LETUS
tel. 03 891 56 11
©ËM0WA1
Mreže za pergole že od 20 eur
-	Pisarniške mize te od 10 eur
-	Stoli že od 5 eur
-	Omare že od 10 eur
-	Vrata in okna za vrtne hišice ie od 30 eur
Kdaj? Sobota, 25.10.2014, od 8. do 12. ure Kje? Podsmrečje 20, Gornji Grad (prostori bivše Smreke)
LESO TEKA hiše
Turistično obarvana sadjarska razstava privabila 1.600 ljubiteljev sadja
STRAN 11
Oglasi
GRAD VRBOV^_-
Kreit-r GOSTINSTVO. Mitja Kelicijan s.fi Savinjska CWla 4,3131 N.i7-nii


evnejua
Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kal so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
D*hv»aa.i:	Organiziramo tudi čisto
h^El^-č^^ioMi?.^	pravo w nepozabno
ftith: /vi 10. lin ¿J. uri-	1
Scipobi: oiijtj i.doziatv	gtnjško večerjo!
Ne<lcJjif m organiziran? itrutbf fnni ¡0 -r-itbi
Tbfefan; 03/58-32-800
I
2 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Slovenci ne pričakujemo finančno varne starosti ....
Tretja stran
.4
Center za socialno delo Mozirje:
Dobrodošle novosti za prejemnike socialnih transferjev..............................................5
Slovenska ljudska stranka:
Uspeh na volitvah potrditev dobrega dela.....6
Cepljenje proti gripi:
V Nazarjah cepljenje že v teku..........................6
BSH Hišni aparati Nazarje:
Na slovenski lestvici najuspešnejših podjetij BSH na drugem mestu........................7
KLS Ljubno:
Večja naročila zahtevajo večje proizvodne prostore.............................................7
Gasilska vaja v BSH HA Nazarje:
V primeru požara ogrožena
številna delovna mesta.......................................8
Spominska proslava na Čreti:
Kritični do razprodaje slovenske srebrnine .. 10
Rop poslovalnice DBS:
Gornjegrajska banka že drugič na udaru ... 20
Varčevanje za pokojnino ni hec,
kajti pri tem ni popravnih izpitov, za pokojnino namreč varčujemo samo enkrat v življenju. V socializmu ta tema ni bila aktualna, saj je veljalo splošno prepričanje, da za solidno pokojnino poskrbi država na podlagi vplačanih prispevkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Danes je realno stanje bistveno drugačno, toda večina ljudi še vedno meni, da je država dolžna poskrbeti za njihov socialni status v tretjem življenjskem obdobju.
Dejstva so naslednja. V Sloveniji se je razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih v zadnjih 25 letih zmanjšalo skoraj za polovico, z 1 proti 3 na 1 proti 1,5, in bo po napovedih strokovnjakov čez četrt stoletja znašalo 1 proti 1, kar pomeni, da bo na enega zaposlenega prišel en upokojenec.
Konec decembra 2012 je v pokojninsko blagajno vplačevalo nekaj več kot 900 tisoč aktivnih zaposlenih, število upokojencev pa se je v tem letu približalo številki 600 tisoč. Razmerje med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo se v zadnjih letih giblje okrog 60 odstotkov.
Slovenska pokojninska blagajna bo po sedanjem sistemu delovala vzdržno do leta 2030, po tej prelomnici lahko pokojnine sčasoma padejo na vsega 30 odstotkov plače. Pokojninska blagajna namreč deluje po principu pretočnosti, kar pomeni, da trenutno aktivno zaposleni plačujejo prispevke v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), iz katerega se izpla-
čujejo pokojnine neaktivni populaciji, ki so s preteklim delom postali upravičenci do pokojninskih pravic.
Pokojninska blagajna je stabilna le, če je razmerje med zaposlenimi in upokojenci zadostno. Če se zgodi, da ima pokojninska blagajna manj prilivov kot odlivov, o vzdržnosti pokojninskega sistema ne moremo več govoriti.
Srednja in mlajša generacija se torej ne bi smeli spraševati, ali je varčevanje za pokojnino potrebno ali ne, smiselno bi bilo le vprašanje - kako. Ob tem igra pomembno vlogo tudi čas, saj je zamujena leta varčevanja zelo težko nadoknaditi, če je zamuda prevelika, pa te možnosti sploh ni.
V Finančni hiši ugotavljajo, da je zelo malo ljudi, ki so si izračunali, koliko denarja bodo potrebovali za dodatno pokojnino. Če ne vemo, koliko bomo potrebovali, kako lahko potem vemo, če varčujemo dovolj? Kajti ni pomembno le to, da varčujemo, zelo pomembno je tudi, koliko varčujemo in na kakšen način, da lahko pričakujemo pokritje pokojninske vrzeli. O tem pišemo v tokratni temi tedna, za mnenje pa smo povprašali tudi nekaj naključno izbranih Zgornjesavinj-čanov.
Želim vam obilo zanimivega branja!
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 42, 17. oktober 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občin e Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . ,	„„,, -r
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 3
Tema tedna
VARČEVANJE ZA ČAS UPOKOJITVE
Slovenci ne pričakujemo finančno
varne starosti
Najnovejši podatki o staranju prebivalstva, ki jih je v začetku oktobra objavila organizacija HelpAge International, so zaskrbljujoči predvsem za razvite države, kamor spadajo tudi članice Evropske unije. V Evropi naj bi bilo leta 2050 že 33 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, v Sloveniji celo 37 odstotkov. S tem se povečujejo tudi obveznosti pokojninske blagajne, slovenski že sedaj letno zmanjkuje okoli 1,5 milijarde evrov, ki jih mora nato zagotoviti državni proračun. V letu 2012 smo že dvignili starost za upokojevanje, a pokojnine bodo kljub temu vedno nižje. Raziskave kažejo, da Slovenci ne varčujemo dovolj resno za čas upokojitve.
OKOLI POL MILIJONA SLOVENCEV STAREJŠIH OD 60 LET
Danes je v Sloveniji 24 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let, torej so večinoma upokojeni, njihova pokojnina pa znaša okoli 59 odstotkov neto plače pred upokojitvijo oziroma 64 odstotkov, če je oseba vključena v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To pa je še vedno 15 odstotkov manj kot znaša javna in zasebna pokojnina upokojenca s povprečnimi prihodki v 34 gospodarsko najrazvitejših
državah na svetu (OECD).
Danes je starejših od 60 let okoli pol milijona Slovencev, čez dobrih 15 let naj bi se ta številka dvignila na 650 tisoč. Okrog tretjino mase denarja za pokojnine črpamo iz proračuna, projekcije pa kažejo, da se bo že v letu 2020 ob zdajšnjem sistemu delež za pokojnine dvignil za odstotno točko in vsako leto eksponentno naraščal. Proračun tega ne bo prenesel, zato bo po mnenju poznavalcev spet potrebno ukrepati. Dvigniti prispevke, še zni-
žati pokojnine ali podaljšati upoko-jitveno starost. Predvsem pa bi morali vsi zaposleni, ne glede na višino prihodkov, dodatno varčevati za upokojitev.
NAJBOLJ NEPREPRIČANI V VARČEVANJE SMO PODEŽELANI
Slovenci tega predloga očitno ne jemljemo resno. Raziskava GfK Slovenija je pokazala, da pred le-
tom dni kar slaba polovica vprašanih ni dovolj resno varčevala za zagotovitev varne prihodnost po upokojitvi, kljub temu pa jih več kot pol želi mesečno pokojnino, ki bi bila tako visoka ali celo višja, kot so njihovi trenutni mesečni prihodki.
Večina zaposlenih se sicer zaveda, da ne morejo računati na pomoč države, kljub temu pa slabih trideset odstotkov meni, da doda-
Naša anketa
Bomo delali do pozne starosti, da bomo imeli dovolj za preživetje?
V današnjem času velja dejstvo, da se bomo upokojevali starejši in prejemali nižje pokojnine, kot so jo generacije pred nami. Zato se mnogi bojijo, da se bodo znašli v slabem finančnem položaju, ki ne bo omogočal kvalitetnega življenja brez dodatnih privarčevanih virov. Bomo imeli dovolj denarja za dostojen standard, ko bomo upokojeni?
Hanija Ahmetovič, Nazarje
Država bi nam morala priskrbeti pokojnine, saj plačujemo prispevke v državno blagajno. Za pokojnino sama ne varčujem, temveč za to skrbi podjetje, v katerem delam. Upam, da bom z denarjem, ki ga bom dobila v obliki pokojnine, uspela dostojno živeti.
Branka Pečnik, Trnovec
Za pokojnino si plačujem minimalne prispevke. Da bi še dodatno varčevala, nimam sredstev. Zato zelo dvomim, da bom imela v pokoju toliko sredstev, da bom lahko dostojno živela.
Franc Špeh, Krnica
Sem upokojen in bi s tem zneskom, ki ga dobim, težko preživel, če ne bi imeli doma tudi kmetije. Vsekakor pa se mi zdi medgeneracijska solidarnost dobra, saj smo tudi mi, ko smo bili delovno aktivni, plačevali prispevke, da so svoje pokojnine dobili upokojenci.
Saša Koren, Mozirje
Zdi se mi, da bom morala delati do svojega sedemdesetega leta, da bom potem dobila pokojnino. Da bo ta večja, v drugi steber vlaga podjetje. Medgeneracijska solidarnost, ki jo poznamo še iz preteklosti, je seveda dobrodošla, saj so naši starši delali za generacije svojih staršev.
Andrej Rak, Bočna
Za pokojnino že kar nekaj časa varčujem tudi sam, a to niso veliki zneski. Ne zaupam preveč ne agentom in ne varčevalnim shemam. Država bi morala poskrbeti za naše pokojnine, a v praksi se kaže, da to ne dela. Zato dvomim, da bom samo s svojo pokojnino lahko dostojno živel.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014	I
Tema tedna, Aktualno
tno pokojninsko varčevanje zanje ne pride v poštev. Petina vključenih v raziskavo nima dovolj finančnih sredstev, petina ne verjame v varno izplačevanje pokojnin, 18 odstotkov jih meni, da so še premladi za tovrstno varčevanje, dobrih deset odstotkov pa sploh ne vidi potrebe po aktivnem oblikovanju prihrankov za stara leta. Najbolj ne-prepričani prihajajo s podeželja in menijo, da že sedaj delajo cele dneve in takšen deloven tempo pričakujejo do smrti. Tako menijo, da je dodatno pokojninsko varčevanje zanje zgolj obrobnega pomena.
VSAJ 12 ODSTOTKOV NETO PLAČE
NAMENITI POKOJNINSKEMU VARČEVANJU
Iz študije, ki jo je izdelala OECD, je Evropejec leta 1970 po upokojitvi živel še 10 let, danes živi še 23 let. V zadnjih desetih letih se je povprečna življenjska doba podalj-
šala za več kot tri leta. Prav staranje prebivalstva in prehitro upokojevanje je po mnenju stroke osnovni problem pokojnin. Država lahko poskrbi za vzdržnost pokojninskega sistema le z višanjem upokoji-tvene starosti ali z nižanjem višine odstotka za odmero starostne pokojnine.
Nobena izmed možnosti ni optimistična za zaposlene, ki imajo prav tako na voljo le nevšečne možnosti. Lahko delajo dlje, imajo nižjo pokojnino ali pa pričnejo resno varčevati za čas pokoja. Že danes mora zaposleni vsaj 12 odstotkov svoje neto plače nameniti pokojninskemu varčevanju. Kasneje kot začne varčevati, višji mora biti ta odstotek. Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da se bodo v prihodnje upokojitveni pogoji še zaostrovali, sami pa bomo morali prihraniti še več.
Tatiana Golob
Roman Čretnik,
direktor Zavoda za medgeneracij-sko povezovanje Zlata leta:
»Dejslvo je, da je turbokapitalizem zrušil naš tradicionalni sistem vrednot, vendar je treba opozoriti, da za to ni odgovorna generacija mladih, ampak tistih, ki jih sedaj ravno to vprašanje skrbi. Ko se človek začne starati, se začne spraševati, kdo bo zanj skrbel, ko sam tega ne bo več zmogel. Kljub temu mislim, da s pravim pristopom občutek solidarnosti pri mladih hitro zbudimo. Kar pomislite na projekte, kot so Očistimo Slovenijo, Simbioza ali pa na ponos slo-venslva - prostovoljna gasilska društva, vse več je skavtov, prostovoljsko so začele spodbujati tudi šole ... Mislim, da mladih ni težko pridobiti za prostovoljno delo, le pristop je treba ubrati pravi.
Bolj zaskrbljujoče kot podpora solidarnostnemu sistemu pri pokojninski blagajni se mi zdi, da morajo velikokrat starši s svojimi nizkimi pokojninami podpirati svoje otroke. Iz tega sledi, da o kakšnih (p)osebnih varčevanjih za lastno pokojnino trenutno sploh ni realno razmišljati.
Za mlade je trenutno bolj kot vprašanje varčevanja aktualno vprašanje zaposlovanja. Mlade skrbi predvsem, ali bodo sploh dobili delo in pošteno plačilo. Zavod Zlata leta se je zato skupaj s Klubom zgornjesavinjskih študentov, Občino Solčava in Centrom Rinka lotil projekta Mladi veter. Več o projektu si lahko preberete na www.kzss.org/mladiveter, ki naslavlja ravno to vprašanje - kje najti nova »zelena« delovna mesta.
Kakor je sistem sedaj narejen, je definitivno država tista, ki bi morala poskrbeti za naše pokojnine. A glede na dano situacijo bomo morali razmišljati o medgeneracijski solidarnosti pri plačevanju prispevkov za pokojnino. Očitno je namreč, da naši starši niso delali za svoje pokojnine, temveč za pokojnine drugih. In ko bomo mi v pokoju, bodo za nas v pokojninsko blagajno dajali naši otroci. Za pokojnino ne varčujem, ker trenutno nimam sredstev, sicer pa tudi nimam zaupanja v sisteme varčevanja. A kakor sedaj kaže, se mi zdi, da bomo mi delali do smrti.«
CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE
Dobrodošle novosti za prejemnike socialnih transferov
S 1. septembrom letos so bili sprejeti popravki socialne zakonodaje, s katerimi država poskuša omiliti finančno stanje zlasti nekaterih ranljivejših skupin prebivalstva. Ob tem je pomembno, je povedala direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale, da upravičenci do različnih socialnih transferov centru takoj javljajo kakršno koli spremembo, ki bi vplivala na upravičenost do prejemanja sredstev socialnih transferov.
NOVOSTI S 1. SEPTEMBROM
Od 1. septembra dalje je višji dodatek za enostarševske družine, upošteva se bolj realni materialni položaj vlagatelja pri dodeljevanju pravic, v dohodek družine se ne všteva več celoten otroški dodatek. Tudi mladoletnim dijakom, ki so vzdrževani člani družin, so bile z letošnjim letom dodeljene državne štipendije.
Dobrodošla novost je tudi to, da se dohodek upravičenca ne izračunava več na podlagi odločbe za dohodnino za leto nazaj, kar je prizadelo mnoge, ki so vmes izgubili službo. Center po novem primerja vrsto trenutnih dohodkov s tistimi iz preteklega leta in če se je vmes zgodila sprememba, upošteva zadnje podatke, sicer pa tiste iz dohodninske odločbe za preteklo leto.
KATERE SPREMEMBE JAVITI?
Veršnik Faletova pojasnjuje: »Javiti je treba vse spremembe, tudi take, kot je na primer sprememba smeri študija. Prav je, da se upravičenci o obveznosti javljanja sprememb pravočasno seznanijo, da ne bi kasneje prihajalo do negativnega poračuna pravic za nazaj.
Takšna je tudi sprememba vrste dohodka: plača, pokojnina, nadomestilo na zavodu, izguba dohod-
ka oziroma pridobitev dohodka. Tu gre tudi za dolžnost vlagateljev, da sporočijo spremembo ne le ob izgubi ali zmanjšanju dohodka, temveč tudi ob vsakem povečanju ali pridobitvi dohodka. V kolikor tega ne storijo, smo na centru dolžni poseči v pravico za nazaj in opraviti negativni poračun,« pojasnjuje direktorica.
Prav tako je potrebno javiti spremembo vrste šolanja v povezavi s prejemanjem štipendije. V primeru, da se želi štipendist med šolskim letom prepisati na drug izobraževalni program ali drugo izobraževalno ustanovo, je dolžan pred prepisom na centru zaprositi za soglasje. V primeru, da tega ne stori, mu štipendijsko razmerje preneha. Pomeni, da je dolžan vrniti že prejete štipendije za tisti letnik, za katerega mu je bila štipendija odobrena in ga zaradi prepisa ni opravil.
Potrebno je sporočiti tudi spremembo bivališča v povezavi z dodatkom za bivanje pri štipendiji. V primeru, da štipendist nima več prijavljenega začasnega prebivališča v kraju izobraževanja ali se iz zasebne namestitve preseli v študentski dom, je to sprememba, ki jo je dolžan javiti.
Vsako od omenjenih sprememb je upravičenec dolžan sporočiti na center, in sicer v osmih dneh po nastanku spremenjene situacije.
Marija Lebar
¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
Savinjske novice št. 41, 10. oktober 2014 5
Politika, Zdravstvo
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Uspeh na volitvah potrditev dobrega dela
V ponedeljek je Slovenska ljudska stranka (SLS) na novinarski konferenci v Mozirju predstavila svoj pogled na rezultate lokalnih volitev. Z 18 občinskimi svetniki v zgornjesavinjskih občinah so izboljšali rezultat glede na prejšnje lokalne volitve.
Andrej Presečnik, predsednik OO SLS Gornji Grad in regijski koordinator SLS za regijo Saša, je dejal: »Kot je znano, je SLS na tokratnih lokalnih volitvah v Zgornji Savinjski dolini izboljšala volilni rezultat izpred štirih let. Izvoljenih je bilo 18 svetnikov, ki smo jih predlagali
občinski odbori SLS , iz ostalih političnih strank skupaj pa 15 svetnikov. Izvoljeni so bili tudi trije župani, ki smo jih javno podprli. V Gornjem Gradu sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila kandidata, ki sta blizu naši stranki,« je dejal Presečnik.
Dodal je še, da je tudi na ravni države stranka beležila dobre rezultate, saj ima največ izvoljenih županov. »Tako visok rezultat je odraz zaupanja, ki ga naša stranka uživa na terenu. Tukaj so skupnosti majhne, vsak je pod drobnogledom. Volivci, ki se jim zahvaljuje-
STANKO OGRADI SE JE UVRSTIL V DRUGI KROG VOLITEV ZA ZUPANA OBČINE GORNJI GRAD
Z realnimi pogledi v prihodnost
Pred drugim krogom županskih volitev je aktualni gornjegrajski župan pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o programu, ki je prilagojen finančnim virom, ki se pričakujejo v naslednjem mandatnem obdobju, in nalogam, katerih namen je delovanje lokalne skupnosti. S sloganom Z realnimi pogledi v prihodnost svoj predvolilni program prilagaja zmožnostim in ne želi dajati obljub, na katere lokalna skupnost ne more vplivati. Poudaril je, da se je potrebno soočiti z dejstvi, da tudi do 80 odstotkov proračuna določajo naloge, ki se jim občina ne more izogniti.
Ogradi je dodal, da si bo v primeru izvolitve nadalje prizadeval za ureditev razmer na področju javnega zdravstva v dolini. Prav tako mu je prioriteta s sofinanciranjem na območju celotne občine zaključiti izgradnjo malih čistilnih naprav na območjih razpršene gradnje.
Tudi v prihodnje bo potrebno izvajati modernizacijo in vzdrževalna dela na javni lokalni cestni infrastrukturi, javnem vodovodnem omrežju, na objektih predšolske in šolske vzgoje, je omenil Ogradi. Izvesti bo potrebno programe sanacij objektov javne gospodarske infrastrukture po neurjih, ki so v zao-
Andrej Presečnik (levo) in Roman Čretnik sta predstavila pogled na rezultate volitev. (Foto: Marija Lebar)
mo za tolikšno podporo, so očitno Majdi Podkrižnik, volivci pa so se
prepoznali dobro delo članov naše stranke v občinskih svetih pa tudi sicer v svojih lokalnih okoljih. S tako zastavljenim delom bomo v dobro vseh občank in občanov nadaljevali tudi v prihodnje.«
Dodal je še, da jih posebej veseli izid na Ljubnem, kjer je bilo ob treh kandidatih pričakovati še drugi krog. A je bil že v prvem krogu izvoljen Franjo Naraločnik, ki ga tudi podpira SLS. »V Nazarjah je naša podpora veljala dosedanji županji
CEPLJENJE PROTI GRIPI
odločili za spremembo.«
Na dogodku je spregovoril tudi Roman Čretnik, predsednik mo-zirskega občinskega odbora SLS: »Stranka ima v občinskem svetu ponovno štiri člane, ki bodo tako kot doslej delovali med ljudmi in za ljudi. Zavzemali se bomo za nadaljevanje dosedanjih usmeritev in izvedbo že začetih projektov ter za dobro sodelovanje z županom.«
Marija Lebar
V Nazarjah cepljenje že v teku
Stanko Ogradi je povedal, da ne želi trositi nerealnih obljub, pač pa nadaljevati začrtano delo v danih pogojih. (Foto: Štefka Sem)
stankih iz preteklih let.
»Zavedam se, da je trenutnih potreb in želja na različnih področjih, ki bi nas v popolnosti zadovoljile za več kot za dvajset milijonov evrov, sredstev v proračunu pa okrog dva milijona letno. Vendar si želim občino obdržati v kondiciji, da bomo lahko sproti poravnavali svoje obveznosti, da se ne bi zgodilo, da bi morali upniki poseči po zakonitih sredstvih, ki so v takih primerih na razpolago,« je zaključil Ogradi.
Štefka Sem
Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto opozarja, da gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Zato priporočajo redna letna cepljenja proti tej bolezni, ki najbolj ogroža starejše, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in nosečnice. V Zgor-njesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so s cepljenjem pričeli v sredo, 15. oktobra. Vsi, ki želijo le-to opraviti, se lahko brez predhodnega naročila v Nazarjah zglasi-jo vsako sredo med 13. in 14. uro, in sicer v ambulanti v drugem nadstropju.
Sestava cepiva proti gripi za sezono 2014/15 vključuje tri antigene virusov gripe, ki bodo po predvi-
devanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili v prihajajoči sezoni. Stroške cepiva za zgoraj omenjene rizične skupine krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato te osebe plačajo le storitev, za katero je dogovorjena cena sedem evrov. Za vse druge osebe, torej samoplačnike, je cena cepljenja proti gripi 12 evrov.
Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.
TG
6 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014	I
Gospodarstvo
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Na slovenski lestvici najuspešnejših podjetij BSH na
drugem mestu
Časnik Finance je pripravil leslvico najuspešnejših podjetij in lestvico največjih slovenskih skupin in podjetij v letu 2013. Med velikimi družbami je najti družbo BSH Hišni aparati Nazarje d.o.o. na 21. mestu, med najuspešnejšimi pa tik pod vrhom, na drugem mestu.
LIGA NAJVEČJIH IN LIGA NAJUSPEŠNEJŠIH
Kot so zapisali v Financah, so izdelali dve lestvici, in sicer ligo največjih in ligo najuspešnejših. Podatke so zbrali iz baze poslovnih nefi-nančnih skupin, če je bilo mogoče, po konsolidi-ranih izkazih uspeha, sicer pa posamezne družbe. Merilo je bilo 50 milijonov evrov ustvarjenih prihodkov. Za vsako podjetje ali družbo so upoštevali posamezne kategorije podatkov, končno
mesto je seštevek indeksov v primerjavi z najboljšim v kategoriji. Na tej lestvici najdemo na-zarski BSH na 21. mestu. Glede na podatke rasti po posameznih kategorijah pa nazarska tovarna zaseda drugo mesto takoj za podjetjem Odelo d.o.o. Prebold.
SPREMEMBA LASTNIŠKIH DELEŽEV V SKUPINI BSH
Družbi Bosch in Siemens sta javnost nedavno seznanili s spremembo lastniških deležev v skupini BSH. To skupino, ki so jo ustanovili leta 1967, je v celoti prevzel Bosch. Ta naj bi od solastnika Siemensa odkupil polovični delež dosedanje družbe in postal stoodstotni lastnik. Posli okrog spremembe lastništva naj bi bili predvido-
ma zaključeni do prihodnjega poletja.
V slovenski družbi BSH Hišni aparati Nazarje spremembo lastniške strukture pozdravljajo, so sporočili. »V BSH Hišni aparati Nazarje pozdravljamo načrtovano menjavo v naši lastniški strukturi. Po zelo uspešni in dobri preteklosti Bo-scha in Siemensa je prihodnji stoodstotni lastniški delež skupine Bosch v BSH-ju zelo pomemben - odlično se prilegamo Boschu. Blagovna znamka Siemens ostaja pomemben sestavni del naše uspešne strategije trženja več blagovnih znamk. Za tovarno v Nazarjah to ne predstavlja nobenih sprememb. Zaključek transakcije se pričakuje v prvi polovici koledarskega leta 2015,« so zapisali.
Marija Lebar
ŠIRITEV PROIZVODNJE V PODJETJU KLS LJUBNO
Večja naročila zahtevajo večje proizvodne prostore
V ljubenskem podjetju KLS, kjer izdelujejo zobate obroče za vztrajnike motorjev za avtomobilsko industrijo, so pred kratkim začeli z gradnjo nove hale, kjer bodo postavili dve novi obdelovalni liniji. V podjetju so si za srednjeročno obdobje 2013-2017 zadali smele cilje, ki jih na vseh področjih, tako pri prodaji in proizvodnji kot investicijah, ne le dosegajo, ampak tudi presegajo, je povedal direktor podjetja Mirko Strašek.
CILJ VEČ KOT 60-ODSTOTNO POVEČANJE PRODAJE V PETIH LETIH
Ker se jim z nekaterimi posamezniki ni uspelo dogovoriti za nakup zemljišč na sedanji ožji lokaciji, so se odločili, da gradnjo nadaljujejo med posameznimi zgradbami in tako zapolnijo še zadnja prosta zemljišča, kupili pa so tudi zemljišče v industrijski coni, kjer bodo nadaljevali širitev podjetja. Lani so za investicije namenili pet milijonov evrov, letos bo ta znesek še dva milijona višji, za prihodnje leto pa so planirane investicije v vrednosti devetih milijonov evrov.
»V okviru petletnega srednjeročnega načrta smo si zadali več ciljev. Najbolj pomemben cilj je več kot 60-odstotno povečanje prodaje. V prvih dveh letih smo presegli načrtovani cilj, saj je prodaja v letu 2014 za 30 odstotkov višja kot v letu 2012. Uspešno tudi uresničujemo povečanje števila kupcev in s tem zmanjšanje poslovnega rizika. Prisotni smo na evropskem in kitajskem trgu, kjer povsod večamo delež prodaje, v teku pa je naročilo za začetek dobav v Mehiko,« je povedal Strašek.
Tako ambiciozne načrte so si lahko zastavili le na osnovi dobrega dela, kvalitete proizvodov
in točnosti dobav, zaradi stabilnosti in zaupanja s strani kupcev pa jih tudi uspešno uresničujejo.
KMALU NAJVEČJI PROIZVAJALEC ZOBATIH OBROČEV NA SVETU
Povečanje proizvodnje je nujno za zagotovitev večje stabilnosti podjetja, je poudaril direktor. V letošnjem letu so v devetih mesecih zabeležili 17-odstotno rast, za prihodnje leto imajo že sklenjene dogovore za več kot dva milijona novih kosov, česar pa na obstoječih proizvodnih linijah ne bodo mogli zagotoviti.
Število zaposlenih se je od lanskih 190 dvignilo na 215, še nekaj novih zaposlitev pa bo v prihodnjem letu. Zelo uspešni so tudi na razvojnem
področju, saj so lani svojim kupcem dobavili kar 63 novih proizvodov. Na tem področju pa so zelo uspešni tudi letos, saj kaže, da bo presežen lanski dosežek.
»Za uresničitev vseh načrtov je bilo potrebno narediti velike razvojne korake in še povečati konkurenčnost. KLS je že najboljši, ob sedanjem razvojnem tempu pa bomo kmalu postali največji proizvajalec zobatih obročev na svetu,« je dejal Strašek in nadaljeval, da brez dobrih sodelavcev takšni rezultati ne bi bili možni. Povprečna bruto plača zaposlenega v letu 2014 bo znašala 1.800 evrov, ob doseženih ciljih pa bo leta 2017 presegla višino 2.000 evrov.
Štefka Sem
V podjetju KLS bodo v novi hali postavili dve novi obdelovalni liniji. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
7
Zdravstvo, Organizacije
VOZILO KUPLJENO Z DONACIJAMI PREDANO NAMENU
Dializni in onkološki bolniki se sedaj vozijo udobneje
V petek, 10. oktobra, so pred nazarsko zdravstveno postajo namenu predali vozilo za prevoz dializnih in onkoloških bolnikov v Celje ali Ljubljano. Kombi s sedmimi sedeži je bil nabavljen z donatorskimi sredstvi, bolnikom pa bo v veliki meri olajšal stalne prevoze v bolnišnico. Za vozilo še vedno zbirajo donatorska sredstva, ki bodo namenjena za izpopolnitev opreme.
ZAHVALE DONATORJEM
Prisotne je pozdravila direktorica Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darja Es. Izrazila je zadovoljstvo nad posluhom dona-torjev, saj je bil nakup kombija izvedljiv le z njihovo pomočjo. V imenu reševalcev se je za podporo pri uresničitvi velike potrebe po novem vozilu zahvalil vodja reševalne službe David Kramer. Dodal je, da bo vozilo tekom let polno zgodb in prevoženih kilometrov, pa naj bo le-teh čim več srečnih.
POTREBNO JE VLAGATI V LJUDI IN NJIHOVE POTREBE
Največja donatorja za vozilo sta bila podjetji KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje. Direktor podjetja KLS Mirko Strašek je izrazil zadovoljstvo, ker je širša skupnost stopila v pomoč zdravstveni ustanovi. Dodal je, da upa in si želi, da bi se na istem mestu v nekaj letih lahko srečali tudi
ob prizidku zdravstvene postaje, ki bi ljudem zagotovila vse storitve, ki jih potrebujejo in si jih zaslužijo. Svoj govor je zaključil z mislijo, da je prišel čas, ko bo treba namesto kakšnega kilometra asfalta vlagati v ljudi in njihove potrebe.
Prisotne je pozdravila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik. Le-ta je v zadnjem obdobju vodila koordinacijo županov za področje zdravstva. Omenila je veliko naporov, ki sta jih na-
zarska občina in zavod skupaj vložila v postavitev temeljev za delovanje zavoda. Dogodka so se udeležili še mozirski župan Ivan Suhoveršnik ter gornjegrajski župan Stanko Ogradi, zaposleni v zdravstveni postaji Nazarje, reševalci in drugi gostje. Da bi vožnje bile čim bolj prijetne za vse, so Ljudske pevke Pušeljc reševalcem zapele še pesem posvečeno šoferjem.
Štefka Sem
Veselje ob predaji vozila v namen so izrazili (z leve) vodja reševalcev David Kramer, direktorica zavoda Darja Es in v imenu donatorjev direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek. Vodja nujne medicinske službe, zdravnik Bojan Leskovšek pa je v družbi sodelavcev opravil poskusno vožnjo.
(Foto: Štefka Sem)
GASILSKA VAJA V PODJETJU BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
V primeru požara ogrožena številna delovna mesta
V soboto, 4. oktobra, ob 11.30 uri je zagorelo v prostorih podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Na klic iz regijskega centra za obveščanje se je odzvalo več kot 100 gasilcev tako iz Zgornje Savinjske doline kot iz Letuša in Šaleške doline. Veliko gasilsko vajo so pripravili člani civilne zaščite in gasilske enote iz podjetja ter Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline. Sodelovala je še enota nujne medicinske pomoči (NMP) in policisti mo-zirske policijske postaje.
Vajo so pripravili in izvedli na osnovi predpostavke, da je zaradi kratkega stika na krmilni omari nastal požar v prostoru preskuševali-šča 2 na površini 77 kvadratnih metrov. Ogenj se je naglo širil v drugo nadstropje, kjer so energetske omare za napajanje. V preskuševališču je bila zaradi požara ogrožena skupina laborantov, ki so potrebovali pomoč enote NMP. Obstajala je tudi možnost, da se bo požar še širil proti proizvodni hali, kjer izdelujejo male gospodinjske aparate na motorni pogon.
Sodelujoče enote so delovale po sistemu vodenja velikih intervencij. Vodja vaje je bil Miro Brezovnik, ki je bil tudi vodja sektorja operative. Vodja intervencije je bil Slavko Bric, vodja drugega sektorja - logistike pa Aleš Bric. Po uspešno
končani intervenciji je gasilce nagovoril poveljnik savinjsko-šaleške regije Franc Rančigaj, ki je spremljal izvajanje vaje in bil z videnim zadovoljen. Da je vse potekalo brez večjih napak, je prepričan tudi Miro Brezovnik. Podrobno analizo vaje bodo gasilci še pripravili.
Za sodelovanje in uspešno izvedeno vajo se je vsem udeležencem zahvalil tudi direktor na-zarske tovarne Matija Petrin. Poudaril je, da v
podjetju zelo skrbijo za varnost, tudi na požarnem področju. Kot je pokazala vaja, bi bile lahko v primeru resničnega požara posledice katastrofalne, morebiti ogrožena človeška življenja in vsekakor številna delovna mesta.
Še pred začetkom vaje so za zainteresirane člane zgornjesavinjskih gasilskih društev organizirali ogled proizvodnje.
Marija Lebar
Vajo so pripravili in izvedli na osnovi predpostavke, da je zaradi kratkega stika na krmilni omari nastal požar. (Fotodokumentacija BSH Hišni aparati Nazarje)
8 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Kultura, Organizacije
DOMOLJUBNI VEČER Z IGORJEM PIRKOVIČEM
Slovenska pesem je domoljubna
pesem
V lanskem letu je izpod peresa novinarja in urednika oddaje Tednik na RTV Slovenija Igorja Pirkoviča nastala pesniška zbirka Slovenska pesem. V začetku oktobra je Pirkovič gostoval v Knjižnici Mozirje, kjer je v prostorih njihove galerije pripravil domoljubni večer s prebiranjem hvalnic domovini.
Pesniška zbirka Slovenska pesem vsebuje trideset hvalnic domovini, skozi katere se pesnik sprehodi med tradicionalizmom do aktualnih kritičnih misli glede domovinskega vprašanja. Tudi na večeru v knjižnici je avtor zbranim poudaril, da je potrebno ločevati domoljubje od nacionalizma, ki z iskrenim odnosom do domovine nima ničesar skupnega. To, da avtor ne razmišlja o politiki, je razbrati tudi iz njegovih pesmi, ki jih je na večeru prebiral zbranim. Zelo kritično pa razmišlja o socialni problematiki, pravzaprav o propadu socialne države, ki žal izgublja na pomenu in je vedno bolj potisnjena v ozadje.
Poleg omenjene se je Pirkovič dotaknil še drugih aktualnih tematik in jih pospremil z branjem pesmi.
Tatiana Golob
Savinjsko gozdarsko društvo je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, OE Nazarje in Knjižnico Mozirje konec septembra v mozir-ski galeriji organiziralo predavanje Nare Petroviča. Pisatelj in navdihujoč predavatelj je številnemu občinstvu pripravil predavanje z naslovom »Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose? Razkošna preprostost v vsakdanjiku za višjo kakovost bivanja«.
Avtor petih knjig ter več kot tristo člankov in esejev je med drugim izdal knjigo Človek: navodila za uporabo, v kateri razmišlja o številnih kolektivnih zablodah naše družbe in išče rešitve zanje. Na to temo je tekel tudi pogovor z občinstvom, ki je avtorjevemu razmišljanju z zanimanju prisluhnilo.
Ker so družbene zablode izjemno široke, je bila pestra tudi vsebina predavanja. Številni poslušalci so se v predavanje aktivno vključili, kar je obravnavano tematiko še dodatno obogatilo. Manjkalo ni niti konstruktivne kritike glede Petrovičevih predlogov o izhodu iz potrošniško naravnane družbe, ki pa jo je avtor z veseljem sprejel in na njeni podlagi razvil nadaljnjo debato.
Nara Petrovič je sicer soustanovitelj prvega
m
Igor Pirkovič je poudaril, da je potrebno ločevati
domoljubje od nacionalizma, ki z iskrenim odnosom do domovine nima ničesar skupnega.
(Foto: Tatiana Golob)
Naro Petrovič je na podlagi konstruktivne kritike razvil nadaljnjo debato. (Foto: Tatiana Golob)
ekološkega naselja v Sloveniji in prvi pobudnik za zagon akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki se že več let uspešno izvaja tudi v naši dolini.
Tatiana Golob
MEDNARODNO TEKMOVANJE V IGRANJU NA DIATONIČNO HARMONIKO ALPE ADRIA
V svojih starostnih kategorijah blestela Podkrižnikova, Gungl drugi
V Neumarktu na avstrijskem Štajerskem je prvi vikend v oktobru potekalo mednarodno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko Alpe Adria. Nastopilo je skoraj 70 frajtonarjev iz Nemčije, Avstrije in Slovenije.
Mednarodni komisiji, v kateri je sedel tudi Zgornjesavinjčan Primož Zvir, sta se predstavila tudi njegova učenca Klemen Gungl iz Maribora in Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji.
Tanja Podkrižnik je osvojila prvo mesto in nagrado Ericha Moserja. (Foto: MŠ)
Zaigrala sta tri skladbe po lastnem izboru. Mariborčan si je za nastop izbral Avsenikovo Pod Storžičem, Lupinčevo Za tvoj rojstni dan in Kregarjev Trio adijo. Ljubenka pa je navdušila s Klinčevo Kočija na okoli in Avsenikovima skladbama Drvarska in Valček za harmoniko. Gungl je zaigral v C kategoriji letnik 2001-2002 in osvojil drugo mesto. Podkrižnikova pa je v starostni kategoriji C letnik 2000-1999 osvojila prvo mesto in nagrado Ericha Moserja.
Tudi spremljevalni program prireditve so zaznamovali Zgornjesavinjčani. V Avstriji so se namreč predstavili člani orkestra Primoža Zvira.
Marija Šukalo
PREDAVANJE NARE PETROVIČA V GALERIJI MOZIRJE
Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose?
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 9
Organizacije, Iz občin
SPOMINSKA PROSLAVA NA CRETI
Slavnostni govornik kritičen do razprodaje slovenske srebrnine
Z mimohodom praporščakov sta se prvo soboto v oktobru pričela tradicionalna proslava in srečanje v počastitev spomina prve fron-talne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra 1941. Pri cerkvi sv. Katarine so obiskovalcem namenili pozdravne besede predstavnik organizatorja Marjan Turičnik, podžupanja občine Nazarje Irena Vačovnik in podžupan občine Vransko Aleksander Reberšek.
Slavnostni govornik Milan Gorjanc, član predsedstva glavnega odbora Zveze združenj bor-
Obiskovalce je v imenu Občine Nazarje pozdravila podžupanja Irena Vačovnik.
(Foto: Marija Sukalo)
Na srečanju se je zbralo veliko število
cev za vrednote NOB Slovenije, je poudaril, da je boj na Čreti primer uspešnega obrambnega boja štajerskih partizanov. Celotno akcijo 1. Štajerskega bataljona v oktobru 1941 pa je ocenil kot prvo večjo bojno dejavnost v »velikem nemškem rajhu«.
Bil pa je zelo kritičen do razprodaje »slovenske srebrnine«. »Mar danes ni moža ali žene, mar danes ni odločnega Slovenca, ki bi tujcem, predvsem teti iz berlinskega ozadja, odrekel poslušnost in ne prodajal poslednje premoženje, ki je še naše?« je bil kritičen Gorjanec in poudaril, da za odplačevanje dolgov države ostanejo samo pokojnine in plače, ki pa so iz dneva v dan manjše.
udeležencev. (Foto: Marija Sukalo)
Kulturni progam so oblikovali moderatorka in recitatorka Jožica Ocvirk, Pihalni orkester Prebold pod taktirko Marka Repnika in Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Tabor pod vodstvom Špele Resnik.
Marija Šukalo
Proslavo so pripravili člani žalskega in mozirskega združenja borcev za vrednote NOB, žalski občinski odbor Društva izgnancev Slovenije, območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, odbor veteranskega združenja Sever in Društvo generala Maistra Žalec.
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Novorojenčki dobra popotnica za bodočnost občine
Župan Vinko Jeraj in občinska uprava sta v prostorih vrtca na Rečici ob Savinji v sredo, 1. oktobra, na priložnostni slovesnosti sprejela novorojenčke in njihove družine. Tokrat so na srečanje povabili 13 družin, ki so v času od zadnjega sprejema doživele lepoto rojstva novega družinskega člana.
Zbrane je nagovoril župan, ki je dejal, da je nataliteta v občini razveseljiva in trend rasti prebivalstva pozitiven, kar je vsekakor dober obet za nadaljnji obstoj in rast lokalne skupnosti. »Nekateri od vas ste že »povratniki«, to pomeni, da to ni vaš prvi otrok, in prostore, v katerih se nahajamo, že poznate. Drugi pa si lahko vrtec ogledate po sprejemu in se prepričate, da bo za malčke dobro poskrbljeno,« je povedal župan.
Ravnateljica JVIZ OE Vrtec Mozirje, kamor sodi enota na Rečici, Mateja Glušič je povedala, da v vrtcu s svojim delom spodbujajo ustvarjalnost malčkov. Da imajo letos kar dva razreda
prvošolčkov, čemur so morali ustrezno prilagoditi prostorske zmogljivosti šole, je dejal ravnatelj Peter Podgoršek. Poudaril je, da bo kar hitro minil čas, ko bodo sedanji novorojenčki že prvič sedli tudi v šolske klopi.
Župan je povedal, da občina družinam po sklepu občinskega sveta nudi tudi denarno pomoč. Prisotnim staršem je ob stisku rok in čestitki razdelil še spominska darila.
Marija Lebar
Starši z novorojenčki so bili sprejeti v prostorih vrtca na Rečici ob Savinji. (Foto: Marija Lebar)
10 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Organizacije, Kultura
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Turistično obarvana sadjarska razstava privabila
1.600 ljubiteljev sadja
V času od 3. do 7. oktobra je bila v razstavnem prostoru restavracije Gaj v Mozirju na ogled tretja sadjarska razstava, ki jo vsaki dve leti priredi Sadjarsko društvo Franca Pra-protnika. Različne sorte starih in novih sort jabolk ter hrušk si je ogledalo 1.200 odraslih in 400 šolskih ter predšolskih otrok. Novost letošnje razstave je bila predstavitev turistične ponudbe zgornjesavinjskih občin.
LETOSNJE VREME NENAKLONJENO SADJARSTVU
Olvoritev je privabila veliko število obiskovalcev, ki so si lahko kljub slabi letini ogledali 83 starih sort jabolk in deset vrst hrušk. »Vreme je bilo letos strašno nenaklonjeno sadjarstvu, ponekod je klestila toča, bilo je premokro, zato je kvaliteta sadja slaba. Kljub temu smo uspeli zbrati lepo število starih sort jabolk, prikazuje-
Na ogled je bilo kar 83 starih, 25 novejših in 10 najnovejših sort jabolk. Tokrat se pogledi obiskovalcev niso ustavljali le ob sadnih dobrotah, ampak so se lahko prepričali tudi o biserih turistične ponudbe zgornjesavinjskih občin in si ogledali slike domačega umetnika Jožeta Krambergerja. (Foto: Katja Remic Novak)
mo pa tudi 25 novejših sort, ki jih pridelujejo naši člani v svojih sadovnjakih,« je povedal predsednik društva Lojze Plaznik in dodal, da so si deset najnovejših, odpornih sort jabolk sposodili na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani oziroma v sadovnjaku Brdo. »Te naj bi bile perspektivne sorte za bodoče generacije sadjarjev, saj so tako kot stare sorte preizkušeno odporne na škrlup,« je povedal Plaznik.
PREDSTAVLJENA TURISTIČNA PONUDBA ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN
Če so bile prejšnje razstave posvečene zdravju iz narave in so na njih sodelovale ze-liščarke in zeliščarji, je bila tokratna razstava v znamenju biserov turistične ponudbe občin Zgornje Savinjske doline. »Žal ni skupne zgor-njesavinjske turistične ponudbe, zato smo se odločili, da spodbudimo občine k sodelovanju. Glede na to, da so se vse s hvaležnostjo odzvale, menim, da je bila odločitev prava,« je prepričan Plaznik. Stene predstavitvenega prostora so krasile slike na tematiko sadja domačega slikarja Jožeta Krambergerja, kar je dalo razstavi še kulturni pridih.
Na svoj račun so prišli tudi šolski otroci, ki so si v živo ogledali ročno prešanje v miniaturni preši, poskusili so lahko svež jabolčni sok, grizljali jabolčne krhlje, po domače »platičke« in de-gustirali domača jabolka. Njihovega obiska so bili v društvu zelo veseli, saj radi predajajo svoje vodilo mlajšim rodovom: »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran!«
Katja Remic Novak
50 ODTENKOV NJIVE
Polna dvorana nasmejanih Mozirjanov
Z organizacijo stand up komedij na odru mo-zirskega kulturnega doma Matic Mežnar nadaljuje tudi letos. Prva v nizu je bila 28. septembra izvedena stand up komedija 50 odtenkov njive, ki jo je odigral komik Boštjan Gorenc Pižama.
Še pred glavnim izvajalcem je na oder stopil Tomaž Stanovnik, ki je s svojimi šalami občinstvo segrel na delovno temperaturo. Kot je sam dejal, je vajen poskrbeti za predigro, ko se obeta kaj več, pa mora z odra, da lahko nanj stopi kdo drug.
Ko je torej občinstvo dodobra ogrelo dlani in raztegnilo obrazne mišice, je na oder stopil Pižama. Komedije se je lotil temeljito in stresal šale eno za drugo. Govoril je o vprašanjih in odgovorih nanje, ki se jih običajno ne loteva nihče. O tem na primer, kako domači izbor za pesem Evrovizije vpliva na politiko. Ljudje si pač niso predstavljali, da zavoljo tega odstopajo vla-
Stand up komik Boštjan Gorenc Pižama v svojem elementu (Foto: Benjamin Kanjir)
de. Prav tako se je dotaknil slovenskih narečij in njihovega nastanka, pa dejstva, da slovenska podjetja zadnje čase uspešno uvajajo krščanski nauk v poslovanje podjetij. Predvsem vodilo o odpuščanju.
Aktualnih dogodkov se je Pižama lotil skozi oči erotične knjižne uspešnice, pri kateri si je sposodil del imena. V zgodbo je vpletel izkušnje novopečenega očeta in vse skupaj zabelil s kuharskimi nasveti za gospodinje.
Benjamin Kanjir
t ttrinek
Narava ni nikdar izdala srca, ki jo je ljubilo.
William Wordsworth
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 11
Organizacije, Ljudje in dogodki
RAZSTAVA VEZENIN MARIJE HEUTGENS
Obiskovalke navdušila s svojo energijo in vezeninami
Zadnji vikend v septembru je vrata svoje hiše za vezilje iz različnih krajev odprla Marija Heutgens iz Šmiklavža. Svojo hišo je za nekaj dni spremenila v prostor za razstavo vezenin, ki jih izdeluje že dolga leta. Prve obiskovalke razstave so bile vezilje iz Nazarij v spremstvu županje Majde Podkrižnik. Kasneje so si razstavo ogledale še vezi-lje z Rečice ob Savinji, iz Gornjega Grada, Mengša in tudi nekateri so-krajani.
Vsak kotiček v Marijini hiši je bil v času razstave zapolnjen s čudovitimi prti in vezenimi zavesami. Prti z različnimi sezonskimi motivi krasijo Marijin dom ob vsakem pra-
Vsak kotiček v Marijini hiši je bil v času razstave zapolnjen s čudovitimi prti in vezenimi zavesami. (Foto: Štefka Sem)
PLANINSKO DRUŠTVO IN LOVSKA DRUŽINA RECICA OB SAVINJI
Spominski pohod na Ston
Rečiška planinsko društvo in lovska družina sta zadnjo nedeljo v septembru pripravila spominski pohod za svoje umrle člane. Pot so pričeli na rečiškem trgu in se podali mimo domačij Tiršek in Borseč-nik v Poljanah do lovske koče na Stonu.
Tu jih je pozdravila predsednica planinskega društva Olga Berlo-žnik in izpostavila pomen dela pre-
DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Z ekskurzije s svežimi
• ■ • • • • _ •
idejami in pozitivno energijo
zniku. Doslej jih je izvezla že preko 200. Številne je podarila, posebej je ponosna na prte, ki krasijo oltar v Marijini cerkvi v Novi Štifti.
Z vezenjem se je Marija, ki dobro skriva svojih več kot osem kri-žev, začela redno ukvarjati po smrti svojega moža. Čeprav je vezla že prej, ko je živela v Nemčiji, ji je potem, ko je ostala povsem sama, čas kar prepočasi tekel.
Gostiteljica je obiskovalkam dala kakšen nasvet s področja vezenja in vrtnarjenja, te pa so bile navdušene nad njenimi izdelki, domačo skutino torto in nad čudovitim, z rožami obdanim domom.
Štefka Sem

>
1_M Mi
m
MBt?
£---
. ..
Pri družini Cvitkovič v Adlešičih so jih seznanili, kako pridelujejo lan.
(Fotodokumentacija društva)
V sodelovanju z mozirsko izpo- ne vse značilnosti dela in ustvarja-
stavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je zgornjesavinjsko društvo kmetic pripravilo za svoje članice tradicionalno jesensko ekskurzijo. V minulih letih so se večkrat mudile tudi zunaj meja Slovenije, tokrat pa so obiskale Belo krajino. Ogledale so si osnovno pridelavo in možnosti različnih dopolnilnih dejavnosti na tamkajšnjih kmetijah.
V okolici Žužemberka so jih na kmetiji Antona Štruclja seznanili s svojo mlečno proizvodnjo. Predstavili so robota za molžo in prodajo na dveh mlekomatih. Prav tako so obiskovalkam prikazali domačo predelavo mleka v različne kakovostne izdelke.
Na kmetiji Bahor v Dragovanji vasi so si v sklopu dopolnilne dejavnosti ogledale Ankin his, ki je izredno zanimiva arhitekturna posebnost Bele Krajine, v katerem so ohranje-
nja belokranjskega vinogradnika.
Pri družini Cvitkovič v Adlešičih so jih seznanili, kako pridelujejo lan in kako ga predelajo v končni izdelek, to je laneno platno. Ogleda in občudovanja vredna je bila tudi družinska zbirka belokranjskih narodnih vezenin. Od tod so se udeleženke napotile do kmetije Krama-rič v Rosalnicah, kjer jim je gospodinja Mojca pokazala, kako se pripravi belokranjska pogača, hkrati pa jih je seznanila z dopolnilno dejavnostjo peke krušnih izdelkov.
Bernarda Brezovnik z mozirske izpostave KGZ Celje je povedala: »Zbrale smo številne ideje in lepe vtise, marsikaj bo mogoče porabiti tudi pri nas. Predvsem pa nas je prevzelo, s kakšno voljo in energijo se na tamkajšnjih kmetijah lotevajo omenjenih dejavnosti.«
Marija Lebar
minulih članov obeh društev. Nato so se udeleženci, teh je bilo več kot petdeset, razgovorili, nekateri pa so se podali na »lov« za gobami. Te so pozneje tudi spražili in poskusili.
Sicer pa bodo rečiški planinci v oktobru pripravili tudi Robijev spominski pohod na Čreto in z njim počastili spomin na svojega dolgoletnega predsednika Tržana.
Marija Šukalo
Do lovske koče na Stonu se je podalo preko petdeset pohodnikov.
(Foto: Janja Polauder)
12 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Božična (nadaljevanje)
Pastirci čred že mirno spijo, ko žar in petje jih zbudita. Al' zvezda mar neba gorijo? Odkod ta glasba čarovita? Se angelcu prikažejo, pomembno luči povedo: Pastirci, vstanite, poslušajte nas, k veselju največjemu kličemo vas. Kar zdavnaj iskreno je bilo želeno, je prišlo na svet iz visokih nebes. Odprl je nebesa sam milostni ključ, pris'jala nebeška vam danes je luč, zdaj t'mina minila, luč dan bo rodila,
bo vid'la do raja zopet se pot.
*
Od kod so glasi tak' veseli, Kaj milo petje li pomeni? Ljudje tako še niso peli. Smo slasti rajske napojeni. Zopet nebeščan jim pove, pomeniti kaj petje če: Popeva se čast ino hvala Bogu, ker rojen zveličar je danes sveta. Nebeško krdelo oznani veselo,
da čas odrešenja je svetu prišel.
*
Al' kje je tisto srečno mesto, v katerem naš Zveličar biva? Pokažite do njega cesto! Naj k njemu vleče želja živa. In angel jim naj znanje da, kje najdejo Zveličarja: Le v Betlehem k hlevcu podajte se vsi, tam v jaslicah dete preblago leži. In otrok device, povito v plenice,
je Jezus, sin božji, Zveličar sveta.
*
S pastirci hitimo kristjani, Odrešenika počastiti, tud' nam velijo nebeščani Zveličarja sveta moliti. Položimo mu na altar
telo in dušo danes v dar.
*
Naj srečna zahvala se Stvarniku da, da prišel je danes Zveličar sveta. Na zemlji, na nebi, Bog Oče čast tebi, na svetu pa mir naj bo dobrim ljudem.
Sveta noč
(Zapel Tone Mlačnik iz Luč)
Romarske pesmi (2)
Čuj, čuj, čuj, čuj, ljub' sosed moj, prisluhni, kaj ti jaz povem, noj' kaj se je zgodilo h'nocoj.
'neh sedem ur pred dnem.
*
K meni je prišel en mlad dikant, imel je vse svetel gvant, je bil vesel in lepo pel,
je mene gor' zbudil.
*
Al' jez sem se prestrašil, kal, ves ta nebeški šajn, začel sem hitro vstajat' gor,
sem mislil, da je dan.
*
Le angel prav nocoj to noč prižgal nam je nebeško luč, kar hitro vstat', nič več zaspat',
se v Betlehem podat'.
*
Al' angel meni mir ne da,
me kliče za seboj.
Tja v mesto me je pripeljal
glih ura dvanajst je b'la.
*
V eni preprosti štalici nebeško dete noter leži. Marija pred njim kleči, pa en' petler zapuščen zrav'n bedi.
Pastirci
(Zapel Tone Mlačnik iz Luč)
Ti pastirci na ti gmajnici, ki to živin'co vahtajo, prišel jih je angel klicat', je b'lo ob polnoči.
Le sem pejte in poglejte, kaj v štalici za'no lepe dete. Veselimo se vsi skupaj
tega rojstva božjega.
*
Kar je Eva pregrešila iz svojo prevzetnostjo, je Marija zadobila
z veliko ponižnostjo.
*
Ona mati je postala tega nebeškega kralja, veselimo se vsi skupaj,
tega rojstva božjega.
*
V eni štalci je bil rojen naš zveličar - kralj zemlje, v ene jasli položen, čeprav je kralj, čez kralje vse.
Po naključju sem v Lepi Njivi našel staro bele-žnico, v kateri so bile napisane razne nabožne pesmi. Verjetno je bila ta beležnica nekoč v lasti katerega izmed romarskih vodij v teh krajih. Naj poudarim, da je jezik in način pisanja verjetno nekoliko mlajši, kot so ostali podobni zapisi.
Sveti Alojz
Mi tebe počastimo, angelski mladen'č, tebi se izročimo, bodi naš pomočnik,
o sveti Alojzius, prosi Boga za nas!
*
O glej, kak' tam moli, s pobožnostjo kleči, kak' on po božji volji vse Jezusu izroči. O sveti Alojzius, prosi Boga za nas!
Nadaljujemo prihodnjič.
*
Iščemo stare fotografije
Maistrov borec Alojz Resnik je leta 1919 poslal tole razglednico bratu Martinu na Rečico ob Paki.
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 13
Nasveti
Doma narejen aranžma za dan spomina na umrle
DARINKA PRESEČNIK,
svetovalka za hortikulturo
Če izdelujemo aranžma za družinski grob, se moramo držati določenih pravil. Na grobovih deluje enako cvetje v večjih količinah umirjeno. Najboljši vtis dosežemo, če dodamo temu cvetju še eno skupino cvetja. Pomembna je barvna harmonija.
Ko se odločimo, da bomo aranžma naredili sami, si moramo vzeti čas. Na delovni površini razvrstimo cvetje, zelenje, plodove in veje po skupinah. Lahko se lotimo klasičnega oblikovanja aranžmajev. Pri teh je značilna stroga simetrija, cvetje je razporejeno po celotnem izdelku.
Pri izdelavi izdelka moramo biti najprej pozorni na podobo groba. Če imamo posodo lepo, je pravšnja, da jo postavimo na marmorno ploščo. Mora biti stabilna, kar je izredno pomembno. V vlažno gobo podtaknemo le nekaj žlahtnega cvetja, bodisi vrtnice, dalije, krizanteme ali pre-objede. Cvetje zapolnimo z zelenjem. Ničesar ne sme biti preveč, naj lepa posoda ostane vidna. Nelepo posodo pa čim bolj prekrijemo z zelenjem, jesenskimi plodovi in listi dreves, ki so že obarvani v jesenske barve.
Zelo pomirjajoča je zelena barva, zato je izbira zelenja zelo pomembna. Nevtralizira tudi
močne barvne kontrasti cvetja. Če izdelujemo sveži aranžma, moramo biti posebej pozorni na ravnotežje in dolžino cvetov, da jih veter ne prevrne. Težišče lahko dosežemo s širokimi listi, kot jih imata na primer monstera in ščitovka.
ARANŽMAJI
Eni se odločajo za aranžmaje, ki ostanejo na grobu dlje časa sveži. Pri takem aranžmaju izberemo sveže zelenje (pacipreso, lovorikovec, drevesasti bršljan, pušpan ...). Kombiniramo jo s smrekovimi storži, z lotosom, s plodovi šipka, z makom, s suhim vrtnim rmanom ... Uporabimo lahko tudi različne gozdne mahove.
Prednost takšnih aranžmajev je v tem, da jih kasneje lahko nekoliko predelamo, zamenjamo nekaj rastlin oziroma materialov. Če je vreme naklonjeno, lahko takšen aranžma na grobu ostane več tednov.
VENCI
Venec simbolizira krog življenja. Izdelava ni zahtevna. Vanj spletemo pokojnikove navade, spomine in njegovo najljubše cvetje. Obroč naredimo iz vrbovih ali brezovih vej. Preden venec začnemo izdelovati, si pripravimo mah, slamo ali seno. To ovijemo z žico na obroč. Dobiti moramo enakomerno debel obod.
Za dekoracijo se lahko odločimo za lepljenje suhega cvetja na obod (suhe rože, suh vrtni rman ...). Uporabimo različne storže različnih iglavcev. Lahko pa si naredimo šopke iz bršlja-na, šipka in drugih plodov. Te s tanko žico enakomerno razporedimo in povežemo po obodu. Lahko si nekoliko olajšate delo in si v cvetličarnah oziroma vrtnih centrih kupite venčke iz gobe. Uporabimo jih lahko za suhe in sveže dekoracije.
Pri dekoracijah aranžmajev imejte čim več domišljije in verjemite, da vam bo uspelo narediti res lep aranžma.
V W0J
sadik gozdnega drevja in njeno vzdrževanje
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Jesen je čas, ko je treba opraviti vzdrževanje zaščite sadik gozdnega drevja v nasadih pred divjadjo. Pozimi je za srnjad, gamse in jelenjad v gozdu hrane manj, zato so sadike vabljiva tarča, nezaščitene pa tudi lahka vabljiva tarča. Objede-ne sadike ne rastejo pravilno, največkrat postanejo večvrhate, saj divjad najraje odgrizne vršni del sadike, kjer je zbranih največ hranilnih snovi.
Osnovanje nasada gozdnega drevja je velika investicija, zlasti če sadimo listavce. To je glede na rastišča in na velik delež smreke v naših gozdovih, ki je občutljiva na podlubnike, bolezni in ujme, nujno. Hektar nasada javorovih sadik stane 6.000 evrov - v to ceno so vključeni samo materiali (sadike, zaščitne mreže in koli), dela nismo šteli. Seveda pri nas ne sadimo ne hektarskih »frat«, izjema so ujme in ne čistih, eno-vrstnih nasadov. Nasadi so največkrat mešani, sestavljeni iz optimalnega razmerja iglavcev in listavcev.
Vsako investicijo je treba vzdrževati, drugače je hitro zgrešena, stran vržen denar. Pri nasadih gozdnega drevja pomeni to vsakoletno nego (obžetve sadik, da jih ne prerastejo praproti, robida, trave in druga zelišča) ter zaščito pred objedanjem oziroma njeno vzdrževanje.
ZAŠČITO SADIK JE TREBA VZDRŽEVATI VRSTO LET
Za zaščito sadik uporabljamo kolektivno in individualno zaščito. Kolektivno zaščito izvedemo s postavitvijo ograde. Mreža te ograje je visoka dva metra. Vsako leto jo je treba pregledati spomladi in jeseni ter po vsakem močnejšem vetru, ki je v okoliškem gozdu povzročil vetrolom. Preveriti je treba, ali je padlo drevje ograjo poškodovalo, in popraviti poškodbe, drugače bi preko nastale vrzeli divjad nemoteno prihajala v nasad in ga hitro zdesetkala. Zakrpati je treba tudi druge morebitne vrzeli. Z ograjo ščitimo nasade vse do redčenj v drogovnjakih, ko postane ovira za spravilo.
Individualno zaščito opravljamo na različne načine. Sadike smreke ščitimo predvsem z jesenskimi premazi vršičkov. Zgornji del rastline,
14 Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014	I

Nasveti, Ljudje in dogodki
zlasti pa vršičke premažemo s posebno pasto, ki odvrača divjad, da bi odgriznila vršni del rastline. Tovrstna zaščita je enostavna, lahko izvedljiva, poceni in učinkovita. Žal jo lahko izvajamo šele v jesenskem času, ko vršički sadik povsem olesenijo. Zato je primerna predvsem za smreko. Ta je za divjad na srečo najbolj zanimiva šele v zimskem in spomladanskem delu leta. Nasade smreke premazujemo do takrat, ko srnjad ne more več doseči vršnih poganjkov sadik. V zadnjem času to metodo vse bolj uspešno uporabljamo tudi pri zaščiti bukovih sadik na manj ogroženih predelih.
ZAŠČITA LISTAVCEV NAJ BO DOSLEDNA
Sadike listavcev, zlasti plemenitih listavcev (javor, češnja, jesen) so za divjad prava poslastica, zato morajo biti zaščitene že takoj po sa-dnji. Za zaščito uporabljamo plastične mreže v obliki tulcev (finomrežasti tulci), ki so različnih dimenzij, odvisno od vrste sadike in vrste divjadi, pred katero jih ščitimo. Vsem pa je značilno, da potrebujejo oporni količek. Ta mora biti čvrst, raven in dovolj globoko ter čvrsto zabit v tla, da zdrži pritisk snega pa tudi poskuse divjadi, da bi prišla do sadike.
Del količka, ki gleda iz zemlje, mora biti neko-
Pravilno zaščitena sadika listavca
(Foto: Marijan Denša)
liko daljši od tulca, drugače se tulec upogne in deformira sadiko. Pomembno je tudi, da je tulec privezan h kolu povsem na zgornjem delu in da je kol v tulcu, saj mu tako daje boljšo oporo. Za pričvrstitev tulca h kolu uporabljamo samozate-gljive vezice.
Zaščito sadik listavcev opravimo torej nemudoma po sadnji, vsako jesen (in tudi pomlad) nasad preverimo ter odpravimo morebitne pomanjkljivosti. Sčasoma se namreč nekateri količki zaradi mehkih tal nagnejo, sadike preraste robidovje, če mreže niso dovolj trdno pričvršče-ne, lahko zdrsnejo navzdol in sadike več ne ščitijo.
Čez nekaj let marsikateri količki slabše kvalitete tudi strohnijo v tleh ali se prelomijo, zato jih je treba zamenjati. Ko so čez leta sadike dovolj čvrste, lahko same nosijo mrežo, tedaj kol odstranimo, da ne ovira rasti drevesca. Mreže naj ščitijo sadike čim daljše obdobje. Odstranimo jih šele takrat, ko bi postale ovira za debelinsko rast debel. Tulce vzdolžno prerežemo in odstranimo iz gozda.
LASTNIK JE UPRAVIČEN DO SPODBUD ZA VZDRŽEVANJE ZAŠČITE SADIK
Za vsa dela zaščite sadik in vzdrževanja te zaščite, ki jih lastniku naloži oziroma svetuje revirni gozdar, je lastnik upravičen do spodbude iz državnega proračuna pod enakimi pogoji kot za vsa dela gojenja in varstva gozdov. Zadnji rok za pregled in odobritev opravljenih del vlaganj v gozdove za tekoče (fiskalno) leto je sredina novembra.
V SPOMIN
Anton Boršnak
1942 - 2014
Anton Boršnak se je rodil leta 1942 v Potoku. Osnovno šolo je obiskoval na Gorici ob Dreti in nato v Mozirju. Po zaključku izobraževanja na srednji tehniški lesarski šoli v Ljubljani se je zaposlil v takratni Lesni industriji Nazarje, kjer je z leti napredoval do vodje takratne temeljne organizacije združenega dela Stavbno pohištvo. Ob delu je opravil višješolski študij in postal inženir lesarstva.
Na družbenopolitičnem področju je bil aktiven že v mladostnih letih; bil je predsednik mladinske organizacije takratne občine Mozirje. V Krajevni skupnosti Nazarje je bil predsednik, več mandatov član odbora krajevne skupnosti in vseskozi aktiven pri infrastrukturnih projektih, kot so bile izgradnje cest, telefonije ipd.
Leta 1986 je zapustil gospodarstvo in prevzel vodenje takratne občinske skupščine v Mozirju, še pred iztekom mandata pa je bil povabljen v komisijo za sanacijo takratnega podjetja Glin Nazarje. Na pobudo Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki je vodil prestrukturiranje podjetja Glin, je Anton Boršnak prevzel vodenje novoustano-
vljenega invalidskega podjetja Glin IPP, kar je bil zanj nov izziv, ki ga je sprejel s polno odgovornostjo in predanostjo.
Glin IPP je z svojim znanjem, izkušnjami in trdim delom skupaj s sodelavci v nekaj letih pripeljal do stopnje, ko je podjetje postalo prepoznavno in tržno uspešno, invalidom ter ostalim zaposlenim pa je zagotavljalo solidno eksistenco. Na podlagi tega dosežka je Bor-šnak skupaj z družbeniki odkupil podjetje od Slovenske razvojne družbe s ciljem pospešiti tempo razvoja in zaposlenim zagotoviti dolgoročno perspektivo. Ta cilj je vse do svoje upokojitve uspešno uresničeval.
Ob tem, ko se je polno angažiral v gospodarstvu, je aktivno deloval tudi na družbenopolitičnem področju. Bil je eden od pobudnikov za ustanovitev samostojne občine Nazarje, dva mandata je bil član občinskega sveta, bil je tudi predsednik komisije za pripravo delitvene bilance bivše občine Mozirje. Leta 2006 je za izjemne dosežke prejel zlati grb Občine Nazarje.
Prosti čas je posvečal aktiv-
nostim v ribiški družini, v sadjarskem in planinskem društvu, bil je zbiralec starin in je uredil zbirko zapuščine Ignacija Zavolov-ška, bil je tudi član društva upokojencev, član združenja borcev za vrednote NOB, član Rdečega križa in podporni član Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti.
Zelo aktiven je bil kot rezervni častnik v takratni teritorialni obrambi Zahodnoštajerske pokrajine, za kar je bil leta 1972 odlikovan z redom za vojaške zasluge s srebrnim mečem, leta 1982 pa z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Zelo kratek čas upokojitve mu je bilo dano žeti sadove svojega trdega in poštenega dela iz preteklosti, saj ga je zahrbtna bolezen od leta 2010 dalje prikrajšala za mnoge srečne trenutke, ki jih je želel preživeti v krogu svojih najdražjih.
Antonu Boršnaku smo hvaležni za njegov vsestranski doprinos naši družbeni skupnosti, ohranjali ga bomo v spoštljivem spominu.
Milan Zavolovšek
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 15
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
Občinska volilna komisija Nazarje je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volilvah (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLV-UPB3, 45/08 - ZLV-H in 83/12) sestavila naslednje
POROČILO
o izidu lokalnih volitev 5. oktobra 2014 v Občini NAZARJE
Skupno število volivcev z območja občine:	2215
Skupaj glasovalo po imeniku:	1257
Skupaj glasovalo s potrdili:	0
Skupaj glasovalo po pošti:	1
Procent udeležbe v občini:	56,75 %
I.
V Občini Nazarje se je kot eni volilni enoti neposredno volil župan.
Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, da je za župana Občine Nazarje izvoljen:
Matej PEČOVNIK, roj. 11. 10. 1965, Tominškova ulica 8, p. Nazarje.
II.
V Občini Nazarje se je v štirih (4) volilnih enotah volilo skupaj enajst (11) članov občinskega sveta.
1.	V volilni enoti 1 se je volilo tri (3) člane občinskega sveta in so bili izvoljeni:
•	Boštjan CIGALE, roj. 12. 7. 1964, Pod Slatino 2, p. NAZARJE
•	Janez ŠTIGLIC, roj. 27. 11. 1938, Tominškova ulica 6, p. NAZARJE
•	Nikolina IGNJATIČ, roj. 18. 7. 1987, Zadrečka cesta 17, p. NAZARJE
2.	V volilni enoti 2 se je volilo tri (3) člane občinskega sveta in so bili izvoljeni:
•	Filip STRNIŠNIK, roj. 9. 12. 1967, Ob Savinji 8, p. NAZARJE
•	Helena ŠOSTERIČ, roj. 7. 7. 1959, Žlabor 1, p. NAZARJE
•	Milan MARTINOVIČ, roj. 17. 3. 1961, Zadrečka cesta 9, p. NAZARJE
3.	V volilni enoti 3 se je volilo dva (2) člana občinskega sveta in sta bila izvoljena:
•	Miran LEVER, roj. 26. 4. 1963, Potok 28, p. NAZARJE
•	Filip BLATNIK, roj. 14. 3. 1990, Kokarje 13, p. NAZARJE
4.	V volilni enoti 4 se je volilo tri (3) člane občinskega sveta in so bili izvoljeni:
•	Bojan ŠTRUKELJ, roj. 17. 10. 1969, Šmartno ob Dreti 27, p. ŠMARTNO OB DRETI
•	Tatjana JURJOVEC, roj. 10. 1. 1972, Šmartno ob Dreti 83, p. ŠMARTNO OB DRETI
•	Olga OBOJNIK, roj. 4. 2. 1966, Šmartno ob Dreti 65, p. ŠMARTNO OB DRETI
III.
Občinska volilna komisija Nazarje ugotavlja, da pri glasovanju ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Številka: 041-0001/2014 Datum: 9. 10. 2014
TAJNICA:	PREDSEDNICA:
Marinka REMIC, l. r.	Terezija PLAZNIK, univ. dipl. prav., l. r.
DROBTINICA, AKCIJA RDEČEGA KRIŽA IN OSNOVNIH ŠOL
Prispevajmo za prehrano osnovnošolcev
Že leta v Sloveniji v oktobru poteka akcija Drobtinica, v okviru katere občani obiskujemo stojnice Rdečega križa in osnovnih šol in z nakupom prispevamo za prehrano pomoči potrebnih osnovnošolskih otrok. V zgornjesavinjskih občinah je akcija vedno zelo uspešna, upajmo, da bo tako tudi letošnje leto.
Občani, ki želijo z nakupom kruha in drugih prehrambnih izdelkov pomagati otrokom iz svoje občine do brezplačnih šolskih obrokov, so na stojnice vabljeni od petka do nedelje, 17. do 19. oktobra. V petek bo bogato obložena stojnica občane pričakovala od 14. ure dalje v Nazarjah pred trgovino Mercator. V soboto bodo stojnice od 8. ure dalje postavljene v Mozirju pred trgovino Tuš, na Rečici ob Savinji pred lokalno trgovino in v Gornjem Gradu pred kulturnim domom. V nedeljo bodo prostovoljci Rdečega križa občane postregli na Placu na Ljubnem ob Savinji od 8. ure dalje in v Lučah na tržnici od 9. ure dalje. Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena osnovni šoli tiste občine, kjer bodo zbrana.
TG
NAZARJE
Delavnica o kaščah v Zgornji Savinjski dolini
V petek, 24. oktobra, bodo v mali dvorani na-zarskega kulturnega doma pripravili delavnico o kaščah. O vlogi, pomenu in razvoju kašč v slovenskem prostoru bo spregovoril priznani etnolog in umetnosti zgodovinar izr. prof. dr. Vitomir Hazler. O kaščah v Zgornji Savinjski dolini, predvsem o njihovem ohranjanju bosta spregovorila Marijan Denša in priznani izdelovalec in ohra-njevalec kašč Jože Kaker iz Luč.
Gostje delavnice bodo lastniki ohranjenih in obnovljenih kašč, ki bodo delili izkušnje z ohranjanjem kulturne dediščine. Predstavljena bo ena najstarejših kašč pri nas, Tominškova ka-šča, pa ohranjena kašča iz Mozirskega gaja ... Po delavnici bo v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec otvoritev slik in plakatov kašč, ki jo bo odprl Aleksander Videčnik. On je med drugim tudi pobudnik, da ohranjene kašče predstavljamo v Savinjskih novicah.
Štefka Sem
16 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Ljudje in dogodki, Matična kronika, Čestitke, Oglasi
SLIKARSKA KOLONIJA VRTCA MOZIRJE
Mali slikarji preplavili Mozirski gaj
S čopičem po Gaju so se na zadnjo letošnjo septembrsko soboto, že deveto leto zapored, sprehodili mali »umetniki«, stari med štirimi in šestimi leti. Tokratnega srečanja so se udeležili otroci iz sedmih vrtcev: z Rečice ob Savinji, Ljubnega ob Savinji, iz Naza-rij, Gornjega Grada, Bočne, Velenja in seveda Mozirja.
Sodelujoče otroke, vzgojiteljice in starše je uvodoma pozdravila ravnateljica mozirskega vrtca Mateja Glušič. Izpostavila je različne vidike srečanja; od spoznavanja likovnih tehnik do spoznavanja in ustvarjanja v naravi, razvijanja pozitivnega odnosa do okolice in konec koncev tudi družabnosti.
Likovna kolonija je potekala v
VRTEC BOČNA
Otroci so našli obilico motivov, vrednih, da jih prenesejo na slikarska platna. (Foto: Benjamin Kanjir)
času, ko je bila v Gaju tudi razstava buč, kar je dajalo prostoru še dodatno barvitost. Otroci so našli obilico
Praznovali prihod jeseni
V bočkem vrtcu so prihod jeseni praznovali zadnji septembrski dan. Otroci so se s starši zbrali pred šolo. Najmlajši so z vzgojiteljicami najprej pripravili krajši program, kjer so prepevali in plesali. Nato so bili prisotni povabljeni v gledališče, kjer so jim vzgojiteljice pripravile predstavo o hruški debeluški in gozdnih živalih.
Po predstavi je sledilo druženje
motivov, vrednih, da jih prenesejo na slikarska platna. Za to so uporabljali šest likovnih tehnik, vsak izmed njih pa se je preizkusil v vsaj dveh. Tako so z ogljem risali kape-
lo sv. Valentina, avto iz šib so risali s svinčniki, z barvnimi kredami so risali buče, s tempera barvami so naslikali čebelnjak, z akvarelni-mi pa japonski vrt. V jajčni emulziji so izdelali praskanko starega mlina. Z otroki je bilo enajst mentoric, ki so jim pomagale vzpodbujati domišljijo, jim svetovale in skrbele, da so imeli na voljo dovolj in ustrezen likovni material.
Po uri in pol ustvarjanja so se otroci z mentoricami zbrali pri ribiškem domu, kjer so si ogledali igrico Suknja za ježka, ki so jo izvedle strokovne delavke mozirskega vrtca. Ravnateljica pa se je ob koncu s spominskimi priznanji zahvalila vsem za sodelovanje in jih povabila, da se jim pridružijo tudi prihodnje leto.
Benjamin Kanjir
in ustvarjanje. Otroci so se zabavali v delavnicah, na igralih in na posebej pripravljenih poligonih, kjer je bilo vse povezano z jesenjo in dobrotami, ki jih prinaša ta letni čas. Še posebej so se za to priložnost potrudili starši, saj so bile mize obložene z dobrotami, ob katerih je čas druženja minil še hitreje.
Štefka Sem
Matična kronika za september
POROKE:
Sotler Boris in Hriberšek Teja, oba iz Topolšice, Žuntar Janez in Zor-ko Tjaša, ob iz Zgornjih Pobrežij, Šlajpah Sebastjan iz Šentlovrenca in Tostovršnik Klara z Rečice ob Savinji, Ruf Luka iz Ljubljane in Trček Simona iz Loga pri Brezovici, Grohar Marko in Kralj Katarina, oba iz Hrastnika, Štumfel Boštjan in Globočnik Sabina, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Sušnik Gabriel Alejandro iz Udja in Krznar Urška iz Gornjega Grada, Savšek Mitja in Lovše Mateja, oba iz Save, Lesjak Marjan in Pi-rečnik Nina, oba s Prihove, Roškar Darko iz Nemčije, Reischach, in Ča-sl Maja s Prihove, Fricelj Anton iz Potoka in Žerovnik Nataša iz Šmartne-ga ob Dreti, Zabukovšek Boris iz Žič in Srebotnik Vesna iz Prevalj, Pod-križnik Aleksander in Ocepek Simona, oba iz Mozirja, Rakun Aleš iz Polzele in Razbornik Mateja iz Brega pri Polzeli. SMRTI:
Pahovnik Marija iz Gornjega Grada, Janič Peter iz Šmihela nad Mozirjem, Prepadnik Anton iz Raduhe, Prelesnik Marija iz Solčave.
Otroci so se igrali na poligonu, ličkali koruzo ...
(Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 17
NAGRAJUJEMO NASE
ZVESTE IN NOVE NAROČNIKE
HI		
	a	¿1 Í
		
		
		
Spoštovana ZVESTE bralke in bralci hvala vsem k s ti: sodelovali v Hriši nnargdnl akciji v predvolilni številk Savinjskih novic. Pfaviišfl odaovcf na zastavljeno vprašaje je bi b) Atajtaancier VidečniK
Izmed vseh pravilno rešenih in pravočasno prispelih kup c ni ko v smo izžre ba i nasledn e srečneže. ki bcdc □ rcje : ■- iJci-.: sel poscd z kuhinjskega programa Cu sri* Plaslikc S-.:iz;i
-	Vesna Žetezmk. Kokarje 11, Nazarje,
-	Dušan {Emilija) Lanišek, Tirosek 32a, Gornji Grad,
-	Vika Ven lini k, Novo nasefje Gornji Grad,
-	Jon (Darja) Kakor, Ročica S, Ročica ob Savinji,
-	Tovž Franc, Otok 20, Gornji Grad,
-	Slavka (Jernej) Plankl, Luče 126, Lučo.
-	Tine Brocl, Loko 2a, Mozirje,
-	Katica Breznik. Strmec 13, Luče.
-	Eli (Janez) Veninšek. Luče 103, Luče,
-	Tatjana Jurjovec, Šmartno ob Dreti
Nagrajenci prevzamete nagrade v našem tajništvu, najkasneje do petka, 7. novembra 2014.
NAGRADNA IGRA
L C
Ko sliko sestavite, jo "b. nalepite1 id Žjppiinico in -„v ' nam jo s svojffhi .
[indrilki pošljite na
naslov Savinjske ft^vite; ¡P
S wjnjská testa 4, i J i I /fcj-j-mnf rti Nazarje, du üirkáj l~\
Mt;d pravilnimi rKitViiim	' '^jfffim
bomo i7žfeb ali frr	ffi dobíftn tk£ lepe n¿gi ade, ki , ^^ ; jo pudarjíi Cremtafee. \
úaaseffí \
z v> . i ®, • _ ; v,
j ^	V , ' Drage brajke in bralci,
A pred Vami je nagradna igra, V kateri rjjprate razrezati \ \ , spodnjo sliko in jo pravilno sestaviti.
>" * ^VrAk ,	* J T
2 iiJS^^,_---^- --

V ^M	l m K cr-
/ '	M' ji-^»
M& W íj ,



m W
18 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Ljudje in dogodki, Iz občin
ANA TRATNIK, NAVDUŠENA POPOTNICA
»Lahko potujemo zastonj, kamorkoli •••«
Z nastopom novega študijskega leta se za študente končuje dolgo poletje, ki so ga preživeli vsak po svoje. Eni, med njimi Ana Tratnik, ki je doma iz Pustega Polja, tudi zelo pestro. 21-le-tna študentka bibliotekarstva in informatike je na svojem prvem potovanju v lastni režiji v lanskem letu ugotovila, da je potovati samostojno nekaj najlepšega. Poleg tega je na svojih potovanjih spoznala, da lahko odpotuje kamorkoli z majhnimi stroški in marsikje preživi s prostovoljnim delom brez stroškov. Kar pomeni, da zanjo meja ni več.
NAJVEČJI ČAR JI PREDSTAVLJATA NEORGANIZIRANOST IN SPONTANOST
V lanskem letu je Ana odpotovala na Dansko. Kot pravi, je bila odločitev za destinacijo povsem spontana, kupila je letalsko karto in pristala v Kobenhavnu. »Tam sem en teden v zameno za hrano in prenočišče delala v hostlu in si s tem močno zmanjšala stroške. Nato sem šla na danski otok Bornholm, ki sem ga prekolesarila in odpotovala še na otok M0n, do katerega sem se prvič v življenju odpravila na avtoštop.«
S tem se je rodila Anina ljubezen do potovanj in kot pravi, ji največji čar predstavljata neorganiziranost ter spontanost. »Lahko rečem, da navadno ne vem, kje bom tisti dan spala, niti, kje se bom nahajala čez nekaj ur. Imam približno začrtano pot, nato me doma-
čini usmerjajo na destinacije vredne ogleda.«
Potovanje na Dansko jo je prepričalo, da je treba videti še kakšen
CENA ODVISNA PREDVSEM OD ŽELENEGA UDOBJA
Redbullovo potovanje, katerega preizkušnja je bila potovati brez de-
Ana Tratnik se je lani med drugim potepala po Toskani.
(Fotodokumentacija AT)
drug košček sveta v lastni režiji. Hitro je ugotovila, da brez urnikov ter načrtnih obiskov znamenitosti spoznaš druge popotnike, domačini te vabijo domov, ti celo kaj dobrega skuhajo.
Tako je v lanskem letu na podoben način odpotovala še v Italijo, v Toskano in Cinque Terre, letos februarja je obiskala zahodni del Turčije, med drugim Ka-padokijo, Safranbolu ter Istanbul. Poleti se je s prijateljico odpravila na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Čeprav je bilo to potovanje kratko in skoraj na domačih tleh, je bilo za Ano eno najlepših.
narja in elektronskih naprav, je Ano prepričalo, da je mogoče tudi brez denarja daleč pripotovati. In kaj je
Anina skrivnost potovanj z malo denarja?
»Finance naših potovanj so odvisne od želenega udobja in ne toliko od izbrane destinacije. Najpomembnejši je način potovanja. Privarčevati je možno na vseh področjih. Hrano lahko kupimo v su-permarketih, za transport uporabljamo lokalna prevozna sredstva in spimo v hostlih. In čeprav se sliši še tako nenavadno, lahko potujemo tudi zastonj. To je mogoče, če smo pripravljeni na potovanjih nekaj ur dnevno prostovoljno delati.
Ponudba prostovoljnih del je zelo obsežna, vsakdo lahko najde nekaj zase, ne glede na to, na katerem koncu sveta se nahaja. V zameno za pomoč vsak prostovoljec navadno dobi prenočišče in do tri obroke dnevno. Tako stroški hrane in prenočišča znesejo skupno nič evrov, če temu prištejemo še avto-štop, lahko potujemo zastonj. Kamorkoli.«
Tatiana Golob
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Povabilo na tečaja za prostovoljce in oskrbovalce še velja
Aprila se je Ana s prijateljicami udeležila posebnega mednarodnega tekmovanja, ki ga je organiziralo podjetje Redbull. Udeležilo se ga je sto ekip s celega sveta, ki so imele start na Dunaju, v Londonu, Milanu in v Parizu. Cilj vseh je bil priti brez denarja in brez elektronskih naprav, torej prenosnih telefonov, kamere, fotoaparatov ..., do Berlina v samo sedmih dneh. Edina valuta, ki so jo lahko tekmovalci unovčili, so bile pločevinke Red Bulla. Te so dobili na vsakem kontrolnem mestu. Kot pravi Ana, je bila potrebna iznajdljivost.
»S tem potovanjem smo si dokazale, da je tudi brez denarja mogoče daleč priti, če je le želja dovolj močna. Sama pa sem se takrat navdušila nad avtoštopom, saj druge možnosti za transport niti nismo imele, z izjemo »švercanja« na javnem transportu in leta, ki nam ga je iz Linza do Hannovra uspelo zamenjati za nekaj pločevink. Tako mi je izziv postal potovati s čim manj denarja.« Anina ekipa je iz Milana v Berlin prispela v samo petih dneh.
V okviru vsebin projekta Medgen-borza so na Rečici ob Savinji pričeli z izvajanjem dveh tečajev. Eden je namenjen izobraževanju in usposabljanju prostovoljcev, drugi oskrbovalcem starejših in bolnih svojcev. Oba tečaja potekata v izvedbi strokovnih predavateljev Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane.
Urša Selišnik z rečiške občine, ki koordinira projekt Medgenborza, ob tem pravi: »Problem staranja prebivalstva postaja sodobna družbena stiska, ki jo lahko Slovenci in drugi Evropejci izkoristimo za nagel razvoj lepših medčloveških odnosov,
zato vabimo, da se nam na tečajih pridruži čim več ljudi. Vsi udeleženci dobijo po končanem izobraževanju tudi ustrezna potrdila.«
Po uvodnem predavanju bo naslednje srečanje v ponedeljek, 20. oktobra, nato pa bodo srečanja vsaka dva tedna. Tečaj za oskrbovalce bo ob 10. uri, tečaj za prostovoljce pa se bo začel ob 15. uri v prostorih občine. Dodatne informacije in prijave sprejemajo tudi po elektronski pošti na naslov ursa. selisnik@obcina-recica.si.
Več informacij nudijo na občini.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 19
Kronika, Organizacije, Šport
ROP POSLOVALNICE DBS
Gornjegrajska banka že drugič na udaru roparjev, tokratna sta se odpeljala proti Črnivcu
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Zadnja preizkušnja pripadla Poličniku
V sredo se je v poslovalnici Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu že drugič v manj kot mesecu dni zgodil oborožen rop. Nekaj pred deveto uro sta dva oborožena in zamaskirana roparja vstopila v prostore banke in od uslužbenke zahtevala denar. Po ropu sta se odpeljala v smeri Črnivca v starejšem vozilu znamke Renault Mega-ne, rdeče barve in s tablicami koprskega območja.
Policisti so v sporočilu za javnost zapisali, da obstaja velika verjetnost, da sta neznana storilca vozilo zapustila in se skrivata, skupaj ali vsak zase, na okoliškem območju. Pozvali so občane, naj bodo pozorni na neznani sumljivi osebi in naj jih s svojimi opažanji seznanijo.
Podatki o tem, koliko gotovine sta odnesla, do zaključka redakcije še niso bili znani. Ali bo policija tudi tokrat tako uspešna kot v prvem ropu, bomo še poročali. Po prvem ropu, ki se je zgodil konec septembra, so namreč tri storilce ujeli
Na zadnji tekmi z malokalibr-sko puško pred zimskim premorom so se člani Strelskega društva Gornji Grad pomerilo v tekmi sede na 100 metrov. V sedečem
položaju sta se najboljše odrezala najstarejša člana društva. Ivko Poličnik je s 93 krogi zmagal, drugo mesto je z 91 krogi osvojil Jože Vertot, tretje z krogom manj pa To-
še isti dan, našli pa so tudi večino od šestih tisočakov, kolikor sta roparja odnesla iz banke. Dva od storilcev sta se v gozdu v Homu pre-oblekla ter tam skrila orožje, denar pa sta nosila v nahrbtniku, ki so jima ga odvzeli ob aretaciji v Nazarjah. K razrešitvi prvega ropa so veliko pripomogli občani, ki so sumljive roparje opazili in policiji sporočili, kje se nahajajo.
Štefka Sem
Po 26. septembru je bila poslovalnica DBS v Gornjem Gradu že drugič tarča roparjev. (Foto: ŠS)
maž Trogar. Strelci bodo v novembru pričeli s treningi z zračno puško za ligo, ki bo potekala v Mozirju.
ŠS
DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE
Na Pohorju je bilo lepo
Zgornjesavinjski diabetiki se vsako leto podajo na celodnevni izlet. Tako so si ogledali že kar nekaj lepih in zanimivih turističnih znamenitosti. Letos so se potepali po Pohorju.
Najprej so se ustavili pri Andrejevem domu, kjer jim je prijazno osebje pripravilo prisrčno dobrodošlico z aperitivom, okrepčali pa so se z značilno »pohorsko« enolončnico. Nato jih je vodič, simpatični »Pohorski Franček«, popeljal po prostranih pohorskih gozdovih sliv-niškega in slovenskobistriškega Pohorja vse do Osankarice in Treh žebljev, kjer je januarja leta 1943 izkrvavel Pohorski bataljon z znamenitim Šarhom in njegovimi tremi otroki. Frančkova pripoved je vsem segla do srca, saj jim je te grozote opisal zelo doživeto; kot otrok je bil namreč doma v neposredni bližini tega kraja.
Uživali so v vožnji po lepo spelja-
nih cestah skozi nepregledne gozdove, še posebno pa v šaljivih domislicah in zanimivih pripovedih vodiča o življenju na Pohorju nekoč in danes. Ker jim je bilo vreme zelo naklonjeno, so bili navduše-
ni nad lepim razgledom po dolini, obžalovali pa, da so mnogi turistični objekti, nekoč v polnem razcvetu, zaradi vsesplošne krize zaprti in propadajo.
Po nekaj urah so se vrnili k An-
drejevemu domu, kjer so jim pripravili bogat samopostrežni piknik, veselico in srečelov. Tudi preostanek dneva je ob gostoljubnih domačinih minil v vedrem razpoloženju.
Marija Venek
Zgovorna dobrodošlica za zgornjesavinjske diabetike
20 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Šport
SSK LJUBNO BTC
Presečnik državni prvak v svoji kategoriji
V nedeljo, 5. oktobra, so na lju-benski skakalnici domači organizatorji speljali tekmovanje za državno prvenstvo za dečke do 12 let ter dečke in deklice do 13 let in državno prvenstvo v nordijski kombinaciji. Zmaga in naslov državnega prvaka sta na domačem terenu pripadla Jerneju Presečniku (do 13 let), ki je tako poskrbel za zadovoljstvo vseh, ki so vložili trud pri organizaciji tekmovanja, ter navdušenje sotekmovalcev iz kluba.
Teden prej je v Žireh potekalo državno prvenstvo za dečke do 14 let in dečke ter deklice do 15 let. V kategoriji dečki do 14 let je drugo mesto in naslov podprvaka osvojil Žak Mogel, četrto mesto je osvojil Filip Vranc. Med dečki do 15 let je na tretjem mestu pristal Medard Brezov-nik. Med deklicami do 15 let je Petja Brglez osvojila deveto mesto.
Na ekipni tekmi sta se v konkurenci pomerili dve ljubenski ekipi: BTC 1 (Mogel, Vranc, Brezovnik in
Lovro Vodušek) ter BTC 2 (Lihtene-ger, Nerat, Presečnik in Karlo Vodu-šek). Prva ekipa je osvojila 3. mesto, druga ekipa je zaradi grdega padca Karla Voduška tekmovanje zaključila na 15. mestu.
Štefka Sem
Jernej Presečnik je na domači skakalnici osvojil naslov državnega prvaka. (Foto: BP)
DRŽAVNO PRVENSTVO V PIKADU ZA UPOKOJENCE
Strnadova državna
prvakinja, ženska ekipa Bočne druga
Članice pikado ekipe Društva upokojencev Bočna so se zadnjo soboto v septembru udeležile dr-
žavnega prvenstva v pikadu za upokojence v Kanalu ob Soči. Pred tem so postale pokrajinske prvaki-
Članice društva upokojencev iz Bočne so postale državne podprvakinje v pikadu, v njihovih vrstah pa je tudi državna prvakinja v posamezni konkurenci Marija Strnad (levo). (Foto: Štefka Sem)
nje, kar je bila vstopnica za državno tekmovanje.
Bočanke so v težki konkurenci dosegle drugo mesto, njihova članica Marija Strnad pa je dosegla najboljši rezultat posamezno in postala državna prvakinja. Zadovolj-
stva med udeleženci ob uspehu ni manjkalo, svoj uspeh pa so tekmovalke proslavile še na prvem treningu po tekmovanju. Državnega prvenstva se je udeležilo po 15 ženskih in moških ekip iz vse Slovenije.
Štefka Sem
TURNIR OBČINE MOZIRJE V TENISU NA RECICI OB SAVINJI
Rosensteinovim poleg dobre organizacije tudi dobra uvrstitev
Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je zadnjo nedeljo v septembru pripravilo 3. tradicionalni turnir občine Mozirje v tenisu. Operativna izvedba športnega srečanja je bila zaupana Miranu Ro-sensteinu. Na rečiškem igrišču se je pomerilo dvanajst ljubiteljev belega športa z območja mozirske občine.
V finalu sta loparje prekrižala
Sašo Rosenstein in Mitja Poličnik, ki je postal najboljši igralec turnirja in zasedel prvo mesto. Na tretjem mestu je pristal Žiga Rosenstein in četrtem Roman Kronovšek.
Zaradi odsotnosti mozirskega župana Ivana Suhoveršnika je vlogo podeljevalca medalj in praktičnih nagrad prevzel rečiški župan Vinko Jeraj.
Marija Šukalo
Dobitniki medalj Žiga in Sašo Rosenstein ter zmagovalec Mitja Poličnik z rečiškim županom Vinkom Jerajem (drugi z desne) in organizatorjem Miranom Rosensteinom (Foto: Marija Šukalo)
STRELSKI KLUB MENINA GORNJI GRAD
V treh kategorijah trije različni zmagovalci
Prvi četrtek v oktobru so se na strelišču v Zagradišču v streljanju s pištolo in revolverjem pomerili člani Strelskega kluba Menina in gostujoči strelci. V najbolj številčni kategoriji v streljanju s pištolo veliki kaliber se je pomerilo 16 strelcev. Zmago si je pristreljal Milan Seku-lič, drugi je bil Grega Preprotnik in
tretji Uroš Ladinek.
Z revolverjem velikega kalibra je najboljši rezultat dosegel Marjan Lešnik, sledila sta mu Milan Sekulič in Ciril Kolar. V tretji kategoriji - revolver ali pištola mali kaliber pa je bila najboljša trojica Grega Preprotnik, Ciril Kolar in Marjan Hanžekovič.
ŠS
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 21
VOLILNA ENOTA 4 (Primož in Planina)
1.	IVAN RETKO	48 glasov
2.	JOŽE OREŠNIK	75 glasov
Oglasi
3
OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Štev.: 040-09/2014-3 Datum: 8. 10. 2014
V skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 94/07, 45/08 in 83/12) objavlja Občinska volilna komisija Občine Ljubno
P O R O Č I L O O I Z I D U V O L I T E V župana in članov občinskega sveta Občine Ljubno, ki so bile dne 5. oktobra 2014
Skupno število volilnih upravičencev,
vpisanih v volilne imenike	2277
Skupaj glasovalo	1396
Volilna udeležba je bila	61,31 %
I.
Kandidati za župana so dobili naslednje število glasov:
1.	DAMIJAN NERAT	124 glasov
2.	PAUL OREŠNIK	382 glasov
3.	FRANJO NARALOČNIK	882 glasov
Občinska volilna komisija je skladno z določbo prvega odstavka 107. čl. Zakona o lokalnih volilvah ugotovila, da je za župana Občine Ljubno izvoljen naslednji kandidat:
• FRANJO NARALOČNIK, rojen: 13. 10. 1966, stanujoč: Kolovrat 9, Ljubno ob Savinji; predlagatelj: Greta Naraločnik in skupina volivcev, ki je prejel 63,54 % veljavnih glasov.
II.
Kandidati za člane občinskega sveta so dobili naslednje število glasov:
VOLILNA ENOTA 1 (Cesta v Rastke, Janezovo polje, Foršt, Plac, Prod, Rosuljska cesta, Za Ljubnico)
1.	MILAN MARANŠEK	122	glasov
2.	RAJKO PINTAR	151	glasov
3.	STANKO RIHTER	144	glasov
4.	PAUL OREŠNIK	173	glasov
5.	SLAVKO FLUDERNIK	217	glasov
6.	JOŽE SLATINŠEK	102	glasov
VOLILNA ENOTA 2 (Cesta v Savino, Kolovrat, Loke, Na Pečeh, Pod-ter, Rore)
1.	ANKA RAKUN	113	glasov
2.	ANA KLADNIK	123	glasov
VOLILNA ENOTA 3 (Savina)
1.	ROK PRUŠNIK	65	glasov
2.	ANDREJ JERAJ	41	glasov
VOLILNA ENOTA 5 (Ter)
1. JOŽE HUDEJ	108 glasov
VOLILNA ENOTA 6: (Radmirje, Juvanje, Okonina in Meliše)
1.	DUŠICA DI GRAZIA	37	glasov
2.	BOŠTJAN GRUDNIK	114	glasov
3.	ANDREJA VODUŠEK	26	glasov
4.	MARGARETA ATELŠEK	74	glasov
5.	PRIMOŽ VODUŠEK	157	glasov
6.	JOŽEFA ŠTIGLIC	39	glasov
7.	DAMIJAN NERAT	127	glasov
8.	LEOPOLD BRGLEZ	141	glasov
9.	STRAŠKO GEORGIEVSKI	33	glasov
10.	KAROLINA ČOPAR	46	glasov
11.	ANTON ŠPEH	129	glasov
12.	MARIJA MOČNIK	72	glasov
Občinska volilna komisija je skladno s 85. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 94/07, 45/08 in 83/12) ugotovila, da so za člane občinskega sveta Občine Ljubno izvoljeni naslednji kandidati:
1.	SLAVKO FLUDERNIK, rojen: 19. 5. 1968; stanujoč: Za Ljubnico 5, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: Anica Fludernik in skupina volivcev
2.	PAUL OREŠNIK, rojen: 1. 6. 1965; stanujoč: Cesta v Rastke 25, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: Klara Orešnik in skupina volivcev
3.	RAJKO PINTAR, rojen: 23. 7. 1953; stanujoč: Rosuljska cesta 7, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: Alojz Murko in skupina volivcev
4.	ANKA RAKUN, rojena: 27. 7. 1953; stanujoč: Na Pečeh 4, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka
5.	ANA KLADNIK, rojena: 7. 2. 1947; stanujoč: Loke 35, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: Franc Kladnik in skupina volivcev
6.	ROK PRUŠNIK, rojen: 7. 9. 1990; stanujoč: Savina 75a, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka
7.	JOŽE OREŠNIK, rojen: 14. 6. 1969; stanujoč: Primož 73, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka
8.	JOŽE HUDEJ, rojen: 8. 3. 1953; stanujoč: Ter 60, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka
9.	PRIMOŽ VODUŠEK, rojen: 22. 5. 1970; stanujoč: Juvanje 9, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: Klemen Poličnik in skupina volivcev
10.	LEOPOLD BRGLEZ, rojen: 20. 8. 1977; stanujoč: Radmirje 69, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka
11.	ANTON ŠPEH, rojen: 15. 7. 1970; stanujoč: Meliše 3a, Ljubno ob Savinji;
predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka
TAJNICA OVK	PREDSEDNICA OVK
Branka VOLER	Danica VEZOČNIK KRAJNC,
univ.dipl.prav. l.r.
22 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	VLOMIL V HIŠO IN UKRADEL ZLATNINO
Mozirje: Občanka iz Mozirja je 6. oktobra obvestila dežurnega policista PP Mozirje, da ji je bilo v času med 26. avgustom in dnevom naznanitve vlomljeno v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je na neugotovljen način v tem času vstopil v njeno hišo in iz nje ukradel zlatnino v vrednosti okoli 500 evrov.
•	VLOM V DELAVNICO
Spodnja Rečica: V noči na 9. oktober je neznani storilec vlomil v delavnico v Spodnji Rečici. Z neznanim orodjem je odstranil obešanko z vhodnih vrat, iz notranjosti pa je ukradel akumulatorsko baterijo in komplet ključev delovnih strojev. Materialna škoda znaša okoli 100 evrov.
•	TATVINA ŽLEBOV
Spodnje Kraše: V noči na 10. oktober je neznani storilec z gospodarskega poslopja v Spodnjih Krašah ukradel sedem metrov bakrenih žlebov.
•	VINJENI ZA VOLANOM
Mozirje: V nočnem času 10. oktobra je imela policijska patrulja v postopku dva vinjena voznika. Prvemu vozniku je alkotest pokazal 0,62 mg/l alkohola v izdihanem zraku, drugemu vozniku, ki je voznik začetnik, pa 0,56 mg/l alkohola v izdihanem zraku.
Nizka: 13. oktobra v jutranjem času je policijska patrulja v Nizki ustavila voznika neregistriranega osebnega avtomobila. Voznik je opravil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.58 mg/l alkohola v izdihanem zraku.
Zoper vse tri je bil podan obdolžilni predlog na okrajno sodišče, oddelek za prekrške.
•	ZASEG VOZILA
Nizka: 12. oktobra v jutranjem času je imela policijska patrulja v Nizki v postopku večkratnega kršitelja, ki je vozil neregistrirano motorno kolo, vozil je brez vozniškega dovoljenja. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonil. Zoper kršitelja je bilo odrejeno pridržanje, prav tako mu je bilo zaseženo motorno kolo.
Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši.
V SPOMIN
23. oktobra 2014 bo minilo 5 let, odkar nam je kruta usoda vzela našo drago
Veroniko ŽUNTAR
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je kakorkoli spominjate.
Vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Tik preden bi dopolnila 95 let, je tiho odšla od nas naša draga mama
Miroslava (Slavica) SENICA
roj. Paravan 24.11.1919 - 9.10.2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste naši mami kakorkoli lepšali jesen življenja. Še posebej se zahvaljujemo njeni zdravnici Karmen Fürst in patronažni sestri ge. Sonji Robnik. Hvala g. župniku Alfonzu Lampretu za pogrebno mašo, g. Romanu Čretniku za besede slovesa in pevcem za odpeto, njej ljubo pesem Lipa zelenela je. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Boža, Nevenka in Igor z družinami
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje h motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža
MABAI
MAR IM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko
Tel. St.: 03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 lm e-mail: slavica.marn@siol.net, ww w.marn-vransko.si
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
VSI NA ISTEM OKUSU Alenka Korpnik, predsednica društva Komen, (na plakatu) čaka, da bo Katji Remic Novak, sodelavki Savinjskih novic, povedala, kar ji Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotni-ka Mozirje, mogoče ne bo. Namreč katera jabolka naredijo najboljši štrudelj. Ne tista s Kmetijskega inštituta Slovenije, ampak domača, domača. Nova trpežna jabolka pa naj trpežno čakajo na kake druge jedce.
MARIJA JE VZELA TAKSI
Na Lenartovem sejmu si je trška gospa, sicer sodelavka Savinjskih novic, Marija Šukalo zaradi obilice opravil (hostesa Turističnega društva Rečica ob Savinji) naročila kar službeni taksi. Prevoznik z licenco Marjan Šinkar-šajtrga-delux jo je vozil od štanta do šanka in v sejemsko redakcijo tako rekoč ročno in brez voznega reda točno. Cvenka bo, saj ni nič narobe šlo.
ODTENKI PRESLIKAVE Boštjan Gorenc Pižama, stand up komik, je na odru mozirskega kulturnega doma izvedel svojo komedijo 50 odtenkov njive. Vsaka podobnost z romani s podobnimi imeni je zgolj naključje, saj je bila komedija spisana izključno za Slovence. Zakaj? Preprosto zato, ker vsak poslušalec v njej z lahkoto prepozna svojega soseda, sebe pa niti pod razno.
	
	
Mir^l	
■Ir-a M	
	
is ...	
	
jI i	
24 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Križanka, Informacije, Oglasi
zelo SLAVNA igralka ali pevka
sestavil: peter udir
janša. anton
sedma Srka
grške abecede
vrsta gliste lasnice
strupeno iglasto □revo
kdor se poklicno ukvarja Z izdelovanjem sedel
ansambel, sestavljen iz treh glasbenikov ali pevcev
poldrag kamen
egipč boginja neba. tudi hator
mesto in oepartmav nikaragvi
ameriško 2druîenje za standar. dizacijo
skrajni zlna-
nj del Cesa
goveji mladic
resast okrasni ČOP
nikola tesla
šotor prerijskih indijancev
gorovje
med francijo in španijo
ograjen prostor ob hlevu
razpredelnica
oCepo koroSko
sl pisateljica (mihellc)
država v zea, ob mehiškem zalivu
osje gnezdo
ponovni natis
radioaktivni kem. element fth)
vodni j. rek. prekop
vladarsko pokrivalo
lovski pes za pogon srnjadi
bikoborski vzklik
enakopravnost
ličje
neznanka v matematiki
magma. ki prodre na površje
mrtvaški oder
znimka pralnega praska
robert redford
vulkan na filip. otoku mindanao
posamezen
glas pri riganju
preomet, ki se mu pripisuje ca-rovnamoc in prinašanje sreče
trtna rozga
lepo vedenje. bonton
tropska
vodna rastlina z listi na dolgih pecljih
pajkova mrela
mastna. v vodi netopna tekočina
¿elahnaiz morskih alg
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novejše knjige s tematiko iz I. svetovne vojne
Bobič, Pavlina: Vojna in vera : katoliška cerkev na Slovenskem, 19141918, Štepec, Marko: Take vojne si nismo predstavljali, Simčič, Miro: Preden listje odpade, bomo doma : Slovenci v prvi svetovni vojni, Bojevnik: spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne, Lemaitre, Pierre: Na svidenje tam zgoraj : roman o prvi svetovni vojni, Grant, R. G.: 1. svetovna vojna : veliki ilustrirani vodnik, Goriup, Alojz: Od Galicije do Južne Tirolske : vojni dnevnik 1914-1918, Klavora, Vasja: Fajtji hrib : bojišče na Komenskem Krasu 1916-1917, Fussell, Paul: Velika vojna in moderni spomin, Stepančič, Lucija, Stepančič, Damijan: Anton!, Lipušček, Uroš: Sacro egoismo : Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915, Mataj, Janez: Vend 2, Jankovič Potočnik, Aleksander: Rommel na Soči.
Vabljeni na spominsko slovesnost ob 70-letnici požiga Bočne, v petek, 24. oktobra, ob 16. uri v Kulturni dom Bočna.
KO ZB Bočna in Občina Gornji Grad
Slovarček:
ERISTIKA - umetnost razpravljanja pri sofistih; LOA - vrsta gliste lasnlce; PORTEPE - resast okrasni čop;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
MANGAN. LEK, ENERGETIKA, TATA, TEKST, ZMOTA. RAPE, PINJA, RD, CHRISTOPHER, ROLAR, AHIMSA. IZDELEK, TRNJE, KARE, BENUE, ALGA, OPAVA, TAKSA, JAR, NAPELJAVA, OČALA, ADE, STRAN, NAREK
v_/■
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 17. oktober	ob 14.00. Pred trgovino Mercator v Nazarjah Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma LSD ND Mozirje : NK Sampion
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Mali lunin vran
Sobota, 18. oktober	ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 8.00. Pred trgovino na Rečici ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 8.00. Pred kulturnim domom v Gornjem Gradu Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MC ND Mozirje : Rudar Velenje
	ob 11.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma SC ND Mozirje : Rudar Velenje B
	ob 15.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma MKL ND Mozirje : NK Laško Pivovar
	ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Razstava mladih ustvarjalcev društva Sožitje
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Recital samospevov in arij
Nedelja, 19. oktober	ob 8.00. Plac Ljubno ob Savinji Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 9.00. Na tržnici v Lučah Dobrodelna akcija Drobtinica
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MD ND Mozirje : NK Vojnik
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Slovensko-dalmatinski večer
Ponedeljek, 20. oktober	ob 10.00. Občina Rečica ob Savinji Tečaj oskrbovalcev starejših in bolnih svojcev
	ob 15.00. Občina Rečica ob Savinji Tečaj izobraževanja in usposabljanja prostovoljcev
Torek, 21. oktober	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha
Sreda, 22. oktober	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Mali lunin vran
Petek, 24. oktober	ob 11.00. Pred spomenikom padlim na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Qtnwnjante
Upe Ivmutka!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	ODDAM V NAJEM
Okrepčevalnico in pizzerijo Struge. Tel. št. 031/528-118.
Kosmač Nada, Raduha 1, 3334 Luče.
ŽIVALI - PRODAM
gsm 031/695-208.
Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam bikca čb, starega 14 dni; gsm 031/805-832.
Telico sivko, visoko brejo, in ovco za
zakol, prodam; gsm 041/239-017.
Prodam bikca simentalca, starega 10
dni; gsm 051/358-408.
Prodam bikca rj. pasme, starega 14
dni; gsm 051/690-541.
Prodam bikca rj., rojen 29.7.2014;
gsm 041/685-402.
Prodam telico simentalko, staro 10
mesecev, dobrega porekla; gsm
031/845-875.
Prodam pujske, težke 20 kg, domača reja; gsm 031/276-778. Prodam eno leto starega petelina; gsm 041/519-507.
Bikce, teden stare, 051/628-677.
prodam; gsm
ŽIVALI - KUPIM
Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Prodam bukova, cepljena, metrska drva, posekana novembra 2013; gsm 031/296-012.
Prodam suha, cepljena drva; gsm 041/818-350.
Prodam mizo, štiri stole, dve vitrini črne barve ali menjam za cepljena bukova drva; gsm 041/878-406. Prodam meso bika ali menjam za plemensko govedo; gsm; 031/708-263. Prodam slivovo žganje iz neškroplje-nih sliv; gsm 040/220-643. Prodam skoraj novo črpalko za cisterno za gnojevko; gsm 041/216-648. Prodam česen in rdečo peso; gsm 031/342-932.
Prodam meso mladega bika, polovici ali četrt; gsm 031/530-533. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. Ugodno prodam voziček, posteljo, počivalnik, grelnik in sterilizator stekleničk, kengru; gsm 031/583-580. Prodam hidravlični cepilec za drva; gsm 051/302-934. Prodam krmni krompir in pšenico, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam platišča za pando in gume s platišči za kangu; gsm 041/323-909.
ŽIVALI - PODARIM
DRUGO - ISCEM
Podarim dve muci, vajeni kmečkega okolja; tel. št. 58-96-056.
Bodoča starša potrebujeta večji kombiniran hladilnik in pralni stroj; gsm 051/800-445.
		
VOZILA - PRODAM		NEPREMIČNINE
Prodam nissan almera, l. 2000, pre-vož. 150.000 km; gsm 041/852-608.
DRUGO - PRODAM
Prodam smuči 65 cm, pancarje 26 in
palice. Prodam tudi 12-colsko kolo s
pomožnimi kolesi in lesen poganjalec;
gsm 041/339-031.
Prodam leseno mesarsko klado; gsm
031/800-852.
Prodam suha cepljena brezova drva;
gsm 041/513-270.
Suha bukova drva z dostavo prodam;
V	bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423152.
V	Lokah pri Mozirju prodam gozd v izmeri 1,5 hektara; gsm 041/852-424.
V	okolici Nazarij prodam obnovljeno garsonjero; gsm 031/526-984. Prodam zemljišče ob Savinji, najboljšemu ponudniku; gsm 041/324-354.
OSEBNI STIKI
Poročiti se želim s punco do 42 let; gsm 041/959-192.
26 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014
Oglasi
Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 27
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
'ÏF
Poitnina
plačana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
s s ^
Š" ÙJ
ü S1«
3 if n □ ^ U O. 3 ÜÍ Nt
-I
ST S
™ m
^ tj %
J'3 ff
§= S g =i h
n TL " 3
ci_
m
0	ü
= S o
1	3 -o
£> C
vi
z
P
n t/i 1- bi
<1
- l/l
3 1
S s
zr û
0	S.
(K n
1	a"
L4 3
0	ai < Q1
% A S" «
S" O
1	£ :: g-
m 5	r-j
^ „	if
s S	o
C.
rr
£ &	S
5 ?	S
5	&	3
S. §	m
g I	CL
6	=	S a
s ¿	=
3 t	ïï.
°	O
3 I	<
& g.
P Lft
<§ S S 5
1Ï	r*
3	C
^	5
E	^ ü 3
O
-e
3	01
v	-t
rt	ra
-	m
S	
: ;	üj
it	r*
3	3
o	u
it	Cl
3	o
o	in
	r*
d"	m
b	<
fb	6j
	m
c	cj <
f	
m	m
O	5!
■i t	
	3
	O
	<
	ri"
=• = X£
—■' tj
S
T
Z
- Ñ!
Sj m* g.
f> ri 2 3
„ w
£ 5 sr
j*, cl rti
a h o.
I IS
o 'S- tU
E vi
aj
= 8.3.
3 C
Qj crci
o o
n<
3
a o
c. w
fD r+
LA >
<
CJ -t O
ne D
LA m w
z iT
if n E.