Začnimo z najširših izhodišč. Slovnica med ljudmi ni ravno priljubljena, a kljub temu povejmo, da ta sistem pravil Triglav uvršča med zemljepisno la­ stno ime in da v okviru teh sodi v veliko skupino gor­ skih imen ali s prevzeto besedo rečeno oronimov. Po Geografskem terminološkem slovarju 1 je oronim la- stno ime gore, hriba, planote, gorovja, gričevja. Raziskovati izvor besed je vabljiva jezikovna pustolo­ vščina in marsikoga zanima, kaj so prvotno pomenila imena naših krajev. Veda, ki se s tem ukvarja, je etimo­ logija. A izvoru besede Triglav najbrž ne bomo niko­ li prišli do dna in tudi Etimološki slovar slovenskih ze­ mljepisnih imen Marka Snoja nam dopusti nekoliko prikupne tovrstne domišljije, saj pravi, da ob ugotavlja­ nju, ali je ta gora imenovana po božanstvu ali ne, »ime pomorjanskega božanstva Trigelawus z našim gor­ skim imenom verjetno nima neposredne zveze«. Nič gotovega ni torej pri teh bogovih, uradna etimologija potemtakem ne vzporeja nastanka imena z mitološko podlago (s slovanskim božanstvom Triglav). Priljublje­ na domneva se bo najbrž še naprej pojavljala v spisih o našem očaku, pa kar naj se. Saj se tako lepo sliši. Po drugi strani pa omenjeni slovar dopušča še zelo nazor­ no razlago, češ da je »gora z dobršnega dela Gorenjske videti, kot da ima tri glave, tri vrhove«, in da jo zato lah­ ko razumemo tudi dobesedno. Tudi o tem je že tekla beseda, a naj si pač vsakdo ustvari svoje mnenje. Pa še ena možnost je dodana. Števnik tri na začetku ime­ na Triglav bi lahko pomenil več, mnogo, in bi zato ime Triglav prvotno pomenilo celotno Triglavsko pogorje, tudi Zelnarico, Tičarico, Rjavino, Kanjavec. Nič goto­ vega torej, a morda se bo v teh iskricah o izvoru ime­ na sčasoma še kaj našlo. V vseh znanostih se razkrivajo nova dognanja in etimologija ni nobena izjema. Bolj gotovi pa so prvi zapisi imena Triglav. O tem je pi­ sal Jože Rus v Geografskem vestniku leta 1926. 2 Jože 1 ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2005. 2 Rus, J. 1926: Triglav, Historijsko-geografske črtice. Geo- grafski vestnik II. Ljubljana, 82–88. Rus daje v časovnem pogledu našemu Triglavu veli­ ko priznanje in seže daleč v preteklost. Trdi, da »sme leto 1073 veljati za skrajni datum, ko se triglavska gora omenja, ne sicer s pravim imenom, a vendar že tako jasno in določno, da je izključen vsak dvom«. Gre to­ rej za čas 11. stoletja, zapis pa naj bi se nanašal na lo­ vske pravice briksenškega škofa. Sicer pa sta v starih virih bolj določljivi letnici 1612 z zapisom T erglau in 1664 z dvema, le nekoliko različnima zapisoma: Te r- glou in T erglau. Opisovanje mej je bilo tudi v preteklo­ sti vabljiv in zahteven posel in prav temu se imamo zahvaliti za stare historične zapise. V našem primeru gre za meje bovškega zemljiškega gospostva. O Trigla­ vu je pisal tudi naravoslovec Balthasar Hacquet. V le­ tih 1778–89 ga zapisuje z dvema oblikama: T erglou in T erklou. Za Triglav zavzeti botanik je po Triglavu ime­ noval celo štiri rastline (Gentiana tergoluensis, Leon- todon terglouensis, Myosotis terglouensis in Potentilla terglouensis), ki pa so pozneje v botaničnem sistemu dobile druga imena. In kje se v današnjih besedilih pojavlja ime Triglav? T u obidimo običajne zapise, kjer je Triglav pač gora in nič drugega, in se osredotočimo še na druge skupine ze­ mljepisnih imen. Pri imenih voda Triglavska Bistrica TERMINOLOGIJA Milka Bokal Ime Triglav – kdaj, kje, kako O besedi Triglav z jezikovnega stališča Triglav gor, Triglav dol, toliko slišimo in beremo o njem. In beremo veliko, smiselno pa je, da se ob tem vprašamo, kdaj se je ime naše najvišje gore pojavilo v slovenskem jeziku, kaj pomeni in kakšni so historični zapisi. Tako bomo ime osvetlili s stališča jezika, o katerem govorimo, da je najzgovornejše znamenje naše samobitnosti in prepoznavnosti. 56 in Triglavska jezera moramo navezavo na Triglav sko­ raj obuditi, ker sta nam imeni tako domači. Poimeno­ vanje cest in ulic po Triglavu pa že bolj pritegne našo pozornost. Triglavsko ulico najdemo v Ljubljani, Kra­ nju, Idriji, Radomljah, Domžalah, Žireh in celo v Mi­ klavžu na Dravskem polju ter Kopru. Priljubljenost slovenskega alpskega sveta po mestih nekdanje sku­ pne države z osamosvojitvijo Slovenije ni minila in uli­ co s tem imenom po podatkih na spletu najdemo tudi v Karlovcu in celo na morju, v Šibeniku na Hrvaškem, ter v Beogradu in Nišu v Srbiji. Ime Triglavska cesta je bolj vezano na naravne danosti, zato to ime najdemo v krajih bliže Triglavu: v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Radovljici in v Mojstrani. K zemljepisnim imenom so prišteti tudi samostojni objekti, na primer hoteli. Kra­ jevna bližina gori pri tem ni pomembna, kar dokazuje Hotel Triglav Dobrna. izrazju je opazno ime ladje, za delniško družbo Zava­ rovalnica Triglav, ki naj ponazarja ime delovnih orga­ nizacij z imenom Triglav, je pa gotovo že vsakdo slišal. Ne gre spregledati imen kulturnih in športnih društev, imenovanih po Triglavu, pri čemer je treba še pose­ bej poudariti naša izseljenska društva in njihova gla­ sila. Samo nekaj primerov: Društvo pohodniki Triglav, Nova Gorica, Slovensko planinsko društvo Triglav v Švici, Moški pevski zbor Triglav Lesce – Bled, Nogo­ metni klub Triglav Kranj. Pa še bi lahko naštevali. Zdaj pa skočimo še na drugo veliko področje besedja. Če smo do sedaj obravnavali lastna imena, se v tistih, ki se pišejo z malo in so strokovno imenovana občna imena, prav tako skriva ime triglav. Tisti, ki hodi na Tri­ glav, se po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ime­ nuje triglavan ali triglavanka, tudi triglavar. Triglavka je bila imenovana partizanska kapa, v narečjih pa je to tudi izraz za planiko. Pa smo pri rožah, ki jih je v zvezi s imenom Triglav treba omenjati. Pri tem nam na po­ moč priskoči pridevnik: triglavski. Triglavske rože so omenjene kot primer rabe že v drugem Slovenskem pravopisu; izšel je leta 1920, sestavil pa ga je jezikoslo­ vec Anton Breznik. Seveda ne vemo, ali so mišljene na splošno ali pa je jezikovna pozornost bila posvečena prav tistim rožnatim zvezdicam s tem enkratnim ime­ nom. A recimo, da zapis v množini opozarja, da se po­ men nanaša na vse rože na Triglavu. Ob robu naj bo omenjen še folklorni odsev izraza triglavska roža. Slo­ venski etnolog in raziskovalec ljudskega izročila Milko Matičetov je triglavsko rožo razpoznal kot rožo mogo- to, ki je po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč. To je pa zelo blizu pra­ vljici o Zlatorogu. Triglavski roži v splošnem pomenu sta še triglavska neboglasnica in triglavski dimek. Mo­ goče te rože rastejo prav na triglavskem apnencu, ki tiči v zemlji na Triglavu, Rjavini, Kanjavcu, na Tičarici in Zelnarici. Tako namreč pravi Geološki terminološki slovar. 3 Po Triglavu se sprehaja tudi triglavski matija, pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom. V javnosti najbrž ni znano, da naj bi bil po našem oča­ ku imenovan tudi prvi slovenski avto. Znameniti kon­ struktor planiških skakalnic Stanko Bloudek je leta 1933 zasnoval svoj avtomobil in ga imenoval Triglav. 4 V praksi pa projekt žal ni zaživel. Vsi ti zapisi izkazujejo poglobljeno uzaveščenost ime­ na Triglav v naši kulturni in jezikovni zavesti. S tega stališča je tudi v slovenskem jeziku nekaj posebnega; vsebuje velik čustveni naboj. Takega doživljanja pa so po navadi deležna le občna, splošna imena, in ne la­ stna. Med občnimi imeni bi bil na primer tak izraz mati. Zato ime Triglav lahko obravnavamo kot jezi­ kovno rariteto, kot ime, v katerem se prepoznamo in se z njim poistovetimo, kot simbolno ime v sloven­ skem besedju. V njem se izraža kanček našega nacio­ nalnega ponosa. m 3 Pavšič, J. (ur.) 2006: Geološki terminološki slovar. Ljubljana. 4 Krbavčič, A. 2018: Naše sanje in more so bile dvotaktne. Medmrežje: https://www.delo.si/prosti-cas/na-kolesih/ nase-sanje-in-more-so-bile-dvotaktne.html (8. 3. 2018). Bližina res ni pomembna, odločilnejša pa je pri tem oblika, saj so po Triglavu včasih imenovani tudi hribi v vzhodnem delu Slovenije. Pri Štajerskem Triglavu ni popolne enotnosti, nekateri navijajo, da je štajerski Triglav Boč, drugi pa Donačka gora. Zato pa nekate­ ri rajši zapišejo, da je Donačka gora Vzhodni Triglav. V Zasavju pa ni dvoma. Zasavski Triglav je Kum. Pa spet k slovnici. Poleg zemljepisnih lastnih imen se ime Triglav pogosto pojavlja v stvarnih lastnih imenih. Saj nismo pozabili, da vseh vrst naslovi sodijo sem, na­ slovi knjig, časopisov, glasil, umetnostnih in neume­ tnostnih besedil, filmov. S tega kulturnega področja najbrž vsakdo pozna svoje najljubše primere v zvezi s Triglavom, a spomnimo samo na Mojo hojo na Triglav Janeza Mencingerja in pesnitev Frana Saleškega Fin­ žgarja Triglav pa Aljaževo Oj, Triglav, moj dom. Mi­ mogrede: avtor besedila je radgonski župnik Matija Zemljič, Aljaž je besedilo samo uglasbil. T ako so naslo­ vljene slike Danila Cedilnika – Dena, film Triglavske strmine je pa drugi slovenski celovečerni film, čeprav se posredno tudi prvi navezuje na Triglav, le naslov je bolj pesniški – V kraljestvu Zlatoroga. Imen pri­ reditev z imenom Triglav ni težko najti, tak je Trigla- vski smuk in pohod Sto žensk na Triglav. V vojaškem Foto: Peter Strgar PLANINSKI VESTNIK junij 2019 57