodam. Jožica Janc, Jerebova 8, Novo mesto, tel. 24-264. (P10-99MO) PRODAM JUGO 45, letnik 85, 29.000 km. Tel. (068) 22-052. (P10-I00MO) prodam PRODAM gumi voz (15 col), starejši pralni stroj ter kombinirani bojler central-na-elektrika. Cveto Kastelic, Dolž 30, Novo mesto. (898-PR-10) SMREKOVE PLOHE (5 c) in citroen GS 1,3,letnik 1979, prodam. Tel. 28-138, Štih, Jedinščica 18, Novo mesto. (905-PR-10) PRODAM harmoniki Železnik, pony ekspres Puch, cirkular za BCS in ozvočenje Montarbo (1000 W). Tel. (068) 56-003. (P10.-4MO) SENO f 12000 kg) prodam. Informacije po telefonu 22-408. (P9-39MO) PRODAM varilni aparat CO2, videorekorder Toshiba in kolo Pinarello. Tel. 22-785. (P10-34MO) NEMŠKEGA OVČARJA, starega eno leto, prodam. Tel. (0608) 32-064. (P10-38MO) PRIKOLICO za osebni avto prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 45-244, od 16. ure dalje. (955-PR-10) PO ugodni ceni prodam avtoradio ftmasonik in dirkalno kolo Senior na 10 prestav. Igor Žalec, Na bregu 12, Črnomlj, tel. 51-862. (P10-40MO) GUME (Tigar 145 x 13), malo rabljene, prodam. Tel. 86-292, popoldne. (ček-PR-10) PRODAM štedilnik Iskra (3 plin + 1 elektrika), Informacije 20-228. PRODAM sedežno garnituro in omaro za dnevno sobo. Vse je dobro ohranjeno. Informacije na tel. 068/23-575. PRODAM motor z menjalnikom za DIANO, šasijo in ostale dele karoserije. Tel. 24-489 (popoldan). ____ BARVNI TV ISKRA prodam. Tel. 27-135. (970-PR-10) TRAČNO ŽAGO na lastni avtomobilski prikolici, na enofazni električni tok, takoj prodam. Tel. (068) 23-312. (990-PR-10) OTROŠKI VOZIČEK CHICCO »ma-rela« prodam. Tel. 56-325 (068) (994-PR-10) 26 m2 LADIJSKEGA PODA — za pod, debeline 26 mm, prodam. Tel. 65-037, popoldan. (997-PR-10) KOPALNO KAD »kolpa san« z oblogami ugodno prodam. Tel. 52-073, Vrščaj. (Ček-PR-10) PRODAM ali zamenjam kostanjevo kolje za drva. Kolje je narejeno. Prodam tudi motorno žago stihi 050 in koso — bočno za traktor ursus. Tel. 42-386. (1000-PR-10) KRAV O, brejo sedem mesecev, staro 4 leta, in Z 750, letnik 1975, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. Povše, Goriška vas 1, Mirna peč. (1005-PR-10) GRADBENO BARAKO prodam. Tel. 21-069 po 20. uri. (1009-PR-10) STROJ za razbijanje betona znamke bosch prodam. Ivan Pureber, Košenice 66, Novo mesto, tel. 27-466. (1006-PR-10) TV črnobel, brezhiben, prodam za 55 SM. Ločna 8/a, Novo mesto. (1008-PR-10) TROSED LEŽIŠČE, hladilnik (100 1) in pony kolo prodam. Tel. 23-979. (Pl 0-49 MO) HLADILNO SKRINJO (380 1), novo, poceni prodam. Tel. (064) 633-861. (P10-55 MO) KOMBINIRANI ITALIJANSKI otroški voziček prodam. Tel. (068) 23-228. (P 10-60 MO) BREJO TELICO in seno prodam. Golob, Ratež 33, Brusnice. (P 10-65 MO) PRODAM 50 m2 keramičnih ploščic dimenzije 15 x 30, jugokeramika — marmor 10. Tel. (068) 21-239. (P10-90 MO) PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg, mizarsko delovno mizo skobelnik ter cirkular z 7,5 KW z električnim motorjem prodam ali zamenjam za žagan les — deske ali grušt (ostrešje). Tel. (063) 785-216. (P10-70MO) HLADILNO OMARO (1801) tip gorenje, nerabljeno, prodam za 40% ceneje. Tel. 27-586. (P10-71MO) NOV KOMBINIRAN ŠTEDILNIK prodam 10% ceneje na dva obroka. Tel. (0601)84-202. (P 10-73 MO) PRODAM pripuščeno kobilo. Struna, Meniška vas 22, Dolenjske Toplice. (P 10-80 MO) DVOJNI KOZOLEC, 6-okenski, prodam. Grosuplje, tel. (061) 771 -008 po 15. uri. (P 10-81 MO) STREŠNIKOVO NOVO školjko za garažo ali vikend in novo vrtno kosilnico panonija prodam. Tel. (068) 24-435. (1020-PR-10) BAS KITARO, kopija fender, prodam. Tel. 22-783. (1018-PR-10) OSTREŠJE-GRUŠT (622 x 12 m) ugodno prodam. Franc Žibert, Kladje, Blanca, tel. 88-307. (1023-PR-10) SILOS z ventilatorjem in ciklonom za žagovino prodam. Prostornina je 10 m2, uporaben za vsako mizarsko delavnico. Tel. 44-871. (1024-PR-10) KVALITETNO SENO (3000 kg) ugodno prodam. Krnc, Žabja vas 6, Novo mesto. (1015-PR-10) VEČ KERAMIČNIH KAMINOV, termoakumulacijsko peč 2 KW, ozek štedilnik na drva in skoraj nerabljen moped TORI ugodno prodam. Tel. 24-297. (10I7-PR-10) MOTORNO ŽAGO Stihi 0,8 S prodam za I70SM ter otroški motor Yamaha 50. Mirana Jarca 35, Novo mesto. (932-PR-IO) KOSTANJEVO KOLJE prodam. Tel. 25-122. (934-PR-10) OSTREŠJE (suho), mizarski rezkar (starejši) in škodo, letnik 1974, prodam. Tel. 85-961, popoldne. (935-PR-10) VEČJO KOLIČINO sena otave prodam. Gabrijel Popovič, Dol. Težka voda 9 a, Novo mesto. (941-PR-10) VIDEOREKORDER Goldstar z deklaracijo prodam. Tel. 23-230. (929-PR-10) ZARADI spremembe gradnje prodam zastekljena okna in vrata s poklni; okna (2 kom — 140x 140,2 kom 120x 140), vrata (2 kom — 80 x 220). Telefon vsak dan od 7. do 8. ure (068) 58-593. (P10-8M0) JABOLKA, obrana, prodam po ug®' ni ceni. Gašperšič, Podgora, Straža (908-PR-10) u PLETILNI STROJ prodam na or roke. Telefon dopoldne 47-012, popold 47-215. (914-PR-10) -. KOLARSKO tračno žago ter stehrni | vrtalni stroj prodam. Cena po dogovo. Vilko Černelič, Zdole 52, Zdole P | Krškem. (P10-15MO) TV, čmo-beli,^ugodno prodam. W»5 na, Stražnji Vrh, Črnomelj, tel. (068) ^TERMOAKUMULACIJSKO Pj£ moč 2,5 KW, še pod garancijo, P®®" po zelo ugodni ceni. Jože Štravs, cvingerjem 1, 68350 Dolenjske Topu« (P10-19MO) , A , 1500 kg sena prodam. Alojz No*® Ratež 3, Brusnice. (920-PR-10) , TELICO, brejo 7 mesecev, Pfo®“' Jože Juršič, Dol. Dobrava 8, TreWP (919-PR-10) kupim V STRAŠKI GORI kupim parcel«® vinograd ali tudi z zidanico proti dob plačilu v gotovini ali po dogovoru. K na tel. 27-827. (968-KU-10) posest ta. (P10-94MO) „ .,jj. STAR VINOGRAD, cca 37 a,» J vo cca 900 m2, na Armezu (nad tow Metalno) Senovo prodam. Informat: j ^ naslov: Betka Žnidaršič, Rudars 68281 Senovo. (P10-89MO) •», ' NOVO manjšo stanovanjsko ^ primerno za vikend, z 20 ari zem'-)1Cjiro-Vinjem vrhu pri Škocjanu, ngod« 1v dam. Tel. (064) 34-839. (P10-6M(JJ . „ NJIVO, travnik in gozd v PnbP*“L Čateških Toplicah prodam. Im2r na tel. (063) 24-756. (P10-57MG) j(g 22 arov travnika, kozolec na par oken), primerno za vikend, PIO"Jn)v\0-Medved, Šmarješke Toplice 63. t 51MO) u,-niNo- VINOGRAD z zidanico v b.lizl ' tek vega mesta prodam. Informacije v popoldne in soboto na tel. (068) z | 94ČENSI B0STE ogledali vikend, ne te mogli proč. Tloris: 42 m2,3 etaž . j lika terasa. Ves komfort: elektrika, ^ vod, telefon, asfalt, enkraten raz®J®,. 144. m2 zemlje. Tel. (0608) 31-797, (06 090. (P10-68MO) Te| PARCELO v Trški gori proda®-(068) 24-938, zvečer. (P10-20MUJ ^ PARCELE, primerne za vikend, ^ nogradom prodam. Marjan Semič. tel. 56-596. (913-PO-10) |(1 HIŠO z gospodarskim P0S'9W ij-nekaj zemlje v bližini Metlike formacije na tel. (068) 58-343. r PO-10) „, -.psii, PARCELO (600 m2) ob asfaltni ^ primerno za vikend ali vinograd,1 . gs. nik (60 arov) prodam. Naslov v upr ta. (890-PO-10) 0brt HIŠO (190 m2), primerno | % prodam. Robert Kabur, Majde s Novo mesto. (895-PO-lO) j 1 PARCELO v izmeri 1 ha, H *' •« Krškega (Vel. Trn) prodam. Inform* J po telefonu (061) 41-251. (P10-7M0»'d MANJŠI GOZD, travnik in njn® ^ VINOGRAD (15 arovfna P«h'(gpg8- dam. Jože Zagorc, Paha, Otočec. PO-10) kmetijski stroji OBRAČALNIK KR 220, Puh*ln'ki elektromotor prodam. Cvelbar, uo vas, Šmarješke Toplice. (924-KS-1 ' TRAKTOR IMT 540, dobro otu ien, prodam. Alojz Ljubi, Vrh pri M [ 14, Novo mesto. (950-KS-I0) . fl3 TRAKTOR Ferguson IMT 53*^ tovo registriran, star leto dni,ter 58 oVo. ■crompirja in sadilnik koruze, _Yse. vjs trodam. Avgust Pavšelj, DružinsK 7 11, Šmarješke Toplice, tel. (068) 42-' 957-KS-10) .,3 ali KOSILNICO za traktor TV 5-fJ rv 420 prodam. Martin Tomše, 16, 68250 Brežice. (Pl0-25MO) KROŽNE BRANE in mešalec za B, prodam. Anton Marolt, Vel. Gane M0-22MO) ’ TRAKTOR Zetor 521 60 ur, torno vinkovič 523,nov’. ' nned iCT 160 na dva noža, nova, m 'ori, nov, prodam. Jože Urbančič, ^ Arnik 12, 68297 Šentjanž. (909-N^u,,, ROTACIJSKO KOSILNICO r-bračalnik »pajek« za seno Fahr®g oz (13 col) prodam. Telefon (066 15. (910-KS-10) ZETOR 6945, letnik 1979, pr«0®% lenjam za lažji traktor. Benčina, H 0, Škocjan. (692-KS-8) ,»«5111 TRAKTORSKO VITLO do 56*^ sišče za cirkular prodam. Tel. 5 P10-10MO) n£ni TRAKTOR FEND (30 KS)v voz SrtSTa P10-I7MO) ,,, ,„k PLUG znamke OLT (10-colski)- ■ lbljen, in skobeljno glavo dolžine rodam po ugodni ceni. Jože Veble-inje 19, 68258 Kapele. (P10-20V£9 ,z DVOBRAZDNI PLUG (uvo^j. lemčije) zamenjam za lepo tele. N :v pluga je z navojem. Tel. (0®U 96. (907-KS-10) 2_ SILOKOMBAJN potinger, voz-olski, varilni aparat C02, novo 2*^. mo spalnico, kombiniran šrotar z*r. ^ : koruze-cirkular, Sipovo diskasto ^ 65-ugodno modam. Marjan -74. bure 38, Šmarješke Toplice- 1 S-10) KOSILNICO BCS (greben 110 cm), ®otomo žago Stihi 051 in traktorski plug Prodam. Tel. 56-612. (P10-24MO) TRAKTOR ZETOR, 57-11, dobro "ranjen, prodam. Stanko Ržen, Dolnje raNje 2, Studenec. (1092-KS-10) PREŽO HONDO 600 z vsemi prikl-K ™». Prikolico, kot novo, ugodno pro-SgoTd. 65-086 ali 65-178. (P10- KOSILNICO BCS in avto 126 P, let-'k *™0, prodam. Slavko Jeralič, Mačko-Novo mesto. (985-KS-10) TRAKTORSKO FREZO IMT 125 M prodam 40% ceneje. Slavko Lekše, 38, Leskvoec. (988-KS-10) in2st TRaktorja ZETO, 4911 tii, E dobro ohranjena, prodam. Franc Rdeč, Kal, Dobrnič (991 -KS-10) TRAKTOR UNIVERZAL 550 M, GuTnoTi KtUE«. (P10-86MO) Preklici bjj ^^''^v^kmkovmKdm mga (958-Pk'po)1’ 83 1,01,1 5011110 pregan iz TV,IClS JOŽ1- JOŽEFA JERM, bo ? J- a govoriti žaljive stvari. Če pa (100 Jpu J° 60,110 sodno preganj: ženitne ponudbe SAMSKI FANT, 29/187, brez < . n°sti, z redno zaposlitvijo, iskren trim v?? značaja, ne pije in ne kadi, z i jgij o6l om, v ljubezni močno razočar: (jeki^J^ P01' spoznati resno in pošte , d ki je osamljena in razočarana v 1 tu j111'. Zaželeni so resni nameni in kasn skupno življenje. Ce si tudi ti želiš šif,«8 m*mega doma, se mi oglasi p ŽP i0)V DVOJE JE EEPŠE<< O« obvestila OBREZUJEM okrasno grmičevje ter sadno drevje in svetujem. Tel, 28-367. (P10-52MO) JARKICE ijave, stare 6 tednov, odič-ne nesnice, prodajamo od 17. aprila dalje. Stane Prevolšek, Čatež, 68212 Velika Loka. (P10-48MO) AVTOKLEPARSKA DELAVNICA Božidaija GROZNIKA se je .preselila v nove prostore na Glavarjevi 6, Stari trg, Trebnje. Izvajam avtokleparska-ličarska, mehanična dela, menjam olje, pranje — poliranje. Po ugodni ceni montiarmo, atestiramo vlečne kljuke. Delovni čas od 8. do 16. ure. Tel. (068) 44-701. (P1043MO) CENJENE KUPCE obveščamo, da bomo jarkice, stare dva meseca, prodajali 18. marca. Priporočamo tudi nakup starih kokoši in jarkic dne 25. marca. Nakupi bodo možni tudi v aprilu. Strugar, Svib-nik, Črnomelj, tel. 52-774. (P10-23MO) POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev, terensko in na domu. Tel. (068) 47-063, Mirna. (P10-14MO) ŠE JE ČAS, da naročite ENODNEVNE PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste. Naročila sprejemamo vsak dan na naslov: VALILNICA HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto, tel. (068) 2+496. AOP CENTRI, RAČUNALNIŠKI CENTRI, LASTNIKI PC-jev Ne zavrzite kasete vašega primerja, če se je iztrošil indigo trak. Pokličete lahko med 8. in 9. uro dopoldne na tel. (068) 47-192. Po izredno konkurenčni ceni vstavimo v kaseto nov indigo trak (po naročilu tudi štiribarvnega) vrhunske kvalitete. Trak je izdelan iz uvoženih materialov po nemški tehnologiji. Če je stiska, zamenjamo trak takoj, saj so računalniške ure zelo drage. Izrabljenih trakov ne barvamo, saj vemo, da potrgane in pomečkane kapilare v sintetičnem predivu ne morejo več vpiti na novo nanesene barve. jVAKO ® VRŠČAJ ANTON Servis in montaža hladilnih naprav, izdelava delov za kompresorje 68340 Črnomelj, Kolodvorska 56 Telefon (068) 52-073 Čestitamo za 8. marec. Slovenija Moja dežela. V SPOMIN 10. marca 1988 je kruta usoda pretrgala življenjsko nit našemu dragemu možu in ljubemu očku TONIJU PIRMANU Pogrešamo njegovo ljubezen, nežno besedo in vedri nasmeh. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da ga krije črna zemlja. Vsi njegovi Miinchen, marec 1989 ZAHVALA Tiho je odšla od nas draga sestra in teta MARIJA ŠETINA roj. Mišjak iz Novega mesta Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala kolektivu Splošne bolnice Novo mesto in Elektru Novo mestu, hišnemu svetu Nad mlini 41 in gospodu frančiškanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: brat Jože, sestri Fani in Martina z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA BELETA z Dol. Težke Vode se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali, ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala osebju pljučnega oddelka, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Alojzija, hčerke Slavka, Marija in Fani z družino ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 12. marca bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dobri mož in oče ALOJZ KAVŠEK z Broda 33 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi 4 ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš oče, stari oče in praded ALOJZ KOKLIČ iz Žalovič 29, Šmaiješke Toplice Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom Jeričevim za vsestransko pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ŠEGINE iz Rosalnic pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Hvala dr. Petrinovi in osebju ORL klinike v Ljubljani za zdravniško pomoč, družinam Žunič, Nemanič, Matjašič in Vidic za pomoč v najtežjih trenutkih, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mira z družino Skrb, delo in trpljenje vaše je bilo življenje. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila FRANČIŠKA BOLTEZ iz Gabrja 74 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sose-°om, posebno Rukšetovim in Sajetovim, tov. Ivanki Boltez za poslovne besede, pevcem DO Gabrje za zapete žalostinke in gospodu žup-mku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter Pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Anton, hčerke Francka, Marija, Rozka in Anica z “fužinami, snaha Albina z družino, brat in sestre z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in sin IVAN KAVŠEK iz Gotne vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, DO Labod tozd Ločna, GIP Pionir tozd Keramika, Tovarni zdravil Krka — tabletni oddelek, Industriji obutve Novo mesto ter kolektivu Mercator iz Gotne vasi. Posebna hvala tudi pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi Šest otrok si nas povila, vsem ljubezen si delila, dom je pust, ko tebe ni, ker v grobu mimo spiš zdaj ti. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama JOŽEFA KRIŽMAN roj. ŠVALJ iz Malenc pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo znancem, sorodnikom, vaščanom za pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala kolektivom DO Komunala iz Novega mesta, KZ Krka TZO Šentjernej. V. p. 1098 Kranj, Iskra-tozd Hipot Šentjernej za darovano cvetje. Hvala tudi Kostanjeviškemu oktetu in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčere in sinovi z družinami ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata, stari ata, praded, brat, stric in tast FRANC KUMER, starejši z Doljnega Vrha 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami v najtežjih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot. Najlepše se zahvaljujemo družinama Murgelj in Golobič za vsestransko pomoč. Domu starejših občanov Novo mesto, še posebej sestrama Dragici Urbančič in Faniki Luzar, internemu oddelku novomeške bolnišnice, ŽTO-tozd za vleko vlakov Novo mesto za podarjena venca ter tov. Martinu Kužniku za ganljive besede slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vskemu Posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Dolgost življenja našega je kratka ZAHVALA Nepričakovano se je v 88. letu izteklo plodno življenje našemu očetu, staremu očetu, pradedu, bratu in stricu JOŽETU PETROVČIČU tesarskemu mojstru iz Vranovičev 11 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vaščanom ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, darovali cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji"1 poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Štefaničevi, dr. Specovi za lajšanje bolezni. Neizmerno smo hvaležni GD Vranoviči za vso izkazano pozornost in vsestransko pomoč pri organizaciji pogreba ter častno stražo. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in godbi na pihala. Lepa hvala govornikoma Štefanu Jakšetu in Antonu Kralju ter Enici Škof za izkazano pozornost pri pogrebu. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: hčerki Slavka in Mici ter sin Karel z družinami IVO LONGAR 5 S S * % I % I s $ i Ž s * * *> s v * * s N * * * S s »n »Po izobrazbi in po naravi sem bolj tehnično usmerjen, se pravi, da sem navajen konkretnih rezultatov, da pod popisano stran potegnem črto in napravim bilanco. Prav to mi je na začetku mojega političnega delovanja povzročalo velike težave, kajti tam prave bilance ni moč napraviti. Zato pa je potrebna širina, stiki z ljudmi, čutitije treba, kako diha članstvo, ter s koordinacijo različnih aktivnosti poskušati rešiti določen problem.« Tako o svojih izkušnjah v novomeški politiki pravi Ivo Longar, do nedavnega predsednik novomeškega občinskega izvršnega sveta, še prej sekretar predsedstva OK ZK, sedaj pa direktor Iskre Tenel na Cikavi. Ivo Longar sodi v generacijo mlajših političnih delavcev in gospodarstvenikov, saj se je rodil v začetku petdesetih let v Postojni, kjer je oče služboval kot oficir pri obmejnih enotah. Mati je Primorka, oče pa Dolenjec, doma iz Ša-hovca pri Dobrniču. Osnovnošolsko mladost je preživel v Trebnjem, kamor se je družina preselila, v Ljubljani pa je končal srednjo tehniško šolo elektro smeri in nato tudi elektro fakulteto. Že med fakultetnim študijem se je preselil v Dolenjske Toplice, kjer si je ustvaril družino. Tam živi še danes. »S strokovnega področja — bil sem štipendist Iskrinega tozda Napajanje v Bršljinu — sem prišel v politiko po ovinkih, čeprav, z današnjega vidika gle- dano, dokaj hitro. Človek se še sam ne zaveda, kako ga vrtinec potegne vase,« pripoveduje Ivo. »Tako v kraju, kjer biva, kot v delovni organizaciji novega človeka, ki mu ni malo mar, kako stvari potekajo, hitro potisnejo naprej. V zvezo komunistov sem stopil po tistih razburljivih dogodkih ob okupaciji Češkoslovaške, torej zavestno in kljubovalno in z določenimi stališči. Res pa je, da sem pozneje doživel marsikaj, saj so bila v tistih časih še obdobja močnega demokratičnega centralizma in smo se morali v občini dostikrat podrediti višjim ciljem, ko so nas poklicali iz Ljubljane. Mislim predvsem na reševanje nekaterih perečih gospodarskih problemov v občini Kar se tega tiče je bilo delo v izvršnem svetu bolj kreativno, saj smo se lotevali konkretnih problemov, in moram reči da mi r.ikoli ni bil blizu diktatorski odnos. V glavnem so vse vsebine življenja regulirane po samoupravnih poteh, kljub temu pa dostikrat prideš v zagato, ko čutiš, da moraš nekomu vsiljevati rešitev, kije s strokovnega vidika in po mnenju izvršnega sveta logična, drugim pa se to ne zdi tako.« Delovna organizacija, ki jo sedaj vodi Ivo Longar, tudi ni brez problemov. Je pač čas, ko je treba stvari odpraviti tudi z radikalnimi rezi, če vidiš, da bo šlo zato jutri bolje naprej. Tudi tržni stiki so danes drugačni, kot so bili prej. Nanje precej vplivajo sedanje negotove razmere v Jugoslaviji, ko se v enem samem dnevu lahko podre velik in skrbno načrtovan posel. Zato se Ivo boji, da bo njegova družina — ima sina, ki hodi v prvi letnik gradbene srednje šole, in hčerko, ki hodi v tretji razred osnovne šole — še naprej precej prikrajšana za očeta. »Prej me skoraj niso videli doma, saj sem bil kot politični delavec odsoten skoraj vse dneve, sedaj upam, da bom doma vsaj ob sobotah in nedeljah,« se tolaži Ivo,« kajti mučnoje, če vidiš, da te družina potrebuje, ti pa moraš na druge obveznosti.« T. JAKŠE Šeškov dom je vsenarodni spomenik Predlog za spremembo imena — Prva faza preurejanja do leta 1993 KOČEVJE — Šeškov dom v Kočevju, kjer je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, je bil proglašen za kulturnozgodovinski spomenik. Zadnjega februarja pa je bila prav javna razprava o preureditvi tega doma, ki stajo sklicala Kulturni center-muzej in OK SZDL Kočevje. V razpravi je prevladalo skoraj enotno mnenje domačinov in strokovnjakov, naj bi domu, ki je bil med vojno poškodovan, po vojni pa dvakrat prenovljen, kar v največji meri povrnili prvotno obliko in ureditev prostorov, vendar tako, da bi mu ohranili sedanjo funkcionalnost. To je možno, saj so ohranjeni načrti gradnje doma in njegovih preurejanj. V tem domu so zdaj občasno kulturne in druge prireditve, razen tega je v njem muzej. Razpravljalci so menili, naj bo dom urejen tako, da bo vse to v njem tudi v bodoče. V razpravi je bilo danih še več drugih predlogov in pripomb. Sedanji Šeškov dom naj bi preimenovali v Dom Zbora odposlancev slovenskega naroda, 3. oktober, ki je zdaj praznik občine Kočevje, bi morali v spomin na zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda proglasiti za dan slovenske državnosti. Ni prav, daje ta naš narodni spomenik v upravljanju krajevne skupnosti. Vsaj prva faza prenove doma (dvorana) mora biti dokončana do leta 1993, ko bo v njem proslava 50-letnice Kočevskega zbora. J. P. POKUŠNJA SLOVINOVIH VIN NOVO MESTO — Slovin Bizeljsko - Brežice bo v novomeškem hotelu Kandija 16. marca predstavil novi program novih sortnih in predikatnih vin letnika 87 in 88. Pokušnja je namenjena dolenjskim gostincem. Sodelovali bodo tudi enologi. SPRETNE ROKE, VELIKO DOMIŠLJIJE — Največ pozornosti je na razstavi belokranjskih pisanic v metliškem Ganglovem razstavišču vzbudilo izdelovanje pisanic, toliko bolj, ker je ta veja ljudske umetnosti že skoraj izumrla. Številni obiskovalci so s pomočjo ljudskih umetnic, ki jim nikoli ne zmanjka domišljije, tudi sami poskušali z voskom ali nožičkom izpisati pisanice. (Foto: M. Bezek-Jakše) Kako nastanejo pisanice S privlačno razstavo v Belokranjskem muzeju znova obudili belokranjske ljudske običaje VEDNO VEČ SLADKORNIH KOČEVJE, RIBNICA Na območju občine Kočevje in Ribnica je preko 1.200 evidentiranih sladkornih bolnikov. Njihovo število neprestano narašča. Na območju občine Kočevje je okoli 800 teh bolnikov, v društvo za boj proti sladkorni bolezni Kočevje, ki je imelo pred kratkim občni zbor, pa je včlanjenih 360. Bolniki z območja občine Ribnica imajo že leto dni svoje društvo in so si že izborili, da vodo in kri oddajajo za pregled kar v Ribnici, v Kočevje pa prihajajo na pregled v dispanzer k zdravniku specialistu. Na nedavnem občnem zboru v Kočevju so med drugim ugotovili, da lani ni bilo posebnih težav ne zaradi pregledov in ne zaradi nabave zdravil. Pripomba pa je bila, da je hrane za diabetike v trgovinah premalo in še zelo draga je. METLIKA — Kot je ob otvoritvi razstave v Ganglovem razstavišču v Metliki pretekli teden dejala kustodinja Belokranjskega muzeja Andreja Bran-celj, je absurd, da vdanašnjih težkih časih, ko gre kulturi najslabše, pripravljajo razstave. Vendar je hkrati obljubila, da v muzeju s tem ne bodo odnehali, kajti v depojih imajo še veliko predmetov iz življenja naših prednikov, ki bi jih bilo vredno predstaviti širšemu krogu ljudi. Tokrat pa so se odločili za belokranjske pisanice. V muzeju so z razstavo želeli obuditi običaje, ki so bili v Beli krajini v navadi DNEVI MORSKIH SPECIALITET NOVO MESTO — Hotel Kandija ostaja zvest tradiciji. Ljubitelji vsakovrstnih morskih specialitet in dobre kapljice tudi letos ne bodo razočarani. V dneh od 10. do 19. marca bo namreč v hotelski restavraciji, vsaj po dosedanjem odzivu med meščani sodeč, izredno priljubljena kulinarična prireditev: dnevi morskih specialitet. Najbrž je odveč pripomniti, da bodo v teh dneh na jedilniku razne morske jedi, od svežih školjk, rib do rakov. še pred nekaj leti in ki so bili za Belokranjce tako pomembni. Belokranjci imajo to srečo, da vsaj nekaj ljudskih umetnic, kot so Marija Cvitkovič, Marija Veselič, Stanka Veselič, Alojzija Stariha, Rezka Šturm in Ines Vuletič, ohranja pri življenju pisanje in drsanje pisanic, eno najlepših vej naše ljudske umetnosti. Številni obiskovalci so se tokrat lahko pomerili v sekanju pisanic, jih kupili, si ogledali pribor za pisanje, namen in uporabo pisanic. Imeli pa so tudi enkratno priložnost, da se sami naučijo izdelovati pisanice. Ob tem je marsikateri spoznal, da v resnici lahko občudujemo roke preprostih žena in njihovo bogato domišljijo ter ustvarjalnost, saj rišejo sproti, brez predlog, premišljevanja in z neverjetno lahkoto. Ker pa se avtorice na pisanice ne podpisujejo, tudi njihova imena ostanejo skoraj neznana, zato bi morali, kot je poudarila tudi Brancljeva, njihovo delo toliko bolj spoštovati. Zanimiva razstava, na kateri je razstavljena tudi 140 let stara belokranjska pisanica, bo odprta do 27. marca. M. BEZEK-JAKŠE V ČAST DNEVA ŽENA — Jutri' !#■ marca, bo na Otočcu nadvse zabav no. Novomeški Studio D, Komp**; Ljubljanski dnevnik, Krka, Dolenjs list in Reklam studio prirejajo zabav ni večer v počastitev dneva žena • obljubljajo pester program z dobr® glasbo in humoristom, posebna P°j' lastica za oči pa bo mini modna revij Tovarne oblačil Labod ob dodatkih butika Napoleon, ki jo b»® v organizaciji Reklam studia izv«1 novomeške manekenke. Model, ki S na posnetku predstavlja Nataša Awe ršek, ena vodilnih novomeških nekenk, je iz Labodove kolekctr »jesen 89«. (Foto: M. K.) Strog ribolovni režim na Kolpi vaški inšpektor očita, da je režim„prestrog, ribiči pa menijo, daje tako prav, sicer bi bilo rib še manj — Želijo si pomoč Zavoda za ribištvo iČF.VJE Odnos z Zavodom za o o gospodarjenju z levim bre-i. Kolpe od Žage do Dola je potreb-imprej razčistiti. Tako je bilo sklen-> m na letni skupščini ribiške družine 1 > >čevje 24. februarja, ki so se je ude-.ii tudi predstavniki ribiških družin n bar in Brod na Kolpi, s katerima evska ribiška družina složno gospodari s svojim delom Kolpe. Nadalje so ugotovili, da so lani vložili v Kolpo, Rinžo in Jezero precej rib. Razen tega so izlavljali ribe iz potokov ob Kolpi in jih vlagali v Kolpo. Zaradi nizkega vodnega stanja so odlavljali nekajkrat ribe tudi v Rinži in jih vlagali v Jezero. Ugotovljeng je bilo namreč, daje bil 1 Kolpe od Žage do Dola (leva polo-u reke) dodeljen Zavodu za ribištvo zato, da bi tu vzrejal plemenite vrste rib, česar pa ta ne počne. Kočevski in hrvaški ribiči si želijo imeti na Kolpi strokovno organizacijo, ki jim bo pomagala pri boljšem gospodarjenju z reko, vendar je potreben o tem pameten dogovor. Ugotovili so tudi, da so izterjane vse kazni od krivolovcev. Izjema sta krivo-lovca iz Bihača, ki dolgujeta okoli 650.000 din samo glavnice in obresti. Samo lani pa so ribiči sami ali s pomočjo miličnikov izvedli kar 36 kontrolnih akcij na Kolpi, kar je skupaj z redno čuvajsko službo prispevalo k zmanjšanju krivolova v tej reki. Slabša pa je bila čuvajska služba na Rinži in Jezeru. Veliko naporov vlagajo ribiči še za varovanje narave, posebno voda, vendar vse to ne zaleže dosti. T udi hrvaški ribiči so poudarili, da bi bilo rib še manj, če ne bi uveljavili enotnega in strožjega slovenskega režima za vso Kolpo (in ne le za slovenski breg), kar pa jim hrvaški inšpektor očita, češ da v njihovih veljavnih predpisih ni pravne osnove za tako strog ribolovni režim. Upajo pa, da bodo nesporazumom do začetka ribolovne sezone rešili. J. PRIMC MAK GRE SPET V NURNBERG KOČEVJE Kočevski narodni zabavni ansambel MAK bo 11. marca spet nastopil v Niirnbergu. To bo že tretji njegov nastop v tem nemškem mestu — prvič so nastopili lani za dan republike — vedno pa so nastopili za naše zdomce, in sicer na vabilo slovenskega kulturno-Jportnega društva Simon Jenko. Člani ansambla Mak Srečko Štefanič, Slavko Podlogar in Andrej Oražem so povedali, da njihov bližnji nastop sodi v okvir praznovanja dneva žena v tem slovenskem društvu. Najprej bo uradni del s kulturnim programom, njihov ansambel pa bo igral za ples v zabavnem delu. Makovci pravijo, da so naši zdomci zelo zadovoljni z njihovimi nastopi, to pa potrjuje tudi ponovno vabilo za nastop. J. PRIMC £ studio **>««.»*** TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. (2) La pištola y la corazon LOS LOBOS (3) lis on!y love S!MPLY RED (6) The mercy seat - NICK CAVE & THE BAND SEEDS (8) Baby I love your way - WILL TO POVVER (t) Somethings gotten hold of my heart M. ALMOND (—) Dirty boulevard LOU REED (4) The crush of love JOF. SATRIANI (9) Wild thing TONE LOC ( ) After thc war GARY MOORE (5) Driving home for Christmas CHR1S REA Trofeje Krke v švicarskem časopisu V Petri-Heilu izšel članek Slavka Dokla o lovu na naši reki V februarski številki svetovno znanega švicarskega ribiškega mesečnika Petri-Heil, ki izhaja v Ztiri-chu, je izšel strokovni članek Delovega novinarja Slavka Dokla pod naslovom: Jugoslavvische Fische, die Geschichte machen. Pisec pred-fstavlja širši svetovni javnosti jugoslovanske ribiške rekorde, med drugim sulca z Drine, ki ga je ujel Sadik Avdič in je verjetno svetovni rekorder (teža 35 kg, dolžina 155 cm), potem postrv iz Omladinskega jezera, težko 25 kilogramov, krapa iz ■-Radohovega jezera v Slovenskih goricah (16-kilogramov) itd. Kot dober poznavalec ribolova na Krki je Slavko Dokl v članku opisal tudi »kraljevski lov« v Krki, dolenjski kraški reki. Med drugim omenja sulca, ki gaje Novomeščan Franc Tičar ujel pod Seidlovim je-i im v Novem mestu. Članek je ilus- triral z dvema fotografijama. Prikazujeta rekordnega Avdičevega sulca in Tičarjevo trofejo. ZA DAN ZENA V METROPOL NOVO MESTO Gostinci v novomeškem hotelu Metropol pripravljajo za soboto, 11. marca, zanimiv večer, s katerim želijo obeležiti dan žena. V pestrem in raznovrstnem programu bodo nastopili Trio Novina, brat in sestra Krnc iz Škocjana, Frenk Novina s svojim repertoarjem španskih in mehiških pesmi, na sporedu pa bo tudi igra na srečo, imenovana Bingo. Pokrovitelj večera je mirenska Dana, kije za vsakega obiskovalca pripravila cocktail. ORAČ RAZSTAVLJA LJUBLJANA — Na razstavišču v Vodnikovi domačiji v Ljubljani razstavlja od torka, 7. marca, svoja dela novomeški slikar Janko Orač. Razstava bo odprta do 21. marca. Ansambel Lojtrca, ki sta ga zbrali zakonca /.dcnka in Adrenj Pinterič, nekdanja pevca ansambla Hervol, ter kitarist Borut Pečenko in citraš Miran Kozole, je navdušil že s svojim prvim nastopom nedavno na »Lojtrci« na Čatežu in pomeni trenutno eno največjih dolenjskih zabavnoglasbenih atrakcij. Ansambel bo moč videti in slišati 15. aprila na veliki prireditvi »Boš videl, kaj dela Dolenjec«, ki bo v Novem mestu, pa tudi na metliški Vinski vigredi, ki bo od 19. do 21. maja. Prva dva posnetka Lojtrce bosta te dni izšla na kaseti »Pomladne domače 89«, samostojno kaseto skupine pa bo studio Sraka izdal jeseni. (Foto: D. Vovk) Žreb -e nagrado Studia D la teden dodelil JOŽI STANIŠA iz Zaloga pri Novem mestu. Lestvica pa je takšna: 1. (5) Ni ti mar ANSAMBEL L. SLAKA 2. (1) Žvižgam si veselo pesmico ANSAMBEL V. PETRIČA 3. (8) Lep spomin DOLENJCI 4. (2) Ko sc vrneš ANSAMBLI. I. RUPARJA 5. ( ) Ob Krki zeleni ANSAMBEL L PUGLJA 6. (10j Vračam se COF 7. (4) Soncu naproti HENČEK 8. t ) Štajerc v Londonu ŠTAJERSKIH SEDEM 9. (7) Ej oča. povejte FANTJE Z VSEH VETROV 10. (9) Hvala ti ANSAMBEL M. STEGUJA in KVARET DO Predlog za prihodnji teden: Srečujemo se MEDIJSKI ODMEVI WVWN/WWWWWWVW'A/VWWV^yVWWWWV>ysA^ ->š Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošiljajte na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto — -— _ Lestvica narodnozabavne glasbe ' * sfL|dio Studia D in Dolenjskega lista 1 l) NOVO MESTO IMA STEKLARSKI ATELJE NOVO MESTO Konec minulega tedna je Mojca Peček v Domu obrtnikov na novomeškem Glavnem trgu odprla steklarski atelje Rajska ptica. V ateljeju so naprodaj že gotovi najrazličnejši praktični ali okrasni izdelki iz brušenega stekla, po želji strank pa gravirajo steklene predmete, predelajo steklenico v vazo, pepelnik ali okrasek. Opremljajo tudi umetniške slike, gobeline in druge umetnije. Zagotavljajo, da tega ateljeja ne bo nihče zapustil nepos-trežen. Obiskovalci dobe v njem, če že ne drugega, koristno informacijo. ■kozerija« FRITZ NAŠEL DRUGEGA PARTNERJA Jaz biti v llitrotkalu. Pri gospod Izvoznik. Prijazen dečko. Jaz ne reči, da ni. Postreči mi s slivovk. Zer gut. Izvrstna. Aber, gospod Izvoznik imetisvezane roke. Kako to misliš? Jaz mu ponuditi izvoz kopalk v Nemčija. On meni reči: »Moram počakati na sestanek delavski svet.« Jaz vprašate »Kdaj sestanek biti?« Moraš razumeti, Fritz. Pri nas je samoupravljanje. Vse šen in pra p. A ber, jaz rabiti kopalke čez tri dni, dela vski svet sestati se čez mesec. Samoupravljalski mlini meljejo počasi. Tako je pač. Toda čez mesec dni nihče več kupiti kopalke. Zdaj biti sezona. — Če bi tovariš Izvoznik sam odtočil o postu, bi zanj tudi odgovarjal. Tako pa prevzame odgovornost delavski svet, če se slučajno kaj zalomi. Kdo biti delavski svet? To so delagati iz posameznih tozdov. Jaz lega ne razumeti. - Seveda ne, Fritz. Vi v kapitalizmu nosite odgovornost vsak za svoje odločitve. Mi v socializmu imamo kolektivno vodstvo in kolektivno, se pravi skupno odgovornost. - Kako že reči ljutstvo? V kompaniji še pes crkniti. No, ja, to je pregovor. Jaz prositi gospod Izvoznik za telefon. Si klical ženo? Ne, jaz klicati La Mare. Jo biti italijanska firma. Oni tudi delati kopalke. — Naj mi to kaj pomeni? Hočem povedati to: La More mi dobaviti kopalke v rok dva dni Pa še ne biti tako drage kot v Hill0', tkal. Italijanski fabrikanti ne imeli delavski svet. TON! GAŠPFRIČ