LETUS tel. 03 891 56 11 ©ËM0WA1 Mreže za pergole že od 20 eur - Pisarniške mize te od 10 eur - Stoli že od 5 eur - Omare že od 10 eur - Vrata in okna za vrtne hišice ie od 30 eur Kdaj? Sobota, 25.10.2014, od 8. do 12. ure Kje? Podsmrečje 20, Gornji Grad (prostori bivše Smreke) LESO TEKA hiše Turistično obarvana sadjarska razstava privabila 1.600 ljubiteljev sadja STRAN 11 Oglasi GRAD VRBOV^_- Kreit-r GOSTINSTVO. Mitja Kelicijan s.fi Savinjska CWla 4,3131 N.i7-nii evnejua Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kal so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... D*hv»aa.i: Organiziramo tudi čisto h^El^-č^^ioMi?.^ pravo w nepozabno ftith: /vi 10. lin ¿J. uri- 1 Scipobi: oiijtj i.doziatv gtnjško večerjo! Ne 1_M Mi m MBt? £--- . .. Pri družini Cvitkovič v Adlešičih so jih seznanili, kako pridelujejo lan. (Fotodokumentacija društva) V sodelovanju z mozirsko izpo- ne vse značilnosti dela in ustvarja- stavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je zgornjesavinjsko društvo kmetic pripravilo za svoje članice tradicionalno jesensko ekskurzijo. V minulih letih so se večkrat mudile tudi zunaj meja Slovenije, tokrat pa so obiskale Belo krajino. Ogledale so si osnovno pridelavo in možnosti različnih dopolnilnih dejavnosti na tamkajšnjih kmetijah. V okolici Žužemberka so jih na kmetiji Antona Štruclja seznanili s svojo mlečno proizvodnjo. Predstavili so robota za molžo in prodajo na dveh mlekomatih. Prav tako so obiskovalkam prikazali domačo predelavo mleka v različne kakovostne izdelke. Na kmetiji Bahor v Dragovanji vasi so si v sklopu dopolnilne dejavnosti ogledale Ankin his, ki je izredno zanimiva arhitekturna posebnost Bele Krajine, v katerem so ohranje- nja belokranjskega vinogradnika. Pri družini Cvitkovič v Adlešičih so jih seznanili, kako pridelujejo lan in kako ga predelajo v končni izdelek, to je laneno platno. Ogleda in občudovanja vredna je bila tudi družinska zbirka belokranjskih narodnih vezenin. Od tod so se udeleženke napotile do kmetije Krama-rič v Rosalnicah, kjer jim je gospodinja Mojca pokazala, kako se pripravi belokranjska pogača, hkrati pa jih je seznanila z dopolnilno dejavnostjo peke krušnih izdelkov. Bernarda Brezovnik z mozirske izpostave KGZ Celje je povedala: »Zbrale smo številne ideje in lepe vtise, marsikaj bo mogoče porabiti tudi pri nas. Predvsem pa nas je prevzelo, s kakšno voljo in energijo se na tamkajšnjih kmetijah lotevajo omenjenih dejavnosti.« Marija Lebar minulih članov obeh društev. Nato so se udeleženci, teh je bilo več kot petdeset, razgovorili, nekateri pa so se podali na »lov« za gobami. Te so pozneje tudi spražili in poskusili. Sicer pa bodo rečiški planinci v oktobru pripravili tudi Robijev spominski pohod na Čreto in z njim počastili spomin na svojega dolgoletnega predsednika Tržana. Marija Šukalo Do lovske koče na Stonu se je podalo preko petdeset pohodnikov. (Foto: Janja Polauder) 12 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Božična (nadaljevanje) Pastirci čred že mirno spijo, ko žar in petje jih zbudita. Al' zvezda mar neba gorijo? Odkod ta glasba čarovita? Se angelcu prikažejo, pomembno luči povedo: Pastirci, vstanite, poslušajte nas, k veselju največjemu kličemo vas. Kar zdavnaj iskreno je bilo želeno, je prišlo na svet iz visokih nebes. Odprl je nebesa sam milostni ključ, pris'jala nebeška vam danes je luč, zdaj t'mina minila, luč dan bo rodila, bo vid'la do raja zopet se pot. * Od kod so glasi tak' veseli, Kaj milo petje li pomeni? Ljudje tako še niso peli. Smo slasti rajske napojeni. Zopet nebeščan jim pove, pomeniti kaj petje če: Popeva se čast ino hvala Bogu, ker rojen zveličar je danes sveta. Nebeško krdelo oznani veselo, da čas odrešenja je svetu prišel. * Al' kje je tisto srečno mesto, v katerem naš Zveličar biva? Pokažite do njega cesto! Naj k njemu vleče želja živa. In angel jim naj znanje da, kje najdejo Zveličarja: Le v Betlehem k hlevcu podajte se vsi, tam v jaslicah dete preblago leži. In otrok device, povito v plenice, je Jezus, sin božji, Zveličar sveta. * S pastirci hitimo kristjani, Odrešenika počastiti, tud' nam velijo nebeščani Zveličarja sveta moliti. Položimo mu na altar telo in dušo danes v dar. * Naj srečna zahvala se Stvarniku da, da prišel je danes Zveličar sveta. Na zemlji, na nebi, Bog Oče čast tebi, na svetu pa mir naj bo dobrim ljudem. Sveta noč (Zapel Tone Mlačnik iz Luč) Romarske pesmi (2) Čuj, čuj, čuj, čuj, ljub' sosed moj, prisluhni, kaj ti jaz povem, noj' kaj se je zgodilo h'nocoj. 'neh sedem ur pred dnem. * K meni je prišel en mlad dikant, imel je vse svetel gvant, je bil vesel in lepo pel, je mene gor' zbudil. * Al' jez sem se prestrašil, kal, ves ta nebeški šajn, začel sem hitro vstajat' gor, sem mislil, da je dan. * Le angel prav nocoj to noč prižgal nam je nebeško luč, kar hitro vstat', nič več zaspat', se v Betlehem podat'. * Al' angel meni mir ne da, me kliče za seboj. Tja v mesto me je pripeljal glih ura dvanajst je b'la. * V eni preprosti štalici nebeško dete noter leži. Marija pred njim kleči, pa en' petler zapuščen zrav'n bedi. Pastirci (Zapel Tone Mlačnik iz Luč) Ti pastirci na ti gmajnici, ki to živin'co vahtajo, prišel jih je angel klicat', je b'lo ob polnoči. Le sem pejte in poglejte, kaj v štalici za'no lepe dete. Veselimo se vsi skupaj tega rojstva božjega. * Kar je Eva pregrešila iz svojo prevzetnostjo, je Marija zadobila z veliko ponižnostjo. * Ona mati je postala tega nebeškega kralja, veselimo se vsi skupaj, tega rojstva božjega. * V eni štalci je bil rojen naš zveličar - kralj zemlje, v ene jasli položen, čeprav je kralj, čez kralje vse. Po naključju sem v Lepi Njivi našel staro bele-žnico, v kateri so bile napisane razne nabožne pesmi. Verjetno je bila ta beležnica nekoč v lasti katerega izmed romarskih vodij v teh krajih. Naj poudarim, da je jezik in način pisanja verjetno nekoliko mlajši, kot so ostali podobni zapisi. Sveti Alojz Mi tebe počastimo, angelski mladen'č, tebi se izročimo, bodi naš pomočnik, o sveti Alojzius, prosi Boga za nas! * O glej, kak' tam moli, s pobožnostjo kleči, kak' on po božji volji vse Jezusu izroči. O sveti Alojzius, prosi Boga za nas! Nadaljujemo prihodnjič. * Iščemo stare fotografije Maistrov borec Alojz Resnik je leta 1919 poslal tole razglednico bratu Martinu na Rečico ob Paki. Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 13 Nasveti Doma narejen aranžma za dan spomina na umrle DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Če izdelujemo aranžma za družinski grob, se moramo držati določenih pravil. Na grobovih deluje enako cvetje v večjih količinah umirjeno. Najboljši vtis dosežemo, če dodamo temu cvetju še eno skupino cvetja. Pomembna je barvna harmonija. Ko se odločimo, da bomo aranžma naredili sami, si moramo vzeti čas. Na delovni površini razvrstimo cvetje, zelenje, plodove in veje po skupinah. Lahko se lotimo klasičnega oblikovanja aranžmajev. Pri teh je značilna stroga simetrija, cvetje je razporejeno po celotnem izdelku. Pri izdelavi izdelka moramo biti najprej pozorni na podobo groba. Če imamo posodo lepo, je pravšnja, da jo postavimo na marmorno ploščo. Mora biti stabilna, kar je izredno pomembno. V vlažno gobo podtaknemo le nekaj žlahtnega cvetja, bodisi vrtnice, dalije, krizanteme ali pre-objede. Cvetje zapolnimo z zelenjem. Ničesar ne sme biti preveč, naj lepa posoda ostane vidna. Nelepo posodo pa čim bolj prekrijemo z zelenjem, jesenskimi plodovi in listi dreves, ki so že obarvani v jesenske barve. Zelo pomirjajoča je zelena barva, zato je izbira zelenja zelo pomembna. Nevtralizira tudi močne barvne kontrasti cvetja. Če izdelujemo sveži aranžma, moramo biti posebej pozorni na ravnotežje in dolžino cvetov, da jih veter ne prevrne. Težišče lahko dosežemo s širokimi listi, kot jih imata na primer monstera in ščitovka. ARANŽMAJI Eni se odločajo za aranžmaje, ki ostanejo na grobu dlje časa sveži. Pri takem aranžmaju izberemo sveže zelenje (pacipreso, lovorikovec, drevesasti bršljan, pušpan ...). Kombiniramo jo s smrekovimi storži, z lotosom, s plodovi šipka, z makom, s suhim vrtnim rmanom ... Uporabimo lahko tudi različne gozdne mahove. Prednost takšnih aranžmajev je v tem, da jih kasneje lahko nekoliko predelamo, zamenjamo nekaj rastlin oziroma materialov. Če je vreme naklonjeno, lahko takšen aranžma na grobu ostane več tednov. VENCI Venec simbolizira krog življenja. Izdelava ni zahtevna. Vanj spletemo pokojnikove navade, spomine in njegovo najljubše cvetje. Obroč naredimo iz vrbovih ali brezovih vej. Preden venec začnemo izdelovati, si pripravimo mah, slamo ali seno. To ovijemo z žico na obroč. Dobiti moramo enakomerno debel obod. Za dekoracijo se lahko odločimo za lepljenje suhega cvetja na obod (suhe rože, suh vrtni rman ...). Uporabimo različne storže različnih iglavcev. Lahko pa si naredimo šopke iz bršlja-na, šipka in drugih plodov. Te s tanko žico enakomerno razporedimo in povežemo po obodu. Lahko si nekoliko olajšate delo in si v cvetličarnah oziroma vrtnih centrih kupite venčke iz gobe. Uporabimo jih lahko za suhe in sveže dekoracije. Pri dekoracijah aranžmajev imejte čim več domišljije in verjemite, da vam bo uspelo narediti res lep aranžma. V W0J sadik gozdnega drevja in njeno vzdrževanje MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Jesen je čas, ko je treba opraviti vzdrževanje zaščite sadik gozdnega drevja v nasadih pred divjadjo. Pozimi je za srnjad, gamse in jelenjad v gozdu hrane manj, zato so sadike vabljiva tarča, nezaščitene pa tudi lahka vabljiva tarča. Objede-ne sadike ne rastejo pravilno, največkrat postanejo večvrhate, saj divjad najraje odgrizne vršni del sadike, kjer je zbranih največ hranilnih snovi. Osnovanje nasada gozdnega drevja je velika investicija, zlasti če sadimo listavce. To je glede na rastišča in na velik delež smreke v naših gozdovih, ki je občutljiva na podlubnike, bolezni in ujme, nujno. Hektar nasada javorovih sadik stane 6.000 evrov - v to ceno so vključeni samo materiali (sadike, zaščitne mreže in koli), dela nismo šteli. Seveda pri nas ne sadimo ne hektarskih »frat«, izjema so ujme in ne čistih, eno-vrstnih nasadov. Nasadi so največkrat mešani, sestavljeni iz optimalnega razmerja iglavcev in listavcev. Vsako investicijo je treba vzdrževati, drugače je hitro zgrešena, stran vržen denar. Pri nasadih gozdnega drevja pomeni to vsakoletno nego (obžetve sadik, da jih ne prerastejo praproti, robida, trave in druga zelišča) ter zaščito pred objedanjem oziroma njeno vzdrževanje. ZAŠČITO SADIK JE TREBA VZDRŽEVATI VRSTO LET Za zaščito sadik uporabljamo kolektivno in individualno zaščito. Kolektivno zaščito izvedemo s postavitvijo ograde. Mreža te ograje je visoka dva metra. Vsako leto jo je treba pregledati spomladi in jeseni ter po vsakem močnejšem vetru, ki je v okoliškem gozdu povzročil vetrolom. Preveriti je treba, ali je padlo drevje ograjo poškodovalo, in popraviti poškodbe, drugače bi preko nastale vrzeli divjad nemoteno prihajala v nasad in ga hitro zdesetkala. Zakrpati je treba tudi druge morebitne vrzeli. Z ograjo ščitimo nasade vse do redčenj v drogovnjakih, ko postane ovira za spravilo. Individualno zaščito opravljamo na različne načine. Sadike smreke ščitimo predvsem z jesenskimi premazi vršičkov. Zgornji del rastline, 14 Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 I Nasveti, Ljudje in dogodki zlasti pa vršičke premažemo s posebno pasto, ki odvrača divjad, da bi odgriznila vršni del rastline. Tovrstna zaščita je enostavna, lahko izvedljiva, poceni in učinkovita. Žal jo lahko izvajamo šele v jesenskem času, ko vršički sadik povsem olesenijo. Zato je primerna predvsem za smreko. Ta je za divjad na srečo najbolj zanimiva šele v zimskem in spomladanskem delu leta. Nasade smreke premazujemo do takrat, ko srnjad ne more več doseči vršnih poganjkov sadik. V zadnjem času to metodo vse bolj uspešno uporabljamo tudi pri zaščiti bukovih sadik na manj ogroženih predelih. ZAŠČITA LISTAVCEV NAJ BO DOSLEDNA Sadike listavcev, zlasti plemenitih listavcev (javor, češnja, jesen) so za divjad prava poslastica, zato morajo biti zaščitene že takoj po sa-dnji. Za zaščito uporabljamo plastične mreže v obliki tulcev (finomrežasti tulci), ki so različnih dimenzij, odvisno od vrste sadike in vrste divjadi, pred katero jih ščitimo. Vsem pa je značilno, da potrebujejo oporni količek. Ta mora biti čvrst, raven in dovolj globoko ter čvrsto zabit v tla, da zdrži pritisk snega pa tudi poskuse divjadi, da bi prišla do sadike. Del količka, ki gleda iz zemlje, mora biti neko- Pravilno zaščitena sadika listavca (Foto: Marijan Denša) liko daljši od tulca, drugače se tulec upogne in deformira sadiko. Pomembno je tudi, da je tulec privezan h kolu povsem na zgornjem delu in da je kol v tulcu, saj mu tako daje boljšo oporo. Za pričvrstitev tulca h kolu uporabljamo samozate-gljive vezice. Zaščito sadik listavcev opravimo torej nemudoma po sadnji, vsako jesen (in tudi pomlad) nasad preverimo ter odpravimo morebitne pomanjkljivosti. Sčasoma se namreč nekateri količki zaradi mehkih tal nagnejo, sadike preraste robidovje, če mreže niso dovolj trdno pričvršče-ne, lahko zdrsnejo navzdol in sadike več ne ščitijo. Čez nekaj let marsikateri količki slabše kvalitete tudi strohnijo v tleh ali se prelomijo, zato jih je treba zamenjati. Ko so čez leta sadike dovolj čvrste, lahko same nosijo mrežo, tedaj kol odstranimo, da ne ovira rasti drevesca. Mreže naj ščitijo sadike čim daljše obdobje. Odstranimo jih šele takrat, ko bi postale ovira za debelinsko rast debel. Tulce vzdolžno prerežemo in odstranimo iz gozda. LASTNIK JE UPRAVIČEN DO SPODBUD ZA VZDRŽEVANJE ZAŠČITE SADIK Za vsa dela zaščite sadik in vzdrževanja te zaščite, ki jih lastniku naloži oziroma svetuje revirni gozdar, je lastnik upravičen do spodbude iz državnega proračuna pod enakimi pogoji kot za vsa dela gojenja in varstva gozdov. Zadnji rok za pregled in odobritev opravljenih del vlaganj v gozdove za tekoče (fiskalno) leto je sredina novembra. V SPOMIN Anton Boršnak 1942 - 2014 Anton Boršnak se je rodil leta 1942 v Potoku. Osnovno šolo je obiskoval na Gorici ob Dreti in nato v Mozirju. Po zaključku izobraževanja na srednji tehniški lesarski šoli v Ljubljani se je zaposlil v takratni Lesni industriji Nazarje, kjer je z leti napredoval do vodje takratne temeljne organizacije združenega dela Stavbno pohištvo. Ob delu je opravil višješolski študij in postal inženir lesarstva. Na družbenopolitičnem področju je bil aktiven že v mladostnih letih; bil je predsednik mladinske organizacije takratne občine Mozirje. V Krajevni skupnosti Nazarje je bil predsednik, več mandatov član odbora krajevne skupnosti in vseskozi aktiven pri infrastrukturnih projektih, kot so bile izgradnje cest, telefonije ipd. Leta 1986 je zapustil gospodarstvo in prevzel vodenje takratne občinske skupščine v Mozirju, še pred iztekom mandata pa je bil povabljen v komisijo za sanacijo takratnega podjetja Glin Nazarje. Na pobudo Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki je vodil prestrukturiranje podjetja Glin, je Anton Boršnak prevzel vodenje novoustano- vljenega invalidskega podjetja Glin IPP, kar je bil zanj nov izziv, ki ga je sprejel s polno odgovornostjo in predanostjo. Glin IPP je z svojim znanjem, izkušnjami in trdim delom skupaj s sodelavci v nekaj letih pripeljal do stopnje, ko je podjetje postalo prepoznavno in tržno uspešno, invalidom ter ostalim zaposlenim pa je zagotavljalo solidno eksistenco. Na podlagi tega dosežka je Bor-šnak skupaj z družbeniki odkupil podjetje od Slovenske razvojne družbe s ciljem pospešiti tempo razvoja in zaposlenim zagotoviti dolgoročno perspektivo. Ta cilj je vse do svoje upokojitve uspešno uresničeval. Ob tem, ko se je polno angažiral v gospodarstvu, je aktivno deloval tudi na družbenopolitičnem področju. Bil je eden od pobudnikov za ustanovitev samostojne občine Nazarje, dva mandata je bil član občinskega sveta, bil je tudi predsednik komisije za pripravo delitvene bilance bivše občine Mozirje. Leta 2006 je za izjemne dosežke prejel zlati grb Občine Nazarje. Prosti čas je posvečal aktiv- nostim v ribiški družini, v sadjarskem in planinskem društvu, bil je zbiralec starin in je uredil zbirko zapuščine Ignacija Zavolov-ška, bil je tudi član društva upokojencev, član združenja borcev za vrednote NOB, član Rdečega križa in podporni član Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti. Zelo aktiven je bil kot rezervni častnik v takratni teritorialni obrambi Zahodnoštajerske pokrajine, za kar je bil leta 1972 odlikovan z redom za vojaške zasluge s srebrnim mečem, leta 1982 pa z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Zelo kratek čas upokojitve mu je bilo dano žeti sadove svojega trdega in poštenega dela iz preteklosti, saj ga je zahrbtna bolezen od leta 2010 dalje prikrajšala za mnoge srečne trenutke, ki jih je želel preživeti v krogu svojih najdražjih. Antonu Boršnaku smo hvaležni za njegov vsestranski doprinos naši družbeni skupnosti, ohranjali ga bomo v spoštljivem spominu. Milan Zavolovšek Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 15 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi Občinska volilna komisija Nazarje je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volilvah (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLV-UPB3, 45/08 - ZLV-H in 83/12) sestavila naslednje POROČILO o izidu lokalnih volitev 5. oktobra 2014 v Občini NAZARJE Skupno število volivcev z območja občine: 2215 Skupaj glasovalo po imeniku: 1257 Skupaj glasovalo s potrdili: 0 Skupaj glasovalo po pošti: 1 Procent udeležbe v občini: 56,75 % I. V Občini Nazarje se je kot eni volilni enoti neposredno volil župan. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, da je za župana Občine Nazarje izvoljen: Matej PEČOVNIK, roj. 11. 10. 1965, Tominškova ulica 8, p. Nazarje. II. V Občini Nazarje se je v štirih (4) volilnih enotah volilo skupaj enajst (11) članov občinskega sveta. 1. V volilni enoti 1 se je volilo tri (3) člane občinskega sveta in so bili izvoljeni: • Boštjan CIGALE, roj. 12. 7. 1964, Pod Slatino 2, p. NAZARJE • Janez ŠTIGLIC, roj. 27. 11. 1938, Tominškova ulica 6, p. NAZARJE • Nikolina IGNJATIČ, roj. 18. 7. 1987, Zadrečka cesta 17, p. NAZARJE 2. V volilni enoti 2 se je volilo tri (3) člane občinskega sveta in so bili izvoljeni: • Filip STRNIŠNIK, roj. 9. 12. 1967, Ob Savinji 8, p. NAZARJE • Helena ŠOSTERIČ, roj. 7. 7. 1959, Žlabor 1, p. NAZARJE • Milan MARTINOVIČ, roj. 17. 3. 1961, Zadrečka cesta 9, p. NAZARJE 3. V volilni enoti 3 se je volilo dva (2) člana občinskega sveta in sta bila izvoljena: • Miran LEVER, roj. 26. 4. 1963, Potok 28, p. NAZARJE • Filip BLATNIK, roj. 14. 3. 1990, Kokarje 13, p. NAZARJE 4. V volilni enoti 4 se je volilo tri (3) člane občinskega sveta in so bili izvoljeni: • Bojan ŠTRUKELJ, roj. 17. 10. 1969, Šmartno ob Dreti 27, p. ŠMARTNO OB DRETI • Tatjana JURJOVEC, roj. 10. 1. 1972, Šmartno ob Dreti 83, p. ŠMARTNO OB DRETI • Olga OBOJNIK, roj. 4. 2. 1966, Šmartno ob Dreti 65, p. ŠMARTNO OB DRETI III. Občinska volilna komisija Nazarje ugotavlja, da pri glasovanju ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Številka: 041-0001/2014 Datum: 9. 10. 2014 TAJNICA: PREDSEDNICA: Marinka REMIC, l. r. Terezija PLAZNIK, univ. dipl. prav., l. r. DROBTINICA, AKCIJA RDEČEGA KRIŽA IN OSNOVNIH ŠOL Prispevajmo za prehrano osnovnošolcev Že leta v Sloveniji v oktobru poteka akcija Drobtinica, v okviru katere občani obiskujemo stojnice Rdečega križa in osnovnih šol in z nakupom prispevamo za prehrano pomoči potrebnih osnovnošolskih otrok. V zgornjesavinjskih občinah je akcija vedno zelo uspešna, upajmo, da bo tako tudi letošnje leto. Občani, ki želijo z nakupom kruha in drugih prehrambnih izdelkov pomagati otrokom iz svoje občine do brezplačnih šolskih obrokov, so na stojnice vabljeni od petka do nedelje, 17. do 19. oktobra. V petek bo bogato obložena stojnica občane pričakovala od 14. ure dalje v Nazarjah pred trgovino Mercator. V soboto bodo stojnice od 8. ure dalje postavljene v Mozirju pred trgovino Tuš, na Rečici ob Savinji pred lokalno trgovino in v Gornjem Gradu pred kulturnim domom. V nedeljo bodo prostovoljci Rdečega križa občane postregli na Placu na Ljubnem ob Savinji od 8. ure dalje in v Lučah na tržnici od 9. ure dalje. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena osnovni šoli tiste občine, kjer bodo zbrana. TG NAZARJE Delavnica o kaščah v Zgornji Savinjski dolini V petek, 24. oktobra, bodo v mali dvorani na-zarskega kulturnega doma pripravili delavnico o kaščah. O vlogi, pomenu in razvoju kašč v slovenskem prostoru bo spregovoril priznani etnolog in umetnosti zgodovinar izr. prof. dr. Vitomir Hazler. O kaščah v Zgornji Savinjski dolini, predvsem o njihovem ohranjanju bosta spregovorila Marijan Denša in priznani izdelovalec in ohra-njevalec kašč Jože Kaker iz Luč. Gostje delavnice bodo lastniki ohranjenih in obnovljenih kašč, ki bodo delili izkušnje z ohranjanjem kulturne dediščine. Predstavljena bo ena najstarejših kašč pri nas, Tominškova ka-šča, pa ohranjena kašča iz Mozirskega gaja ... Po delavnici bo v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec otvoritev slik in plakatov kašč, ki jo bo odprl Aleksander Videčnik. On je med drugim tudi pobudnik, da ohranjene kašče predstavljamo v Savinjskih novicah. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Ljudje in dogodki, Matična kronika, Čestitke, Oglasi SLIKARSKA KOLONIJA VRTCA MOZIRJE Mali slikarji preplavili Mozirski gaj S čopičem po Gaju so se na zadnjo letošnjo septembrsko soboto, že deveto leto zapored, sprehodili mali »umetniki«, stari med štirimi in šestimi leti. Tokratnega srečanja so se udeležili otroci iz sedmih vrtcev: z Rečice ob Savinji, Ljubnega ob Savinji, iz Naza-rij, Gornjega Grada, Bočne, Velenja in seveda Mozirja. Sodelujoče otroke, vzgojiteljice in starše je uvodoma pozdravila ravnateljica mozirskega vrtca Mateja Glušič. Izpostavila je različne vidike srečanja; od spoznavanja likovnih tehnik do spoznavanja in ustvarjanja v naravi, razvijanja pozitivnega odnosa do okolice in konec koncev tudi družabnosti. Likovna kolonija je potekala v VRTEC BOČNA Otroci so našli obilico motivov, vrednih, da jih prenesejo na slikarska platna. (Foto: Benjamin Kanjir) času, ko je bila v Gaju tudi razstava buč, kar je dajalo prostoru še dodatno barvitost. Otroci so našli obilico Praznovali prihod jeseni V bočkem vrtcu so prihod jeseni praznovali zadnji septembrski dan. Otroci so se s starši zbrali pred šolo. Najmlajši so z vzgojiteljicami najprej pripravili krajši program, kjer so prepevali in plesali. Nato so bili prisotni povabljeni v gledališče, kjer so jim vzgojiteljice pripravile predstavo o hruški debeluški in gozdnih živalih. Po predstavi je sledilo druženje motivov, vrednih, da jih prenesejo na slikarska platna. Za to so uporabljali šest likovnih tehnik, vsak izmed njih pa se je preizkusil v vsaj dveh. Tako so z ogljem risali kape- lo sv. Valentina, avto iz šib so risali s svinčniki, z barvnimi kredami so risali buče, s tempera barvami so naslikali čebelnjak, z akvarelni-mi pa japonski vrt. V jajčni emulziji so izdelali praskanko starega mlina. Z otroki je bilo enajst mentoric, ki so jim pomagale vzpodbujati domišljijo, jim svetovale in skrbele, da so imeli na voljo dovolj in ustrezen likovni material. Po uri in pol ustvarjanja so se otroci z mentoricami zbrali pri ribiškem domu, kjer so si ogledali igrico Suknja za ježka, ki so jo izvedle strokovne delavke mozirskega vrtca. Ravnateljica pa se je ob koncu s spominskimi priznanji zahvalila vsem za sodelovanje in jih povabila, da se jim pridružijo tudi prihodnje leto. Benjamin Kanjir in ustvarjanje. Otroci so se zabavali v delavnicah, na igralih in na posebej pripravljenih poligonih, kjer je bilo vse povezano z jesenjo in dobrotami, ki jih prinaša ta letni čas. Še posebej so se za to priložnost potrudili starši, saj so bile mize obložene z dobrotami, ob katerih je čas druženja minil še hitreje. Štefka Sem Matična kronika za september POROKE: Sotler Boris in Hriberšek Teja, oba iz Topolšice, Žuntar Janez in Zor-ko Tjaša, ob iz Zgornjih Pobrežij, Šlajpah Sebastjan iz Šentlovrenca in Tostovršnik Klara z Rečice ob Savinji, Ruf Luka iz Ljubljane in Trček Simona iz Loga pri Brezovici, Grohar Marko in Kralj Katarina, oba iz Hrastnika, Štumfel Boštjan in Globočnik Sabina, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Sušnik Gabriel Alejandro iz Udja in Krznar Urška iz Gornjega Grada, Savšek Mitja in Lovše Mateja, oba iz Save, Lesjak Marjan in Pi-rečnik Nina, oba s Prihove, Roškar Darko iz Nemčije, Reischach, in Ča-sl Maja s Prihove, Fricelj Anton iz Potoka in Žerovnik Nataša iz Šmartne-ga ob Dreti, Zabukovšek Boris iz Žič in Srebotnik Vesna iz Prevalj, Pod-križnik Aleksander in Ocepek Simona, oba iz Mozirja, Rakun Aleš iz Polzele in Razbornik Mateja iz Brega pri Polzeli. SMRTI: Pahovnik Marija iz Gornjega Grada, Janič Peter iz Šmihela nad Mozirjem, Prepadnik Anton iz Raduhe, Prelesnik Marija iz Solčave. Otroci so se igrali na poligonu, ličkali koruzo ... (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 17 NAGRAJUJEMO NASE ZVESTE IN NOVE NAROČNIKE HI a ¿1 Í Spoštovana ZVESTE bralke in bralci hvala vsem k s ti: sodelovali v Hriši nnargdnl akciji v predvolilni številk Savinjskih novic. Pfaviišfl odaovcf na zastavljeno vprašaje je bi b) Atajtaancier VidečniK Izmed vseh pravilno rešenih in pravočasno prispelih kup c ni ko v smo izžre ba i nasledn e srečneže. ki bcdc □ rcje : ■- iJci-.: sel poscd z kuhinjskega programa Cu sri* Plaslikc S-.:iz;i - Vesna Žetezmk. Kokarje 11, Nazarje, - Dušan {Emilija) Lanišek, Tirosek 32a, Gornji Grad, - Vika Ven lini k, Novo nasefje Gornji Grad, - Jon (Darja) Kakor, Ročica S, Ročica ob Savinji, - Tovž Franc, Otok 20, Gornji Grad, - Slavka (Jernej) Plankl, Luče 126, Lučo. - Tine Brocl, Loko 2a, Mozirje, - Katica Breznik. Strmec 13, Luče. - Eli (Janez) Veninšek. Luče 103, Luče, - Tatjana Jurjovec, Šmartno ob Dreti Nagrajenci prevzamete nagrade v našem tajništvu, najkasneje do petka, 7. novembra 2014. NAGRADNA IGRA L C Ko sliko sestavite, jo "b. nalepite1 id Žjppiinico in -„v ' nam jo s svojffhi . [indrilki pošljite na naslov Savinjske ft^vite; ¡P S wjnjská testa 4, i J i I /fcj-j-mnf rti Nazarje, du üirkáj l~\ Mt;d pravilnimi rKitViiim ' '^jfffim bomo i7žfeb ali frr ffi dobíftn tk£ lepe n¿gi ade, ki , ^^ ; jo pudarjíi Cremtafee. \ úaaseffí \ z v> . i ®, • _ ; v, j ^ V , ' Drage brajke in bralci, A pred Vami je nagradna igra, V kateri rjjprate razrezati \ \ , spodnjo sliko in jo pravilno sestaviti. >" * ^VrAk , * J T 2 iiJS^^,_---^- -- V ^M l m K cr- / ' M' ji-^» M& W íj , m W 18 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Ljudje in dogodki, Iz občin ANA TRATNIK, NAVDUŠENA POPOTNICA »Lahko potujemo zastonj, kamorkoli •••« Z nastopom novega študijskega leta se za študente končuje dolgo poletje, ki so ga preživeli vsak po svoje. Eni, med njimi Ana Tratnik, ki je doma iz Pustega Polja, tudi zelo pestro. 21-le-tna študentka bibliotekarstva in informatike je na svojem prvem potovanju v lastni režiji v lanskem letu ugotovila, da je potovati samostojno nekaj najlepšega. Poleg tega je na svojih potovanjih spoznala, da lahko odpotuje kamorkoli z majhnimi stroški in marsikje preživi s prostovoljnim delom brez stroškov. Kar pomeni, da zanjo meja ni več. NAJVEČJI ČAR JI PREDSTAVLJATA NEORGANIZIRANOST IN SPONTANOST V lanskem letu je Ana odpotovala na Dansko. Kot pravi, je bila odločitev za destinacijo povsem spontana, kupila je letalsko karto in pristala v Kobenhavnu. »Tam sem en teden v zameno za hrano in prenočišče delala v hostlu in si s tem močno zmanjšala stroške. Nato sem šla na danski otok Bornholm, ki sem ga prekolesarila in odpotovala še na otok M0n, do katerega sem se prvič v življenju odpravila na avtoštop.« S tem se je rodila Anina ljubezen do potovanj in kot pravi, ji največji čar predstavljata neorganiziranost ter spontanost. »Lahko rečem, da navadno ne vem, kje bom tisti dan spala, niti, kje se bom nahajala čez nekaj ur. Imam približno začrtano pot, nato me doma- čini usmerjajo na destinacije vredne ogleda.« Potovanje na Dansko jo je prepričalo, da je treba videti še kakšen CENA ODVISNA PREDVSEM OD ŽELENEGA UDOBJA Redbullovo potovanje, katerega preizkušnja je bila potovati brez de- Ana Tratnik se je lani med drugim potepala po Toskani. (Fotodokumentacija AT) drug košček sveta v lastni režiji. Hitro je ugotovila, da brez urnikov ter načrtnih obiskov znamenitosti spoznaš druge popotnike, domačini te vabijo domov, ti celo kaj dobrega skuhajo. Tako je v lanskem letu na podoben način odpotovala še v Italijo, v Toskano in Cinque Terre, letos februarja je obiskala zahodni del Turčije, med drugim Ka-padokijo, Safranbolu ter Istanbul. Poleti se je s prijateljico odpravila na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Čeprav je bilo to potovanje kratko in skoraj na domačih tleh, je bilo za Ano eno najlepših. narja in elektronskih naprav, je Ano prepričalo, da je mogoče tudi brez denarja daleč pripotovati. In kaj je Anina skrivnost potovanj z malo denarja? »Finance naših potovanj so odvisne od želenega udobja in ne toliko od izbrane destinacije. Najpomembnejši je način potovanja. Privarčevati je možno na vseh področjih. Hrano lahko kupimo v su-permarketih, za transport uporabljamo lokalna prevozna sredstva in spimo v hostlih. In čeprav se sliši še tako nenavadno, lahko potujemo tudi zastonj. To je mogoče, če smo pripravljeni na potovanjih nekaj ur dnevno prostovoljno delati. Ponudba prostovoljnih del je zelo obsežna, vsakdo lahko najde nekaj zase, ne glede na to, na katerem koncu sveta se nahaja. V zameno za pomoč vsak prostovoljec navadno dobi prenočišče in do tri obroke dnevno. Tako stroški hrane in prenočišča znesejo skupno nič evrov, če temu prištejemo še avto-štop, lahko potujemo zastonj. Kamorkoli.« Tatiana Golob OBČINA REČICA OB SAVINJI Povabilo na tečaja za prostovoljce in oskrbovalce še velja Aprila se je Ana s prijateljicami udeležila posebnega mednarodnega tekmovanja, ki ga je organiziralo podjetje Redbull. Udeležilo se ga je sto ekip s celega sveta, ki so imele start na Dunaju, v Londonu, Milanu in v Parizu. Cilj vseh je bil priti brez denarja in brez elektronskih naprav, torej prenosnih telefonov, kamere, fotoaparatov ..., do Berlina v samo sedmih dneh. Edina valuta, ki so jo lahko tekmovalci unovčili, so bile pločevinke Red Bulla. Te so dobili na vsakem kontrolnem mestu. Kot pravi Ana, je bila potrebna iznajdljivost. »S tem potovanjem smo si dokazale, da je tudi brez denarja mogoče daleč priti, če je le želja dovolj močna. Sama pa sem se takrat navdušila nad avtoštopom, saj druge možnosti za transport niti nismo imele, z izjemo »švercanja« na javnem transportu in leta, ki nam ga je iz Linza do Hannovra uspelo zamenjati za nekaj pločevink. Tako mi je izziv postal potovati s čim manj denarja.« Anina ekipa je iz Milana v Berlin prispela v samo petih dneh. V okviru vsebin projekta Medgen-borza so na Rečici ob Savinji pričeli z izvajanjem dveh tečajev. Eden je namenjen izobraževanju in usposabljanju prostovoljcev, drugi oskrbovalcem starejših in bolnih svojcev. Oba tečaja potekata v izvedbi strokovnih predavateljev Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane. Urša Selišnik z rečiške občine, ki koordinira projekt Medgenborza, ob tem pravi: »Problem staranja prebivalstva postaja sodobna družbena stiska, ki jo lahko Slovenci in drugi Evropejci izkoristimo za nagel razvoj lepših medčloveških odnosov, zato vabimo, da se nam na tečajih pridruži čim več ljudi. Vsi udeleženci dobijo po končanem izobraževanju tudi ustrezna potrdila.« Po uvodnem predavanju bo naslednje srečanje v ponedeljek, 20. oktobra, nato pa bodo srečanja vsaka dva tedna. Tečaj za oskrbovalce bo ob 10. uri, tečaj za prostovoljce pa se bo začel ob 15. uri v prostorih občine. Dodatne informacije in prijave sprejemajo tudi po elektronski pošti na naslov ursa. selisnik@obcina-recica.si. Več informacij nudijo na občini. Marija Lebar Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 19 Kronika, Organizacije, Šport ROP POSLOVALNICE DBS Gornjegrajska banka že drugič na udaru roparjev, tokratna sta se odpeljala proti Črnivcu STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zadnja preizkušnja pripadla Poličniku V sredo se je v poslovalnici Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu že drugič v manj kot mesecu dni zgodil oborožen rop. Nekaj pred deveto uro sta dva oborožena in zamaskirana roparja vstopila v prostore banke in od uslužbenke zahtevala denar. Po ropu sta se odpeljala v smeri Črnivca v starejšem vozilu znamke Renault Mega-ne, rdeče barve in s tablicami koprskega območja. Policisti so v sporočilu za javnost zapisali, da obstaja velika verjetnost, da sta neznana storilca vozilo zapustila in se skrivata, skupaj ali vsak zase, na okoliškem območju. Pozvali so občane, naj bodo pozorni na neznani sumljivi osebi in naj jih s svojimi opažanji seznanijo. Podatki o tem, koliko gotovine sta odnesla, do zaključka redakcije še niso bili znani. Ali bo policija tudi tokrat tako uspešna kot v prvem ropu, bomo še poročali. Po prvem ropu, ki se je zgodil konec septembra, so namreč tri storilce ujeli Na zadnji tekmi z malokalibr-sko puško pred zimskim premorom so se člani Strelskega društva Gornji Grad pomerilo v tekmi sede na 100 metrov. V sedečem položaju sta se najboljše odrezala najstarejša člana društva. Ivko Poličnik je s 93 krogi zmagal, drugo mesto je z 91 krogi osvojil Jože Vertot, tretje z krogom manj pa To- še isti dan, našli pa so tudi večino od šestih tisočakov, kolikor sta roparja odnesla iz banke. Dva od storilcev sta se v gozdu v Homu pre-oblekla ter tam skrila orožje, denar pa sta nosila v nahrbtniku, ki so jima ga odvzeli ob aretaciji v Nazarjah. K razrešitvi prvega ropa so veliko pripomogli občani, ki so sumljive roparje opazili in policiji sporočili, kje se nahajajo. Štefka Sem Po 26. septembru je bila poslovalnica DBS v Gornjem Gradu že drugič tarča roparjev. (Foto: ŠS) maž Trogar. Strelci bodo v novembru pričeli s treningi z zračno puško za ligo, ki bo potekala v Mozirju. ŠS DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Na Pohorju je bilo lepo Zgornjesavinjski diabetiki se vsako leto podajo na celodnevni izlet. Tako so si ogledali že kar nekaj lepih in zanimivih turističnih znamenitosti. Letos so se potepali po Pohorju. Najprej so se ustavili pri Andrejevem domu, kjer jim je prijazno osebje pripravilo prisrčno dobrodošlico z aperitivom, okrepčali pa so se z značilno »pohorsko« enolončnico. Nato jih je vodič, simpatični »Pohorski Franček«, popeljal po prostranih pohorskih gozdovih sliv-niškega in slovenskobistriškega Pohorja vse do Osankarice in Treh žebljev, kjer je januarja leta 1943 izkrvavel Pohorski bataljon z znamenitim Šarhom in njegovimi tremi otroki. Frančkova pripoved je vsem segla do srca, saj jim je te grozote opisal zelo doživeto; kot otrok je bil namreč doma v neposredni bližini tega kraja. Uživali so v vožnji po lepo spelja- nih cestah skozi nepregledne gozdove, še posebno pa v šaljivih domislicah in zanimivih pripovedih vodiča o življenju na Pohorju nekoč in danes. Ker jim je bilo vreme zelo naklonjeno, so bili navduše- ni nad lepim razgledom po dolini, obžalovali pa, da so mnogi turistični objekti, nekoč v polnem razcvetu, zaradi vsesplošne krize zaprti in propadajo. Po nekaj urah so se vrnili k An- drejevemu domu, kjer so jim pripravili bogat samopostrežni piknik, veselico in srečelov. Tudi preostanek dneva je ob gostoljubnih domačinih minil v vedrem razpoloženju. Marija Venek Zgovorna dobrodošlica za zgornjesavinjske diabetike 20 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Šport SSK LJUBNO BTC Presečnik državni prvak v svoji kategoriji V nedeljo, 5. oktobra, so na lju-benski skakalnici domači organizatorji speljali tekmovanje za državno prvenstvo za dečke do 12 let ter dečke in deklice do 13 let in državno prvenstvo v nordijski kombinaciji. Zmaga in naslov državnega prvaka sta na domačem terenu pripadla Jerneju Presečniku (do 13 let), ki je tako poskrbel za zadovoljstvo vseh, ki so vložili trud pri organizaciji tekmovanja, ter navdušenje sotekmovalcev iz kluba. Teden prej je v Žireh potekalo državno prvenstvo za dečke do 14 let in dečke ter deklice do 15 let. V kategoriji dečki do 14 let je drugo mesto in naslov podprvaka osvojil Žak Mogel, četrto mesto je osvojil Filip Vranc. Med dečki do 15 let je na tretjem mestu pristal Medard Brezov-nik. Med deklicami do 15 let je Petja Brglez osvojila deveto mesto. Na ekipni tekmi sta se v konkurenci pomerili dve ljubenski ekipi: BTC 1 (Mogel, Vranc, Brezovnik in Lovro Vodušek) ter BTC 2 (Lihtene-ger, Nerat, Presečnik in Karlo Vodu-šek). Prva ekipa je osvojila 3. mesto, druga ekipa je zaradi grdega padca Karla Voduška tekmovanje zaključila na 15. mestu. Štefka Sem Jernej Presečnik je na domači skakalnici osvojil naslov državnega prvaka. (Foto: BP) DRŽAVNO PRVENSTVO V PIKADU ZA UPOKOJENCE Strnadova državna prvakinja, ženska ekipa Bočne druga Članice pikado ekipe Društva upokojencev Bočna so se zadnjo soboto v septembru udeležile dr- žavnega prvenstva v pikadu za upokojence v Kanalu ob Soči. Pred tem so postale pokrajinske prvaki- Članice društva upokojencev iz Bočne so postale državne podprvakinje v pikadu, v njihovih vrstah pa je tudi državna prvakinja v posamezni konkurenci Marija Strnad (levo). (Foto: Štefka Sem) nje, kar je bila vstopnica za državno tekmovanje. Bočanke so v težki konkurenci dosegle drugo mesto, njihova članica Marija Strnad pa je dosegla najboljši rezultat posamezno in postala državna prvakinja. Zadovolj- stva med udeleženci ob uspehu ni manjkalo, svoj uspeh pa so tekmovalke proslavile še na prvem treningu po tekmovanju. Državnega prvenstva se je udeležilo po 15 ženskih in moških ekip iz vse Slovenije. Štefka Sem TURNIR OBČINE MOZIRJE V TENISU NA RECICI OB SAVINJI Rosensteinovim poleg dobre organizacije tudi dobra uvrstitev Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je zadnjo nedeljo v septembru pripravilo 3. tradicionalni turnir občine Mozirje v tenisu. Operativna izvedba športnega srečanja je bila zaupana Miranu Ro-sensteinu. Na rečiškem igrišču se je pomerilo dvanajst ljubiteljev belega športa z območja mozirske občine. V finalu sta loparje prekrižala Sašo Rosenstein in Mitja Poličnik, ki je postal najboljši igralec turnirja in zasedel prvo mesto. Na tretjem mestu je pristal Žiga Rosenstein in četrtem Roman Kronovšek. Zaradi odsotnosti mozirskega župana Ivana Suhoveršnika je vlogo podeljevalca medalj in praktičnih nagrad prevzel rečiški župan Vinko Jeraj. Marija Šukalo Dobitniki medalj Žiga in Sašo Rosenstein ter zmagovalec Mitja Poličnik z rečiškim županom Vinkom Jerajem (drugi z desne) in organizatorjem Miranom Rosensteinom (Foto: Marija Šukalo) STRELSKI KLUB MENINA GORNJI GRAD V treh kategorijah trije različni zmagovalci Prvi četrtek v oktobru so se na strelišču v Zagradišču v streljanju s pištolo in revolverjem pomerili člani Strelskega kluba Menina in gostujoči strelci. V najbolj številčni kategoriji v streljanju s pištolo veliki kaliber se je pomerilo 16 strelcev. Zmago si je pristreljal Milan Seku-lič, drugi je bil Grega Preprotnik in tretji Uroš Ladinek. Z revolverjem velikega kalibra je najboljši rezultat dosegel Marjan Lešnik, sledila sta mu Milan Sekulič in Ciril Kolar. V tretji kategoriji - revolver ali pištola mali kaliber pa je bila najboljša trojica Grega Preprotnik, Ciril Kolar in Marjan Hanžekovič. ŠS Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 21 VOLILNA ENOTA 4 (Primož in Planina) 1. IVAN RETKO 48 glasov 2. JOŽE OREŠNIK 75 glasov Oglasi 3 OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Štev.: 040-09/2014-3 Datum: 8. 10. 2014 V skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 94/07, 45/08 in 83/12) objavlja Občinska volilna komisija Občine Ljubno P O R O Č I L O O I Z I D U V O L I T E V župana in članov občinskega sveta Občine Ljubno, ki so bile dne 5. oktobra 2014 Skupno število volilnih upravičencev, vpisanih v volilne imenike 2277 Skupaj glasovalo 1396 Volilna udeležba je bila 61,31 % I. Kandidati za župana so dobili naslednje število glasov: 1. DAMIJAN NERAT 124 glasov 2. PAUL OREŠNIK 382 glasov 3. FRANJO NARALOČNIK 882 glasov Občinska volilna komisija je skladno z določbo prvega odstavka 107. čl. Zakona o lokalnih volilvah ugotovila, da je za župana Občine Ljubno izvoljen naslednji kandidat: • FRANJO NARALOČNIK, rojen: 13. 10. 1966, stanujoč: Kolovrat 9, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Greta Naraločnik in skupina volivcev, ki je prejel 63,54 % veljavnih glasov. II. Kandidati za člane občinskega sveta so dobili naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 1 (Cesta v Rastke, Janezovo polje, Foršt, Plac, Prod, Rosuljska cesta, Za Ljubnico) 1. MILAN MARANŠEK 122 glasov 2. RAJKO PINTAR 151 glasov 3. STANKO RIHTER 144 glasov 4. PAUL OREŠNIK 173 glasov 5. SLAVKO FLUDERNIK 217 glasov 6. JOŽE SLATINŠEK 102 glasov VOLILNA ENOTA 2 (Cesta v Savino, Kolovrat, Loke, Na Pečeh, Pod-ter, Rore) 1. ANKA RAKUN 113 glasov 2. ANA KLADNIK 123 glasov VOLILNA ENOTA 3 (Savina) 1. ROK PRUŠNIK 65 glasov 2. ANDREJ JERAJ 41 glasov VOLILNA ENOTA 5 (Ter) 1. JOŽE HUDEJ 108 glasov VOLILNA ENOTA 6: (Radmirje, Juvanje, Okonina in Meliše) 1. DUŠICA DI GRAZIA 37 glasov 2. BOŠTJAN GRUDNIK 114 glasov 3. ANDREJA VODUŠEK 26 glasov 4. MARGARETA ATELŠEK 74 glasov 5. PRIMOŽ VODUŠEK 157 glasov 6. JOŽEFA ŠTIGLIC 39 glasov 7. DAMIJAN NERAT 127 glasov 8. LEOPOLD BRGLEZ 141 glasov 9. STRAŠKO GEORGIEVSKI 33 glasov 10. KAROLINA ČOPAR 46 glasov 11. ANTON ŠPEH 129 glasov 12. MARIJA MOČNIK 72 glasov Občinska volilna komisija je skladno s 85. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 94/07, 45/08 in 83/12) ugotovila, da so za člane občinskega sveta Občine Ljubno izvoljeni naslednji kandidati: 1. SLAVKO FLUDERNIK, rojen: 19. 5. 1968; stanujoč: Za Ljubnico 5, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Anica Fludernik in skupina volivcev 2. PAUL OREŠNIK, rojen: 1. 6. 1965; stanujoč: Cesta v Rastke 25, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Klara Orešnik in skupina volivcev 3. RAJKO PINTAR, rojen: 23. 7. 1953; stanujoč: Rosuljska cesta 7, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Alojz Murko in skupina volivcev 4. ANKA RAKUN, rojena: 27. 7. 1953; stanujoč: Na Pečeh 4, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 5. ANA KLADNIK, rojena: 7. 2. 1947; stanujoč: Loke 35, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Franc Kladnik in skupina volivcev 6. ROK PRUŠNIK, rojen: 7. 9. 1990; stanujoč: Savina 75a, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 7. JOŽE OREŠNIK, rojen: 14. 6. 1969; stanujoč: Primož 73, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 8. JOŽE HUDEJ, rojen: 8. 3. 1953; stanujoč: Ter 60, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 9. PRIMOŽ VODUŠEK, rojen: 22. 5. 1970; stanujoč: Juvanje 9, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Klemen Poličnik in skupina volivcev 10. LEOPOLD BRGLEZ, rojen: 20. 8. 1977; stanujoč: Radmirje 69, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 11. ANTON ŠPEH, rojen: 15. 7. 1970; stanujoč: Meliše 3a, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka TAJNICA OVK PREDSEDNICA OVK Branka VOLER Danica VEZOČNIK KRAJNC, univ.dipl.prav. l.r. 22 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMIL V HIŠO IN UKRADEL ZLATNINO Mozirje: Občanka iz Mozirja je 6. oktobra obvestila dežurnega policista PP Mozirje, da ji je bilo v času med 26. avgustom in dnevom naznanitve vlomljeno v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je na neugotovljen način v tem času vstopil v njeno hišo in iz nje ukradel zlatnino v vrednosti okoli 500 evrov. • VLOM V DELAVNICO Spodnja Rečica: V noči na 9. oktober je neznani storilec vlomil v delavnico v Spodnji Rečici. Z neznanim orodjem je odstranil obešanko z vhodnih vrat, iz notranjosti pa je ukradel akumulatorsko baterijo in komplet ključev delovnih strojev. Materialna škoda znaša okoli 100 evrov. • TATVINA ŽLEBOV Spodnje Kraše: V noči na 10. oktober je neznani storilec z gospodarskega poslopja v Spodnjih Krašah ukradel sedem metrov bakrenih žlebov. • VINJENI ZA VOLANOM Mozirje: V nočnem času 10. oktobra je imela policijska patrulja v postopku dva vinjena voznika. Prvemu vozniku je alkotest pokazal 0,62 mg/l alkohola v izdihanem zraku, drugemu vozniku, ki je voznik začetnik, pa 0,56 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Nizka: 13. oktobra v jutranjem času je policijska patrulja v Nizki ustavila voznika neregistriranega osebnega avtomobila. Voznik je opravil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.58 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper vse tri je bil podan obdolžilni predlog na okrajno sodišče, oddelek za prekrške. • ZASEG VOZILA Nizka: 12. oktobra v jutranjem času je imela policijska patrulja v Nizki v postopku večkratnega kršitelja, ki je vozil neregistrirano motorno kolo, vozil je brez vozniškega dovoljenja. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonil. Zoper kršitelja je bilo odrejeno pridržanje, prav tako mu je bilo zaseženo motorno kolo. Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. V SPOMIN 23. oktobra 2014 bo minilo 5 let, odkar nam je kruta usoda vzela našo drago Veroniko ŽUNTAR Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je kakorkoli spominjate. Vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Tik preden bi dopolnila 95 let, je tiho odšla od nas naša draga mama Miroslava (Slavica) SENICA roj. Paravan 24.11.1919 - 9.10.2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste naši mami kakorkoli lepšali jesen življenja. Še posebej se zahvaljujemo njeni zdravnici Karmen Fürst in patronažni sestri ge. Sonji Robnik. Hvala g. župniku Alfonzu Lampretu za pogrebno mašo, g. Romanu Čretniku za besede slovesa in pevcem za odpeto, njej ljubo pesem Lipa zelenela je. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Boža, Nevenka in Igor z družinami IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje h motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža MABAI MAR IM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel. St.: 03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 lm e-mail: slavica.marn@siol.net, ww w.marn-vransko.si Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 23 Za razvedrilo Cvetke VSI NA ISTEM OKUSU Alenka Korpnik, predsednica društva Komen, (na plakatu) čaka, da bo Katji Remic Novak, sodelavki Savinjskih novic, povedala, kar ji Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotni-ka Mozirje, mogoče ne bo. Namreč katera jabolka naredijo najboljši štrudelj. Ne tista s Kmetijskega inštituta Slovenije, ampak domača, domača. Nova trpežna jabolka pa naj trpežno čakajo na kake druge jedce. MARIJA JE VZELA TAKSI Na Lenartovem sejmu si je trška gospa, sicer sodelavka Savinjskih novic, Marija Šukalo zaradi obilice opravil (hostesa Turističnega društva Rečica ob Savinji) naročila kar službeni taksi. Prevoznik z licenco Marjan Šinkar-šajtrga-delux jo je vozil od štanta do šanka in v sejemsko redakcijo tako rekoč ročno in brez voznega reda točno. Cvenka bo, saj ni nič narobe šlo. ODTENKI PRESLIKAVE Boštjan Gorenc Pižama, stand up komik, je na odru mozirskega kulturnega doma izvedel svojo komedijo 50 odtenkov njive. Vsaka podobnost z romani s podobnimi imeni je zgolj naključje, saj je bila komedija spisana izključno za Slovence. Zakaj? Preprosto zato, ker vsak poslušalec v njej z lahkoto prepozna svojega soseda, sebe pa niti pod razno. Mir^l ■Ir-a M is ... jI i 24 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Križanka, Informacije, Oglasi zelo SLAVNA igralka ali pevka sestavil: peter udir janša. anton sedma Srka grške abecede vrsta gliste lasnice strupeno iglasto □revo kdor se poklicno ukvarja Z izdelovanjem sedel ansambel, sestavljen iz treh glasbenikov ali pevcev poldrag kamen egipč boginja neba. tudi hator mesto in oepartmav nikaragvi ameriško 2druîenje za standar. dizacijo skrajni zlna- nj del Cesa goveji mladic resast okrasni ČOP nikola tesla šotor prerijskih indijancev gorovje med francijo in španijo ograjen prostor ob hlevu razpredelnica oCepo koroSko sl pisateljica (mihellc) država v zea, ob mehiškem zalivu osje gnezdo ponovni natis radioaktivni kem. element fth) vodni j. rek. prekop vladarsko pokrivalo lovski pes za pogon srnjadi bikoborski vzklik enakopravnost ličje neznanka v matematiki magma. ki prodre na površje mrtvaški oder znimka pralnega praska robert redford vulkan na filip. otoku mindanao posamezen glas pri riganju preomet, ki se mu pripisuje ca-rovnamoc in prinašanje sreče trtna rozga lepo vedenje. bonton tropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih pajkova mrela mastna. v vodi netopna tekočina ¿elahnaiz morskih alg KNJIŽNICA MOZIRJE Novejše knjige s tematiko iz I. svetovne vojne Bobič, Pavlina: Vojna in vera : katoliška cerkev na Slovenskem, 19141918, Štepec, Marko: Take vojne si nismo predstavljali, Simčič, Miro: Preden listje odpade, bomo doma : Slovenci v prvi svetovni vojni, Bojevnik: spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne, Lemaitre, Pierre: Na svidenje tam zgoraj : roman o prvi svetovni vojni, Grant, R. G.: 1. svetovna vojna : veliki ilustrirani vodnik, Goriup, Alojz: Od Galicije do Južne Tirolske : vojni dnevnik 1914-1918, Klavora, Vasja: Fajtji hrib : bojišče na Komenskem Krasu 1916-1917, Fussell, Paul: Velika vojna in moderni spomin, Stepančič, Lucija, Stepančič, Damijan: Anton!, Lipušček, Uroš: Sacro egoismo : Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915, Mataj, Janez: Vend 2, Jankovič Potočnik, Aleksander: Rommel na Soči. Vabljeni na spominsko slovesnost ob 70-letnici požiga Bočne, v petek, 24. oktobra, ob 16. uri v Kulturni dom Bočna. KO ZB Bočna in Občina Gornji Grad Slovarček: ERISTIKA - umetnost razpravljanja pri sofistih; LOA - vrsta gliste lasnlce; PORTEPE - resast okrasni čop; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): MANGAN. LEK, ENERGETIKA, TATA, TEKST, ZMOTA. RAPE, PINJA, RD, CHRISTOPHER, ROLAR, AHIMSA. IZDELEK, TRNJE, KARE, BENUE, ALGA, OPAVA, TAKSA, JAR, NAPELJAVA, OČALA, ADE, STRAN, NAREK v_/■ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 17. oktober ob 14.00. Pred trgovino Mercator v Nazarjah Dobrodelna akcija Drobtinica ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma LSD ND Mozirje : NK Sampion ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mali lunin vran Sobota, 18. oktober ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Dobrodelna akcija Drobtinica ob 8.00. Pred trgovino na Rečici ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica ob 8.00. Pred kulturnim domom v Gornjem Gradu Dobrodelna akcija Drobtinica ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MC ND Mozirje : Rudar Velenje ob 11.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma SC ND Mozirje : Rudar Velenje B ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma MKL ND Mozirje : NK Laško Pivovar ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Razstava mladih ustvarjalcev društva Sožitje ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Recital samospevov in arij Nedelja, 19. oktober ob 8.00. Plac Ljubno ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica ob 9.00. Na tržnici v Lučah Dobrodelna akcija Drobtinica ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MD ND Mozirje : NK Vojnik ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Slovensko-dalmatinski večer Ponedeljek, 20. oktober ob 10.00. Občina Rečica ob Savinji Tečaj oskrbovalcev starejših in bolnih svojcev ob 15.00. Občina Rečica ob Savinji Tečaj izobraževanja in usposabljanja prostovoljcev Torek, 21. oktober ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha Sreda, 22. oktober ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Mali lunin vran Petek, 24. oktober ob 11.00. Pred spomenikom padlim na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Qtnwnjante Upe Ivmutka! MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ ODDAM V NAJEM Okrepčevalnico in pizzerijo Struge. Tel. št. 031/528-118. Kosmač Nada, Raduha 1, 3334 Luče. ŽIVALI - PRODAM gsm 031/695-208. Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam bikca čb, starega 14 dni; gsm 031/805-832. Telico sivko, visoko brejo, in ovco za zakol, prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; gsm 051/358-408. Prodam bikca rj. pasme, starega 14 dni; gsm 051/690-541. Prodam bikca rj., rojen 29.7.2014; gsm 041/685-402. Prodam telico simentalko, staro 10 mesecev, dobrega porekla; gsm 031/845-875. Prodam pujske, težke 20 kg, domača reja; gsm 031/276-778. Prodam eno leto starega petelina; gsm 041/519-507. Bikce, teden stare, 051/628-677. prodam; gsm ŽIVALI - KUPIM Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Prodam bukova, cepljena, metrska drva, posekana novembra 2013; gsm 031/296-012. Prodam suha, cepljena drva; gsm 041/818-350. Prodam mizo, štiri stole, dve vitrini črne barve ali menjam za cepljena bukova drva; gsm 041/878-406. Prodam meso bika ali menjam za plemensko govedo; gsm; 031/708-263. Prodam slivovo žganje iz neškroplje-nih sliv; gsm 040/220-643. Prodam skoraj novo črpalko za cisterno za gnojevko; gsm 041/216-648. Prodam česen in rdečo peso; gsm 031/342-932. Prodam meso mladega bika, polovici ali četrt; gsm 031/530-533. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. Ugodno prodam voziček, posteljo, počivalnik, grelnik in sterilizator stekleničk, kengru; gsm 031/583-580. Prodam hidravlični cepilec za drva; gsm 051/302-934. Prodam krmni krompir in pšenico, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam platišča za pando in gume s platišči za kangu; gsm 041/323-909. ŽIVALI - PODARIM DRUGO - ISCEM Podarim dve muci, vajeni kmečkega okolja; tel. št. 58-96-056. Bodoča starša potrebujeta večji kombiniran hladilnik in pralni stroj; gsm 051/800-445. VOZILA - PRODAM NEPREMIČNINE Prodam nissan almera, l. 2000, pre-vož. 150.000 km; gsm 041/852-608. DRUGO - PRODAM Prodam smuči 65 cm, pancarje 26 in palice. Prodam tudi 12-colsko kolo s pomožnimi kolesi in lesen poganjalec; gsm 041/339-031. Prodam leseno mesarsko klado; gsm 031/800-852. Prodam suha cepljena brezova drva; gsm 041/513-270. Suha bukova drva z dostavo prodam; V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423152. V Lokah pri Mozirju prodam gozd v izmeri 1,5 hektara; gsm 041/852-424. V okolici Nazarij prodam obnovljeno garsonjero; gsm 031/526-984. Prodam zemljišče ob Savinji, najboljšemu ponudniku; gsm 041/324-354. OSEBNI STIKI Poročiti se želim s punco do 42 let; gsm 041/959-192. 26 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Oglasi Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 27 DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ 'ÏF Poitnina plačana pa pogodbi št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE s s ^ Š" ÙJ ü S1« 3 if n □ ^ U O. 3 ÜÍ Nt -I ST S ™ m ^ tj % J'3 ff §= S g =i h n TL " 3 ci_ m 0 ü = S o 1 3 -o £> C vi z P n t/i 1- bi <1 - l/l 3 1 S s zr û 0 S. (K n 1 a" L4 3 0 ai < Q1 % A S" « S" O 1 £ :: g- m 5 r-j ^ „ if s S o C. rr £ & S 5 ? S 5 & 3 S. § m g I CL 6 = S a s ¿ = 3 t ïï. ° O 3 I < & g. P Lft <§ S S 5 1Ï r* 3 C ^ 5 E ^ ü 3 O -e 3 01 v -t rt ra - m S : ; üj it r* 3 3 o u it Cl 3 o o in r* d" m b < fb 6j m c cj < f m m O 5! ■i t 3 O < ri" =• = X£ —■' tj S T Z - Ñ! Sj m* g. f> ri 2 3 „ w £ 5 sr j*, cl rti a h o. I IS o 'S- tU E vi aj = 8.3. 3 C Qj crci o o n< 3 a o c. w fD r+ LA > < CJ -t O ne D LA m w z iT if n E.