ŠKOFOVSKA SINODA — V Rimu se vršijo obsežne priprave za jesensko škofovsko sinodo. Ta bo namreč prevzela vlogo kardinalskega zbora in rimske kurije in tako postala osrednji organ katoliške Cerkve. 85 °/o odposlancev sinode bodo izbrali narodi sami iz sebe, ostanek določi papež. Nekateri pripisujejo tej škofovski sinodi izredno važnost. Možno je, da bo prihodnji papež izvoljen na tej konferenci in ne v zboru utrip Cerkve kardinalov. Glavni tajnik sinode je poljski pomožni škof Rubin, ki živi v Rimu. Govori osem modernih jezikov. VERSKA SVOBODA — Verjetno bodo v Organizaciji Združenih narodov že letos poleti glasovali o besedilu „Mednarodne pogodbe o izločitvi vseh vrst verske nestrpnosti“. Po tej pogodbi naj bi se mednarodna javnost zavezala, da bo spoštovala dostojanstvo vernika in pravice verskih ustanov pa tudi vsak svetovni nazor, o katerem je kdo osebno prepričan, da je pravilen. /ZBOR EVROPSKIH ŠKO-■J FOV — Od 10. do 14. julija bo v Noordwijkerhoutu na Nizozemskem pomemben zbor kakih sto škofov vseh evropskih držav. Posvetovali se bodo pod vodstvom kardinala Alfrinka predvsem o škofovski konferenci za vso Evropo. MISIJON V ŠKOFJI LOKI — V tamkajšnji uršulinski cerkvi se je udeležilo tik pred Veliko nočjo srečanja mladih kristjanov okoli tisoč fantov in deklet iz mesta, Selške in Poljanske doline. Cerkveni prostor so do kraja napolnili. Mladino so pozdravili tudi zastopniki mladih iz Ljubljane in Zagreba. SVETO PISMO V ZAGREBU — Novo izdajo svetega pisma pripravljajo znani hrvaški pisatelji, jezikoslovci in profesorji katoliške teološke fakultete v Zagrebu. Konec letošnjega leta bosta izšla dva zvezka z ilustracijami starih hrvaških mojstrov. OSEBNA ODLOČITEV ZA BIRMO — Graški škof je izdal za svojo škofijo poseben odlok o delitvi birme. Škof zahteva, da je birmanec star vsaj 14 let: tako se lahko sam odloči za Kristusov evangelij in zapovedi. Le v izrednih primerih (n. pr. v smrtni nevarnosti) bi birmo prejeli otroci prej. PROTI NASILJU — Italijanski škofje so poslali oblastem, radiu, kinu in družinam pismo, da bi pomagali zavreti naraščajoča nasilna dejanja v Italiji. Škofje prosijo naslovljence, naj pazijo pri izdajanju knjig in časopisov in pri vrtenju filmov. če hočejo, da bo življenje spet bolj plemenito. ZA BREZDOMCE — Nadškof Urši v Neaplju v Italiji je pozval svoje duhovnike, naj počakajo z olepšavami cerkva in zidavo novih cerkva toliko časa, da bo poskrbljeno za tiste v nadškofiji, ki nimajo strehe nad glavo. V svojem pastirskem pismu poudarja, da beda ni le greh tistih, ki so jo povzročili, ampak tudi listih, ki se ne trudijo, da bi jo spravili s sveta. POMOČ GOBAVCEM — „Boj gobavi bolezni“ je geslo francoskega duhovnika Raoula Follereau, ki se že deset let trudi z reševanjem gobavcev. Nad 350 tisoč gobavcev je bilo po tem delu že rešenih, a ko bi bili ljudje bolj pripravljeni sodelovati, bi se po mnenju tega duhovnika moglo neprimerno več storiti. CERKEV IN VOJNA — To je naslov štirih televizijskih oddaj, ki jih bo prenašala newyorška televizijska mreža. V njih bodo prikazali neštevilne pobude, ki jih je izvedla Cerkev v 20 stoletjih zgodovine za olajšanje vojnih posledic in za pospeševanje miru, ki bi temeljil na pravičnosti in svobodi. BELI K ČRNIM — Sto dijakov Malega semenišča sv. Srca v Detroitu v Severni Ameriki je obiskalo številne zamorske družine v okviru posebnega medrasne-ga programa. Namen pobude je spraviti mlade seme-niščnike v živ stik z osebami različnih ras in narodov. Vatikansko tajništvo za nevernike, ki ga vodi dunajski nadškof kardinal König, želi pokazati, da katoliška Cerkev ni povezana z nobenim političnim ali gospodarskim sistemom. Cerkev pusti — če je verska svoboda zajamčena — ljudem svobodo, ker želi, da bi ljudje svet oblikovali po lastnih željah. Cerkev ne želi, da bi bil ateizem prepovedan, hoče pa, da imajo vse veroizpovedi enake pravice, kot jih ima ateizem. Te misli je zlasti poudaril kardinal dr. König v intervjuju za italijansko televizijo. CERKEV POMAGA — Indijski škofje so podarili 13 tisoč dolarjev in na ta način prispevali k lajšanju posledic hudega pomanjkanja v državah Bihar in Utar Pradeš. naša luč mesečnik za Slovence na tujem LETO 16 ŠTEVILKA 5 MAJ 1967 frc&duse-tn neun aUcani adpeto sete. Mati Marija, nič nisi vedela o tehničnem napredku našega stoletja in o udobju, ki nam ga prinaša. A to te ni motilo, da bi ne težila za popolnim ravnotežjem srca in da bi nas vseh ne prekosila v službi človeštvu. Ko bi živela v našem stoletju, bi znala ceniti naše iznajdbe, kakor si prav gotovo čestitala in dajala pogum nazareškim obrtnikom, ko so izpopolnili svoje orodje in so svojim odjemavcem izročali boljše izdelane posode in lepše tkano blago. A vedno si imela pred očmi tisto, kar je najvažnejše pri človeku: živeti v najtesnejšem združenju z Bogom in se z največjo nežnostjo sklanjati nad bedo drugih. Hotela si biti dekla Bogu in ljudem. Hotela si biti čista, brez greha, da si mogla biti bolj polna ljubezni do Očeta in bratov. Kot razposajeni otroci smo veseli svojih odkritij in napredka našega stoletja in pozabljamo, da bodo rodovi v prihodnjem stoletju govorili o nas z enakim pomilovanjem, kot govorimo mi o ljudeh devetnajstega stoletja. Najprej nam ohrani ponižnost spričo naših iznajdb, ki bi lahko reševale svetovna vprašanja, ko bi se mi znali odpovedati ozkim koristim svoje družine ali svoje vasi. Đaj nam široko obzorje, da bomo žejni spoznanj in odkritij, kajti to je ena od nalog, ki nam jih je Bog na zemlji zaupal. On je položil sile in zakone v stvari, On nam je dal razum, da skrito odkrivamo in po stvareh najdemo Njega. Predvsem pa nam ohrani odprto srce, ki se bo večalo in raslo brez prestanka kljub vsemu snovnemu udobju, da bo našlo kruh in prostor tudi za tiste, ki se nimajo s čim nahraniti in ki nimajo kam iti k počitku. Ko bodo tako živeli človeka dostojno življenje, se bodo mogli obrniti k tvojemu Sinu, Gospodu, in se združiti z nami, da bomo skupaj ljubili Boga. fo 1 2500 slovenskih romarjev pri papežu Slovenska pesem in narodne noše v vatikanski palači „Papež vas ima rad,“ je rekel sv. oče Umetniški kelih za ljubljansko stolnico Od 3. do 8. aprila so romali Slovenci v Rim. 4. aprila zvečer so se zbrali pri Sv. Pavlu. Čudovito lepo je bilo videti tisočglavo množico, ki je skoraj napolnila obširno cerkev. V sredo, 5. aprila, so se zbrali pri Sv. Klemenu. Tam so ostanki papeža Klemena, ki sta jih pred 1100 leti prinesla v Rim sv. Ciril in Metod. Ker je prostor majhen, je bilo ob romanju dvojno somaševanje. Višek romanja je bil četrtek, 6. aprila, ko so se zjutraj zbrali ob papeškem oltarju pri Mariji Veliki ali Snežni, kjer sta pred več kot tisoč leti Ciril in Metod zagovarjala slovansko bogoslužje ter dobila papeževo potrdilo za nauk in knjige. Tam sta tudi posvetila svoje učence v mašnike. Ti so v tej Marijini cerkvi prvič maševali v staroslovan-ščini. Ob romanju je bilo ob oltarju poleg treh slovenskih škofov še 12 duhovnikov. Verniki so prelepo peli in skupno molili. Po končani maši so duhovniki in bogoslovci iz bližnjega Vzhodnega zavoda zapeli še posebne molitve za slovenski narod v staroslovanskem jeziku. Med drugimi odličniki sta bila pri maši tudi ukrajinski kardinal Slipyj in poljski škof Rubin, ki je tajnik cerkvenega senata. 6. aprila je sprejel sv. oče v prostorni dvorani Aula della Benedizione v posebni avdienci 2.500 romarjev iz Slovenije, med njimi 80 duhovnikov. Njim so se pridružili nekateri Slovenci iz zamejstva, iz drugih krajev Evrope in iz Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Romarje so vodili ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, mariborski škof dr. Držečnik in administrator Slovenskega Primorja dr. Jenko. Med drugim sta bila navzoča tudi vrhovni dušni pastir za izseljence msgr. Kunstelj in škofijski vikar za Trst dr. Škerlj. Romarji, med katerimi so bili mnogi v narodni noši, so med čakanjem zapeli pesmi Jezus naš je vstal od smrti in Veš, o Marija. Papeža so pozdravili z vzkliki in mahanjem robcev in s petjem pesmi Lepa si, roža Marija in Aleluja. POZDRAV SV. OČETU V imenu vseh je papeža pozdravil ljubljanski nadškof. Poudaril je naslednje misli: „To romanje bo ostalo v zgodovini slovenske Cerkve kot pomembno, ker še ni nikdar prišla tako velika skupina romarjev iz Slovenije v Rim in ker smo prišli sem iz posebnih razlogov: spominjamo se 1200-letnice pokristjanjenja naše dežele, 1900-letnice mučeništva sv. Petra in Pavla in 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Metoda preko zemlje naših pradedov v Rim. V tej skupini romarjev je duhovno navzoče vse slovensko božje ljudstvo, da se zahvali božji Previdnosti za poklic k veri v Kristusa in h krstu. V najbolj temnih dobah je bila katoliška vera za naše pradede vir moči, luči in vztrajnosti. Vse slovensko božje ljudstvo potrjuje svojo voljo, ohraniti in živeti vedno bolj globoko sveti zaklad odrešenja, ki ga je prejelo in ga hoče izročiti bodočim rodovom.“ PAPEŽ GOVORI Papež se je zahvalil za pozdrav in sam iz srca govoril romarjem. Glavne misli njegovega govora so bile: „Sprejemam vas ganjen in vesel. Kot sta velika slovanska apostola Ciril in Metod prišla v Rim, da sta dobila od Petrovega sedeža potrdilo in pogum za širjenje evangelija, tako ste se tudi vi prišli zahvalit Gospodu za poklic k evangeliju, poživit sklepe za krščansko življenje in po novo moč za mirno osvajanje za Kristusovo kraljestvo. S svoje prelepe in očarljive zemlje, polne slavnih spomenikov stoletne ljubezni do domovine in zvestobe do Cerkve, ste prišli v srce krščanstva, da prekalite vero. Vi ste danes tu navzoči kot simbol vseh vaših rojakov. Ge mi vaša navzočnost govori, da je danes tukaj srce Slovenije, vam povem, da sem tudi ]az z vami. Papež vas ima rad: vedite to, govorite o tem, bodite o tem prepričani. Papež lc z vami zlasti z molitvijo, ki kliče nad vas stalno darove Svetega Duha: ti naj vas tolažijo, utrjujejo in vedno vzpodbujajo k zvestobi. Živo želim, da bi bile vaše škofije srca, utripajoča v sozvočju s srcem vesoljne Cerkve, vaše župnije kovačnice prepričanih apostolov, vase družine šole božjih služabnikov, kot pravi cerkveni zbor: ,Dolžnost zakoncev je bila vedno, danes je pa največji del njihovega apostolata, da s svojim življenjem razodevajo in dokazujejo nerazveznost in svetost zakonske zveze, da odločno zagovarjajo pravico in dolž- nost staršev in skrbnikov glede krščanske vzgoje otrok, da branijo dostojanstvo in zakonito neodvisnost družine' In še: ,Družina je od Boga prejela poslanstvo, da bodi prva in življenjska celica družbe. To poslanstvo bo spolnila, če se bo v medsebojni ljubezni vseh članov in v skupni molitvi k Bogu razodevala kot domače ognjišče Cerkve' To so moje srčne želje, ki vas bodo spremljale skozi vse vaše življenje. Za vas prosim veselja, miru, moči od Gospoda. V njegovem imenu vas blagoslavljam in ta blagoslov dajem vsem Slovencem v domovini in po svetu." DAROVI ZA SV. OČETA Blagoslov je dal papež skupaj s škofi. Romarji so potem zapeli pesem Marija skoz življenje, sv. oče je pa sprejel darove: tri-rožni bronasti svečnik kot podobo treh slovenskih škofij, slovenski prevod koncilskih odlokov, nekatere slovenske publikacije o koncilu in zbirko Družine in Ognjišča, pa še šopek umetnih rož. Papež je dal ljubljanskemu nadškofu umetniški kelih za ljubljansko stolnico kot spomin na 1200-letnico pokristjanjenja Slovencev. Med romarji se je sv. oče dolgo zadržal. Ko je zapuščal dvorano, je videl otroka, ki so ga starši držali v zraku. Za nekaj trenutkov ga je posadil na naslon pri svojemu sedežu, kar so romarji z veseljem pozdravili. Na koncu so romarji zapeli pesem v čast Materi božji. 3 Cerkev je zgrajena na trdnem temelju Kristus vodi škofe Škofje niso dostojanstveniki, temveč služitelji Cerkve Da bi božje ljudstvo pasel in vedno množil, je Kristus Gospod v svoji Cerkvi ustanovil različne, v dobro vsemu telesu naravnane službe. Nosi-telji svete oblasti namreč služijo svojim bratom, da bi se vsi, ki spadajo k božjemu ljudstvu, urejeno trudili za isti cilj in tako dospeli do zveličanja. APOSTOLI SO TEMELJ CERKVE Čemu je Kristus poklical dvanajst apostolov? Kakšno poslanstvo jim je zaupal? Gospod Jezus je potem, ko je molil k Očetu, poklicali k sebi, katere je sam hotel, in jih postavil dvanajst, da bi bili z njim in da bi jih pošiljal oznanjat božje kraljestvo. Te apostole je postavil kot zbor ali trdno skupnost. Na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. Nje je najprej poslal k judovskemu in potem k vsem narodom, da bi, deležni njegove oblasti, vsa ljudstva napravili za njegove učence in jih posvečevali ter vodili. Tako naj bi razširjali Cerkev in pod Gospodovim vodstvom izvrševali pastirsko službo vse dni do konca sveta. V tem poslanstvu so bili na binkoštni dan v polnosti potrjeni po Gospodovi obljubi; „Prejeli boste moč, ko pride v vas Sveti Duh, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do konca sveta.“ Apostoli torej s tem, da povsod oznanjujejo evangelij, zbirajo vesoljno Cerkev. Gospod jo je postavil na apostole in sezidal na svetega Petra, njihovega prvaka, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus. ŠKOFJE SO NASLEDNIKI APOSTOLOV Zakaj bo poslanstvo apostolov trajalo do konca sveta? Kako so apostoli uredili svoje nasledstvo? Tisto božje poslanstvo, ki ga je Kristus zaupal apoistolom, bo trajalo do konca sveta. Evangelij namreč, ki naj ga ti posredujejo, je za vse čase za Cerkev počelo vsega življenja. Zaradi tega so apostoli v tej hierarhično urejeni družbi skrbeli za postavitev naslednikov. Da bi se njim zaupano poslanstvo nadaljevalo po njih smrti, so svojim neposrednim sodelavcem tako rekoč po oporoki izročili nalogo, da izpolnjujejo in utrjujejo tisto delo, katerega so oni sami začeli. Priporočili so jim, naj pazijo na vso čredo, v kateri jih je Sveti Duh postavil, da bi pasli božjo Cerkev. Postavili so torej takšne može in jim nato naročili, naj po njihovi smrti prevzamejo njihovo službo drugi preizkušeni možje. Med temi različnimi službami, ki se prav od prvih časov opravljajo v Cerkvi, zavzema po pričevanju izročila prvo mesto naloga tistih, ki so postavljeni v škofovstvo. Tako se apostolsko izročilo do naših dni po vsem svetu razodeva in ohranja po tistih, ki so jih apostoli postavili za škofe, in po njihovih naslednikih. Škofje so torej s -svojimi pomočniki, namreč duhovniki -in diakoni, prevzeli službo v prid skupnosti. V božjem imenu predsedujejo čredi, katc- Kakšno nalogo re pastirji so kot učitelja nauka, duhovniki svetega bogočastja in slu- imajo škofje žabniki vodstva. Kakor pa je tista naloga, katero je Gospod posebej izročil Petru, prvaku apostolov, trajna in naj se podeljuje naprej njegovim naslednikom, tako je tudi naloga apostolov, da pasejo Cerkev, trajna in naj jo nenehno opravlja posvečeni red škofov. Zato cerkveni zbor uči, da so škofje po božji naredbi stopili na mesto apostolov kot pastirji Cerkve. Kdor torej škofa posluša, posluša Kristusa; kdor jih pa zaničuje, zaničuje Kristusa in tistega, ki je Kristusa poslal. ŠKOFJE SLUŽIJO CERKVI Z UČENIŠTVOM, VODSTVOM IN POSVEČEVANJEM V škofih, ki jim stojijo ob strani duhovniki, je torej med verujočimi navzoč Gospod Jezus Kristus, veliki duhovnik. Po njihovi odlični službi oznanja božjo besedo vsem narodom in verujočim neprestano podeljuje zakramente vere. Po njihovem očetovskem opravilu včlenja z nadnaravnim prerojenjem nove ude v svoje telo. Po njihovi modrosti in izkušenosti končno vodi ter ureja ljudstvo nove zaveze na njegovem potovanju k večni blaženosti. Ti pastirji, izbrani, da pasejo Gospodovo čredo, -so Kristusovi služabniki in oskrbniki božjih skrivnosti. Njim je zaupano pričevanje blagovesti o božji milosti in služba Duha ter pravičnosti. Kako Kristus deluje v škofih? Kristus je apostole za izpolnjevanje tolikšnih nalog obdaril s Svetim Duhom, ki je prišel nanje. Sami pa so svojim pomočnikom s polaganjem rok izročali -duhovni dar, ki je v škofovskem posvečenju prišel prav do nas. Sveti zbor torej uči, da škofovsko posvečenje podeljuje polnost Kaj prejmejo škofje zakramenta svetega reda, tisto polnost, ki jo Cerkev imenuje najvišje pri posvečenju? duhovništvo, vrhunec svete službe. Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službo učiteljstva in vodstva, ki pa se po svoji naravi moreta opravljati le v občestvu z glavo in udi zbora. Iz izročila, ki se kaže predvsem v liturgičnih obredih in v praksi Cerkve, je namreč razvidno, da se -s polaganjem rok in z besedami posvečenja tako podeljuje milost Svetega Duha in tako vtisne sveto neizbrisno zna-nienje, da škofje na viden -način zavzemajo mesto samega Kristusa, učitelja, pastirja in duhovnika, ter delujejo kot njegovi namestniki. Cerkev se lahko maje, zrušiti se ne more! Cerkev lahko majejo in pretresajo močni viharji: krivi nauki, hude zmote, grešne navade, človeška pokvarjenost, divja preganjanja. Vse to pozna cerkvena zgodovina, vse to bo nad Cerkev še prišlo. Kristus ji ni zagotovil mirnega in lagodnega življenja. Nasprotno, napovedal je zmote, trpljenje, odpade. Toda prav tako ji je napovedal tudi obstoj in nepremaganost do konca sveta. A nepremaganosti ni samo napovedal, temveč jo tudi dejansko utemeljil: postavil je v Cerkvi apostolsko službo, katere temelj je On sam. Apostolska služba, bodisi apostolov osebno, bodisi njih naslednikov v tej isti službi, je zagotovilo nepremagljivosti Cerkve. V škofih, naslednikih apostolov, je isti božji Duh, kot je bil v apostolih. jz Zato se Cerkev zrušiti ne more! 5 kako lepo a ULICA JE PELA, PLESALA V neki ulici, v neki vili, si je nabavil neki advokat nov radio-gramofon. Bil je imeniten, lepe moderne oblike, z dvema zvočnikoma, z optičnim zvokomerom, skratka: prvovrsten. Tako stvar je treba preizkusiti... In advokat je preizkušal. Prvi večer so po ulici doneli marši, orili kozaški zbori, krepkogrli moderni tuleži so napenjali glasivke, žvrgolele so primadone iz Metropolitanske opere in drugih Oper... Ves večer, — če je opolnoči še večer. Prav! Zjutraj je bila budnica. Bilo je poletje in poleti ne gre, da bi človek prespal krasote, ki jih nudi poletno jutro. Advokat je v pižami ob zori navijal, ulica je pela, igrala ... Potem se je advokata polastila strast. . . Ob vsakem času, opoldne, zvečer, kadar si najmanj pričakoval, je navil ploščo, ulica je besnela, okna so se zapirala in besni pogledi so švigali proti muzikalni hiši. .. Potem se je poboljšal. Čez dva tedna ... če se ne motim, je dobil grozilna pisma, da mu sosedje pobijejo okna in uprizore demonstracije ... TULILNIKI V AVTOBUSU Psihiatri, filozofi in znanstveniki so dognali, da pojde naš ljubi svet dokončno v treske čez kakih 500 let, če le ljudje vztrajamo v svoji vdanosti in v sprejemanju vsega, kar prinaša civilizacija: naglica, slabo spanje zaradi denarja, avtomobilski smrad, mestni trušč, poneumljanje zaradi TV, jemanje mamil in injekcij, „ki v hipu odstranijo še tako majhno bolečino“, itd. itd.... toda glej, ali ni neki zlomek šel pa iskal, kako bi mogel najti nekaj, kar bi povzročilo, da gremo lahko po gobe že po — 100 letih. In je v svoji genialnosti našel. Izmislil si je prenosljivi radijski aparat. Sediš v vozilu, ves dan si garal, vroče je, izcuzan si kot limonaT zbit kot turška zastava, najraje bi se vrgel pod vlak, ne, ne, nikar! Raje se lepo zlekni v avtobus in pelji se domov, kajti doma, doma je vedno lepo ... Pa se iz naročja gospoda soseda nenadoma oglasi majhna škatla in iz nje božanski boogie-woogie. Seveda precej glasno, kajti avtobusi še niso tako vzgojeni, da bi tekli potihem in jih je treba preglasiti. Na prihodnji postaji vstopi mlad parček. Ona se mu naslanja na rame in ga gleda, gleda s čudno vlažnimi očmi. . . Toda on bulji predse in si tišči tisti aparat k ušesu. Posluša tekmo. Sedeta tik pred tebe. No, ubogi šofer, ves božji dan že prevaža ljudi z dolgimi obrazi, pa še on odpre svoj tu-lilnik in če se ne oglasi pevec, se pa vsaj pevka. Ah, kako lepo je na svetu! Ta, ki posluša tekmo, seveda slabo sliši, z jezo ošine boogie-woogista in odpre aparat bolj močno. Šoferju se to zdi čisto navadno izzivanje, toda ne reče nič, naposled je potnik njegov klient — in klient ima vedno prav! — ampak, ampak, ko ga onadva ne gledata, mimogrede tudi on krepkeje privije svoj gumb. Deklica pred teboj se še bolj stisne k fantu in ga ugrizne v levi uhelj (desni je povsem zaseden, kajti tekma postaja vedno bolj napeta .. . Gool! Gooooolllll!). Čez petsto let — so pravili. . . Optimisti! Blagor njim, ki bodo živeli čez sto let. Ah, živeti leta 101 po našem štetju . . . čisto na novo, sam, v tišini, ki jo moti samo šumenje valov in pa veter v vrhovih dreves .. . ! Po vsem svetu so oblasti izdale odloke, s katerimi se prepoveduje uporaba prenosljivih radijskih aparatov v zaprtih lokalih in vozilih. Baje se jih ponekod drže . . . KAKOR FIŽOLČKI V STROKU In TV? Marsikako dobro lastnost, ki jo ima radio, ima tudi aparat TV. S to razliko, da tu pa tam gospodinja, ki med kuhanjem posluša radio, nese aparat s seboj v kuhinjo, medtem ko TV ostaja v „livingu“ in doni preko treh sob do dame in tako tuli po celi hiši. „Kar je Ford zakrivil, ko je z izumitvijo avtomobila razbil družinsko življenje doma, bo popravila TV, ki bo družino spet združila okrog sebe.“ Da, družina je spet skupaj. Skupaj zaprta, kakor fižolčki v stroku, a vsakdo je sam, zase, molčeč, ograjen. Otrok, ki sedi pri TV ob očetu, ni z očetom; on je lahko očetu celo v naročju, a živi z Maverickom . . . Občuduje, srka vase in predvsem mu je udobno, tako sila udobno. Nič ni treba misliti, čisto nič, ah, kako krasno nič misliti, vse kar samo prihaja v male možgančke . .. »S TV bo tako, kakor je bilo z drugimi izumi. Ko minejo prvi popadki, bo bolje . . .“ Lahko. A medtem... Res, draga gospa Elvira, naposled ni nobena tragika, če postane otrok ob stalnem gledanju TV — bebček. Bolj ko je človek neumen, manj vidi, manj misli, manj si žene stvari k srcu — torej srečnejši je. Zakaj mu torej braniti? »Petrcek, ti samo glej lepo mirno ves popoldan TV. — Ah, veste, gospa, tako je vsaj mir v hiši!“ Da, da, Petrček, ti samo glej! Naloge, l>ma dovoliš, bosta že naredila očka in mar ca zvečer. Saj smeta, kajne? Oj, hvala ti! Tudi kar se družabnosti tiče, je TV sila k Listen. Miklavž pravi, da je včasih prej ho >ia obisk k prijatelju Kračniku, tako da so ,al pomenili. Zdaj, pravi, ga takoj ob pril. c klobuk ima se v roki —, potisnejo stol, porinejo kozarec pijače v roko in „pssst ait' medtem sc podijo Indijanci po platnu do bi si pustil odvzeti tak kulturen užitek . O. ŠE daitnfoUa Če kdo gleda v te hribe, je od njihove prijaznosti in plesne razposajenosti čisto omotičen. To so skrajni robovi živih posod, ki skrivajo slovensko življenje. V tem južnem koncu sveta se včasih oblak utrne z zemlje in kot balon leti v visočine samo zaradi tega, ker je lepo mlado dekle teklo preko polja in ga prestrašilo. In včasih se zastor dežja razgrne in pusti suho pot pogrebu, ki se od cerkve čisto črno in kot kača vijugasto bliža pokopališču. Vsa ta dežela diši po želodu, polhih, po drevesni smoli, po smrekah, po cvičku, po lesnikah, po skritih cekinih in plesnivi žalosti. Tu so doma čisto posebne starke: nekam majhne so, tršate, rute imajo zavezane pod brado, roke koščene in lopataste, na rokah pa na tisoče zarezic. Jeseni postanejo njihove roke popolnoma rdeče — kakor stopala pri racah. Kadar te zmučene starke umro, padejo v smrt trudno in strmo, popolnoma nič se ne skrotovičijo, temveč samozavestno zapro tenka usta, na upadlih prsih ali na trebuhu sklenejo roke, s stopali pa zaštrle v ljudi, ki jih prihajajo kropit in pit slivovko za njih dušni blagor. J. Javoršek 7 IćfnelUi t&iaci, Šfn&CMCC ift mt&fi V maju godujeta sv. Filip in Jakob. Ljudje se zatekajo k njima, da bi izprosila dobro letino. S sv. Florjanom skupaj sta svetniška trojica, ki so ji včasih pravili „kmečki trja-ci“. Sv. Filip in Jakob tudi „gobe sejeta“. Ponekod so 1. maja, kajti do nedavnega sta obhajala svoj god ta dan, z zelenjem okrasili dvoriščna vrata, pa tudi živino in voz, se vozili in vriskali. Sv. Florijan (4. maja) je bil eden tistih svetnikov, ki so bili kmečkemu človeku zmerom najbolj pri srcu. V neštetih podobah ga je gledal kot mogočnega zavetnika z golido v rokah, ko gasi gorečo hišo pred seboj. Kmetič je videl pri tem svojo ubogo, s slamo krito domačijo, hram in hlev in kozolec, pa je molil, da bi se slavni svetnik tudi nanj spomnil, ko bi ga kdaj doletela nesreča. Cerkev je posvetila maj božji Materi. Že nad sto dvajset let obhajajo Slovenci v tem mescu šmarnice, vsakodnevno pobožnost v čast Mariji. Ljudstvu se je ta oblika Mariji- nega češčenja močno priljubila. Ponekod jo opravljajo v cerkvi, drugod pa zunaj cerkve na vasi, pri kapelicah in znamenjih. Nekatere šmarnične pesmi so ponarodele. Maj je bil včasih fantovski mesec. Starejši fantje so sprejemali novince medse, na večer pred Florijanovim so koledovali, posebno pa so se izkazali z mlajem, ki so ga postavili sredi vasi ali dekletu pred hišo. Sprva so drevo postavljali svojim izvoljenkam, kasneje pa predvsem ob cerkvenih praznikih in slovesnostih: na Telovo in za birmo, žegnanje, novo mašo. Tedaj je mlaj slovesnost še bolj poudaril. Dolenjski fantje so 1. maja postavili mlaj, smreko, pred hišo lepega dekleta. Vasi so se med seboj kosale, katera bo postavila večji in bolj okrašen mlaj. Okrasili so ga s tremi venci iz zelenja in cvetja, vse deblo ovili z bršljanom, na vrh nasadili zastavo. Na deblo so nabili iz zelenja in cvetja spleteno veliko srce, vanj zataknili slovenske zastavice, pritrdili pa tudi napis z versko ali svetno vsebino. Postavili so še dva manjša mlaja. Ko je bilo vse narejeno, so streljali z možnarji, prepevali in igrali na tamburice, orglice, harmoniko ali pa je igrala vaška godba na pihala. Potem so fantje vse noči do konca maja stražili, ker bi bila velika sramota za vso vas, ko bi kdo mlaj požagal. Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venca jo glave, raduje se polje in gaj. 'Že 'šmarnice bele cveto in vrtnice venec pleto, da krasnega maja se slava obhaja cvetlici Mariji lepo. Le kliči nas, venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj. Da večno veseli Mariji bi peli, o Jezus, to milost nam daj. iz njenega dnevnika Če me Sandi zaničuje, me samo zato, ker tem dekle. Razumem ga. Rada bi bila fant, saj bi tako mogla postati pilot, mornar ali raz-iskovavec. Ženska je pa nihče, sužnja. Ko bi bila fant, bi lahko sla, kamor bi hotela, ne bi mi bilo treba poslušati, da se to in to za dekle ne spodobi ... Kakšno veselje! Dobila sem pismo svoje predrage Marije Roze. Piše mi: Moja mala modrijanka! Ne veš, kako sem ti hvaležna za pismo in novice. Moja draga Ana Marija, kako si ne-umna,^ ker ti je hudo, da si dekle! Razumem te, da včasih zavidaš fantom njihovo svobodo: smejo uganjati neumnosti, ki se dekletom ne spodobijo. A sčasonj. boš odkrila, da tudi me branimo veliko bogastva, ki ga fantje nimajo. Nesmiselno je primerjati fanta in dekleta v tem, kdo veČ pomeni. Bog ne dela razlike med njima^ po vrednosti. Različne so njune telesne in duševne zmožnosti, ker ju je On tako ustvaril m zeli, da se med seboj v zakonu dopolnjujeta. B°g je pripravil tvoje telo za materinstvo, oglej, Ana Marija: najlepše v stvarstvu je, da je Bog tako cenil človeka in mu zaupal, da je sotel z njim deliti stvariteljsko silo. Večkrat misli,^ moja dobra Ana Marija, da bo morda nekoč v ^ tvojem telesu iz tvoje krvi vzklilo ltK>. Zaživelo in to bo tvoj otrok. Kaj ni to nekaj čudovitega? Zdi se mi, da je več kakor graditi stavbe in mesta ali umetne satelite. 'Stvariteljsko moč je Bog zaupal možu in ženi. Spoštuj skrivnost življenja! Kadar srečaš ženo v blagoslovljenem stanju, zmoli zanjo in za njenega otročička zdravamarijo. Ohrani se čisto in nedotaknjeno, moja draga Ana Marija! Lep pozdrav Marija Roza. Marjetica je čenča. Povedala je svoji mami, da smo se srečale s fanti, da smo z njimi govorile, da smo poizvedovale, kako jim je ime. Ko sem jo vprašala, kaj ji je mama na to rekla, mi je začudeno odgovorila: „Nič. Kaj bi mi rekla? Samo nasmehnila se je in pripomnila, da upa, da je moj občudo-vavec postaven fant.“ Pega res ne razumem. Jaz svoji mami ne povem vsega, ker se bojim, da me bo kregala. Marjetici njena mati zaupa. In ona hoče biti vredna maminega zaupanja, dobro vem. Popoldne sva šli z mamo na obisk k mamini znanki. Mama se je razgovarjala z gospo. Jaz sem se dolgočasila. Da bi hitreje minilo „prijetno popoldne“, sem pletla in melanholično štela zanke pri vzorcu. Zelo sem se zve-selila, ko me je gospa prosila, naj grem obleči njenega triletnega Nejčeta. Pustila sem pletenje in po prstih odšla v sobo misleč, da malček spi. Približala sem se posteljici. Mali je imel očke široko odprte. Mirno je ležal in lizal prstek. Nasmehnila sem se mu. Spoznal me je. Dvignila sem ga, glavico je naslonil na mojo ramo, čutila sem njegovo mehko ličece ob mojem licu, njegovi kodri so božali moje čelo. Predstavljala sem si, da je fantek moj. Kdaj bo prišel ta dan? Nejče je jel klicati, delal je čuden obraz in sam sebe božal po licih. Kako lep otrok! Pričela sem ga oblačiti, potem sem ga dvignila na roke. Z mehkimi ročicami se ie oklenil mojega vratu. Bila sem srečna. Ne vem, zakaj sem imela solze v očeh. Danes sem bila skupaj z Marijo Dolores na razgovoru pri duhovniku. Razgovarjali smo se o flirtu. „Flirt je igranje z ljubeznijo, kadar še ni prišel čas, da bi resno mislila na poroko. Igrajo se z ljubeznijo samo zaradi užitka srca, telesa ali obeh. F o ne vodi nikamor. Tako se zapravlja nežnost, izgublja se medsebojno spoštovanje. Dekleta mislijo: vsi fantje so pokvarjeni. Fantje pravijo: poštenih deklet ni več. Vsi, ki so prinesli v zakon samo ostanke ljubezni, so zapravili dragocen čas, ki bi ga morali izrabiti za samovzgojo.“ Samo takrat smo zmožne ljubiti, kadar zaradi drugih pozabimo nase. Michel Quoist „EVlaša ni več, kot je hiia!“ Nekateri se ne morejo pa ne morejo sprijazniti z novo obliko maje. Zlasti v tujini v tujem jeziku se jim zdi neprimero bolj tuja, kot je bila včasih masa v latinščini. Resna težava nastane tedaj, ko se komu vzbudi misel, da se moča spreminja. Ali je to sploh možnoi1 Ali je potem maja se tisto, kar je Kristus hotel, da naj bo? Ali ste se kdaj zares zamislili, kakšno obliko je imela prva maša? Jezus je končal z umivanjem, se oblekel in sedel na svoje mesto pri mizi. Miza je bila polkrožna in blazinjaki so bili razvrščeni radialno na zunanjem obodu polkroga. Gostje so sloneli na blazinjakih na levem komolcu in proti mizi. Večerjali so. Vsi gostje so stegovali roke ter namakali kruh z grenko zelenjavo v skupni skledi, kjer je bila velikonočna omaka. Govorili so o izdajavcu. Pojedina je že dolgo trajala. Mogoče so izpili že drugi vrč vina in kmalu bi morali za- mešati tretjega, kot je bila to judovska navada. Tedaj je Jezus vzel hleb presnega kruha, ga blagoslovil, razlomil in dal apostolom: „Vzemite, jejte, to je moje telo.“ Potem jim je dal posvečeno vino. Koliko je današnja maša ohranila prvotne oblike? Prav malo ali nič? In vendar je maša ista. Treba je ločiti bistvo maše od zunanje oblike maše. Prvo ostaja vedno isto, drugo se spreminja. Kristus je postavil bistveni obred maše: kruh in vino naj se po duhovnikovih besedah spremeni v njegovo telo in kri. Vse ostalo je od apostolov in njih naslednikov. Dodajali so molitve, obrede, pesmi, določali mašna oblačila, obredni prostor, držo udeležencev, spreminjali jezik. Pri tem spreminjanju je Cerkev vodila misel, da bodi liturgija čimbolj slovesna. Mogoče so pri tem pozabljali, da bi morala biti tudi čimbolj razumljiva. Seveda, včasih so imeli radi po dvorih in na gradovih, pa tudi po meščanskih in kmečkih hišah zamotane obrede. Smer sedanjega razvoja gre v preprostost in razumljivost. In tega je vsak član Cerkve iskreno vesel. Škoda, da do tega ni prišlo prej. Le tako bo liturgija tisto, kar mora biti: vidna pot do nevidnih svetov. fćcmca Seveda, sedaj je že stara in neokretna. Vsak dan jo vidijo, kako se navsezgodaj odtrga od hišic onstran parka in drsi počasi proti župnijski cerkvi. Veliko črno ruto ima na glavi, oči uprte v tla, telo sklonjeno. Vsi jo poznajo: ko bi je v jutranji megli ne videli, se bi jim zdelo, da je park nekaj zgubil. A vendar nihče ne ve, kdo je ta ženica. Njeno ime je zapisano v dobrodelnem društvu, kjer ji od časa do časa dado nekaj riža, makaronov in sladkorja, pa še bolj od ča- sa do časa copate, ogrinjav-ko ali ruto. Nič ne prosi, sprejme pa s hvaležnostjo in niti ne čuti v darilih ponižanja in krivice. Kaj počne ves božji dan, ve Bog. Gotovo tistih nekaj reči, ki jih ima, obrača tako skrbno, da se bo pretolkla do smrti. Zadnjič me je le zanimala, pa sem jo v jutranji megli ustavil. Povedala mi je svojo zgodbo. Ima sina, visokega uradnika v mestni upravi. Zanjo je dobri, veliki otrok, ki se mu je sreča nasmehnila in čigar sreče ona ne sme motiti. Dobil je visoko, lepo ženo, uredil si je prekrasno stanovanje, ima avto in tri pse. Njegov vrt je prečudovit. K njemu prihajajo ljudje iz višje družbe, pri njem razpravljajo, gledajo televizijo, večerjajo in pijejo draga vina. Srečna je, da je sinu tako lepo. Ona stanuje v podstrešni sobici daleč od sina. On ji je sobo poiskal, nekajkrat tudi plačal najemnino. Sedaj ji pomaga dobrodelno društvo. A zakaj ni pri sinu? Ne sme ga motiti. Stara je že in se prav nič ne razume na moderno življenje in na vprašanja, o katerih njen sin govori s prijatelji. Je že prav tako, da je sin sam in ga ona ne moti — o tem je prepričana. „To je vendar krivica!“ sem vzkipel. „Krivica? Od koga? V krivico ne verjamem. Kaj ni moja žrtev potrebna, da je sin bolj srečen?“ Oddrsela je kot vsak dan proti cerkvi: v veliki črni ruti, oči uprte v tla, telo sklonjeno. ANGLIJA — Londonski „Tablet“ prinaša v aprilski številki kratko oceno knjige Antona Sylvestra „Living With Communism“. Knjigo prevajajo v holandski in hindujski jezik. — „The Tablet“ pravi: „Glavni zaključek, ki ga moremo narediti iz pogleda na komunistične države je ta, da so revolucije le malo prispevale k izboljšanju ljudskega življenja. Prav nobenega dvoma ni, da celo v Sovjetski zvezi velik del ljudstva živi mnogo slabše, kar se tiče hrane, obleke in stanovanj, kot so živeli v Rusiji leta /V aprilu so imeli Slovenci v Buenos Airesu še otvoritveno slovesnost Ukrajinske katoliške univerze s slovenskim oddelkom, blagoslovitev slovenske hiše t. j. osrednjega prosvetnega doma in proslavo 50-letnice Majniške deklaracije. V Buenos Airesu je izšel drugi del spominov Rude Jurčeca Skozi luči in sence. V tem delu avtor obravna- ka naredila razstavo o jugoslovanskih narodih. Slovenci so poskrbeli, da razstava ni predstavila Avstralcem nekega zmešanega jugoslovanskega naroda, ampak štiri narode v eni državi. Tako je bil prikazan tudi slovenski narod, kot je primerno. KANADA — Župnija Marija Pomagaj v Torontu je izdala knjižico na 48 stra- Slovenci po svetu 1913.“ ARGENTINA — Slovenski osnovnošolski tečaji po slovenskih naseljih so se spet začeli. Otroci jih obiskujejo ob soboTah. T am se učijo slovenskega jezika, zgodovine in zemljepisa in verouka. Učencev je spet čez 70CL. Začela sta se tudi slovenski srednješolski tečaj in enoletni dopolnilni tečaj za bodoče učitelje. V Slovenski vasi, ki je v predmestju Buenos Airesa, po fantje igrali mladinsko >gro Luč z gora, otroci v Slovenskem domu v Carapa-chayu pa otroško igro Palčki. Štirje mladinski pevski zbori so pripravili koncert. Mladinski organizaciji Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija sta imeli občni zbor, Prav tako Družabna pravda, Katoliška akcija pa letno zborovanje. Predavali so: v okviru Slo-venskega akademskega starešinstva ga. Anica Kraljeva ° Slovencih na Goriškem in Tržaškem, v Slomškovem domu g. lazarist Franc Sodja o spolni vzgoji mladine, v okviru Planinskega društ-cf Pav brata Jure in Peter Skvarča o prvenstvenih vzponih slovensko-argentin-ske ekspedicije na Kontinentalni led v letu 1967. va leta 1929 do 1935 in sicer svoja pariška leta s študijem na visoki šoli za politične vede in ljubljanska leta po vrnitvi iz tujine. Pisatelj oživlja vzdušje tedanje svetovne politike, kulturno ustvarjanje v Parizu in miselno vrenje Ljubljane. Zajetna knjiga je polna gradiva za razlago naslednjih let naše zgodovine. „Kjer dom je očetov“, je bil naslov prireditvi, ki jo je marca ob začetku slovenskega šolskega tečaja pripravilo učiteljstvo tečaja Anton Martin Slomšek v mestu Ramos Mejla. Prireditev je bila v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. AVSTRALIJA — Umrl je Stanislav Tofant, doma iz Zabukovice pri Celju. Postal je žrtev prometne nesreče. Zapušča štiri otroke. Poleg njega sta bila v avtu dva otroka, ki pa od nesreče nista odnesla hujših poškodb. — Smrtno se je ponesrečil Mario Grželj, rojen v Malih Ločah. Ob trčenju z drugim avtom so si drugi rešili življenje, ta 25-letni fant pa je umrl. — V Mel-bourneu je tamkajšnja ban- neh z naslovom Mali katekizem. Obsega 149 vprašanj za prvoobhajance, birmance in slovenske šolarje. MEHIKA — 18. marca je v Mehiki umrl rojak Vili Že-bre, zaveden Slovenec, velik prijatelj in mecen Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. USA — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu je priredila pod vodstvom staroste Janeza Varška telovadno akademijo v šolski dvorani župnije sv. Vida. ,80-letnico je v Clevelandu obhajal dr. Frank Kern, eden odličnih slovenskih kulturnih delavcev starejšega slovenskega rodu. Kot 19-letni fant je začel v Clevelandu slovensko šolo za može in fante. Tedaj se je pisal Jauh. Ker pa noben Ameri-kanec tega imena ni znal prav izgovoriti, si je privzel priimek Kern. Postal je urednik „Nove domovine“ in pozneje še drugih slovenskih listov. Napisal je učbenik angleščine za tamkajšnje rojake in vodil dopisno šolo. odgovarjamo ČLOVEK 12 ŽIV ALU Presenetilo me je, ko je neki duhovnik razlagal, da bi bilo možno, da bi se človek po telesu razvil iz živali. Kaj ni zapisano v svetem pismu, da je Bog človeka ustvaril iz prsti? — BU, Belgija. O nastanku človeka imamo v prvih poglavjih prve Mojzesove knjige tri besedila: dve o nastanku človeka sploh, eno pa o stvarjenju žene posebej. Velik napredek zgodovine starega vzhoda in starih vzhodnih slovstev nam pomaga laže dojeti pravi smisel svetega pisma. Resnice, ki jih hoče sveti pisatelj v omenjenih treh besedilih povedati, so: Človek je delo posebnega božjega posega v tek stvarstva. Človek je postavljen za gospodarja drugih stvari. Človek je bil ustvarjen kot mož in žena, da se po zakonski zvezi enega moža z eno ženo množi človeški rod. Besedila nič ne odgovore na mnoga vprašanja, ki se nam stavijo: ne povedo nič natančnega, kako je človek po telesu božje delo, ali je Bog človeka ustvaril neposredno iz mrtve snovi ali posredno po razvoju iz nižjih organizmov. Cerkev ne zabranjuje, da strokovnjaki naravoslovci raziskujejo o morebitnem razvoju človeškega telesa iz že obstoječe in žive snovi. Da ni besed „iz prsti zemlje“ jemati v dobesednem smislu, je jasno. Prva poglavja svetega pisma so pisana v preprostem, barvitem slogu, polnem podob, ki jih nikakor ne gre jemati po črki. OTROCI TEGA SVETA RAZUMNEJŠI Zakaj po skoraj dva tisoč letih katoliško Cerkev še vedno teži Jezusova beseda, da so otroci tega sveta razumnejši od otrok luči? To zadene v prvi vrsti vodstvo Cerkve, po njem pa ostale. — N. Z., Nemčija. Smisel Jezusovih besed je, da smo ljudje v stvareh božjega kraljestva manj spretni kot v svetnih zadevah. To je pač težava, ki jo vsi imamo. Zemske dobrine nas vabijo s svojo obliko in barvo, duhom in okusom, od njih si moremo obetati takojšnjih koristi, medtem ko so nam nadnaravne dobrine zakrite in samo po veri prihajamo do njih in od njih neposrednih koristi ne moremo pričakovati. Da bi Kristusove besede veljale najprej vodstvu Cerkve in po njem ostalim, to seveda ne drži. ZAKAJ K SVETNIKOM? Zakaj se katoliška Cerkev zateka za posredovanje med Bogom in ljudmi k Mariji in ostalim svetnikom, ko je Jezus vendar rekel, da je on edina pot k Očetu. - N. Z., Nemčija. Jezus je edina pot k Očetu. To drži. Brez Kristusa bi vsi svetniki nič ne mogli pomagati: nebesa bi ostala zaprta. A svetniki so pot do Kristusa in kot njegovi prijatelji najbližja pot. Med njimi seveda najprej Kristusova mati. Cerkev ravna prav, da se obrača k svetnikom. NEUSPEH CERKVE Zakaj katoliška Cerkev v skoraj dvatisočletnem obdobju ni mogla vzpostaviti Kristusovega kraljestva, ko pa je naš Gospod Jezus Kristus le za to prišel na svet in dal za to potrebna sredstva? — N. Z., Nemčija. Mogel bi vam odgovoriti z drugim vprašanjem: Zakaj je Kristus v treh letih svojega delovanja v Palestini tako malo ljudi pridobil za evangelij? In to ob vsej svoji svetosti in čudežih! Skrivnost človeške majhnosti in zaverovanosti v snov! Seveda pa je vzrok za „neuspeh“ Cerkve tudi pri kristjanih samih. Najprej pri voditeljih, ker je njih delo za celotno delo Cerkve odlo-čilnejše, potem pa pri vsakem kristjanu, kajti vsak kristjan je prav tako del Cerkve kot papež. Bog je izbral to pot, da rešuje ljudi po ljudeh, ljudje pa često odpovemo: tisti, ki bi morali oznanjati, in tisti, ki bi morali sprejemati. SREČA NEVERNIH Opazujem ljudi okoli sebe, pa se mi zdi, da nimajo nobene vere in so vendar srečni. Ali je ta moja domneva resnična? Pa še: kako naj taki ljudje pridejo do vere? — O. U., švedska. Vaša domneva je res le domneva. Kako naj bi človek mogel z gotovostjo trditi o nekom, d,a nima vere? Na področju vere je toliko odtenkov: zgodi se n. pr. lahko, da na zunaj nikdar z ničemer ne pokažem svoje vere in vendar verujem vsaj v Boga. In kako bi mo- ge/ z gotovostjo trditi o nekom, da je srečen, ko je tolikokrat smeh na ustnicah zakrivanje notranje praznine? Vendar sem prepričan, da brez vere v vsaj temeljne življenjske resnice ni mogoče biti zares srečen. Kako naj ne občutim stalnega notranjega nemira, če nisem gotov, da smrt ni konec mojega bivanja? Kako naj bom miren,^ če ne verujem vsaj v Boga, ki edini more dati smisel mojemu življenju? In kako naj doživljam notranjo skladnost, če ne vem, kako naj živim, da bom izpolnil svojo življenjsko nalogo? Kako naj tisti, ki ne verujejo, pridejo do vere? Bog ima tisoč poti: v človeku samem — nemir vesti, luč razuma, občutje nemoči, doživetje praznosti ob stvareh, zunaj človeka — izgubo stvari in ljudi, dobroto vernih, milost. . . Bog hoče vse ljudi v nebesih, zato pri vsakem človeku uporabi vse, kar bi naj ga privedlo k cilju. V te božje poti se moramo vključiti vsi verni čimbolj polno, da se bodo božji načrti čim popolneje izpolnili. ZAKAJ TOLIKO NEVERNIH? če je vera tako lahka, zakaj potem toliko ljudi ne veruje? — P. S., švedska. Nihče ne trdi, da je vera lahka. Nasprotno: Kljub vsem dokazom, da je pametno verovati, je vera težka, saj z njo sprejemam kot resnične stvari, ki se ne vidijo. Vedno znova se moram za vero truditi in, ker je božji dar, zanjo Boga prositi. Vendar vera ni nekaj skoraj nemogočega, če jo Kristus zahteva za vsakogar, ki se hoče zve-hcati. Bog hoče zveličanje vsakega človeka, torej more ob dobri volji vsak človek verovati. Od kod potem nevera ljudi? Najprej iz nevednosti: marsikdo ni nikdar proučil vprašanja vere. Potem iz nezrelosti: nekateri niso dovolj' zreli, da bi si zastavili celo vprašanje o življenju, saj jih dAo tako zaposli, da nima-.tnoci za premišljanje globljih vprašani. Dalje H počutnosti: koliko jih je, ki so prej verovali v Boga, a so vero opustili, ker jih je ovirala v njih zasebnem življenju. Končno so brez verB' še ljudje, ki iščejo resnico, pa je še mso' našli. Za prave brezverce moremo imeti e rijte poštenjake, ki so po zrelem premišljevanju prišli do gotovega in mirnega prepričanja, da Boga ni. Taki v vseh težavah in tudi tik pred smrtjo ostajajo neomajno prepričani o svojem spoznanju. Koliko je takih? Pa še ti, ce jih je kaj, morejo biti brezverci zaradi na-Paene predstave o Bogu, zaradi kakega nerešljivega vprašanja, kakor n. pr. kako more i.obri Bog dopustiti zlo na svetu, ali pa zaradi spotakljivega življenja vernikov. ZNANOST IN VERA Tolikokrat se govori, da so med znanostjo in krščanstvom nasprotja. Pa še: da bo znanost dokazala, da se je krščanstvo motilo. Kaj pravite? — Z. V., Francija. Nasprotja med razodeto resnico in med znanstveno resnico so le navidezna. Vzrok za taka navidezna nasprotja je slabost človeškega razuma. Tako navidezno nasprotje nastane, ker znanstveniki kake verske resnice prav ne razumejo in ji dajejo napačen smisel ali pa ker znanstveniki prikazujejo kako svojo resnico kot dognanje, kar je pa v resnici le še domneva. Vendar se pa na eni strani vedno bolj odkriva pravi smisel svetega pisma, na drugi pa znanost sama ovrača razna „dognanja“ kot zmote. Nikdar ne bo mogla resnična znanost ovreči krščanske resnice, saj med resnico in resnico ne more biti nasprotja. DIALOG IN DOBRE ŽELJE 14. marca sem poslušal ljubljanski radio. V okviru oddaje „Aktualnosti” je N. Vihar tako-le komentiral klic Vatikana po dialogu: „Pri dialogu Vatikanu ne gre za ideološki dvogovor med nevernimi in vernimi, kar tudi ni važno. Vatikanu gre predvsem za dvogovor med vernimi in nevernimi, kako bi s skupnimi močmi pripomogli k miru na svetu in k ustvaritvi socialne pravičnosti. K dvogovoru o teh vprašanjih so danes poklicani verni in neverni.” Za zaključek je dodal: „Vatikan je končno le uvi. del, da ima samo socialistična ureditev družbe bodočnost. Saj je pri podpisu protokola izjavil, da želi narodom Jugoslavije napredek. Kaj pa naj bi jim želel drugega kot edino napredek socialistične družbe.” Povejte mi, prosim, če po vašem mnenju Vatikan res tako misli? — C. T., Nemčija. Cerkev si želi razgovora z vsemi, kajti vsi smo poklicani k temu, da bi si bili bratje, ker je Oče začetnik in cilj nas vseh. Zato moramo vsi sodelovati pri graditvi sveta v pravem miru. Čeprav Cerkvi res ne gre najprej za ideološki razgovor med vernimi in nevernimi, ampak za ustvaritev miru na svetu, vendar jemlje to nalogo v zavesti poslanstva, da razsvetljuje ves svet z evangelijem in zedinja v enem Duhu vse ljudi. Protokol z Jugoslavijo je podpisal Vatikan. Pri podpisu je želel narodom Jugoslavije napredek. Narodi Jugoslavije so seveda povsem nekaj' drugega kot socialistična ureditev Jugoslavije: bili so že zdavnaj, ko te ureditve še ni bilo. Misel radijskega komentarja je bila v tem pogledu popolnoma zgrešena. iz Lešnice. Oba kraja spadata pod faro Velika Nedelja. Čestitamo! Rojaki, upamo, da ste z navdušenjem sprejeli naznanilo o našem velikem srečanju v Derendingenu pri Tubingenu na binkoštno nedeljo, 14. maja, in da se boste povabilu številno odzvali. Betlehem, Nazaret, Jeruzalem in še mnogo drugih krajev iz Kristusovega življenja in delovanja v Palestini smo gledali pri skiop-ticnem predavanju v Esslingenu na cvetno pedeljo. Najprej se nas je okrog 200 zbralo K sv. maši z blagoslovom oljčnih vejic in branjem trpljenja našega Gospoda. Skiop-ticno predavanje o Sveti deželi v farni dvorani cerkve St. Elisabeth pa nam je nato živo predstavilo svete kraje. (Dalje na strani 30) Običaj velikonočnega iegna hočemo ohraniti tudi na tujem. Tega mnenja so naše žene v Reutlingenu v Nemčiji. Zato so prišle po blagoslov s svojimi hčerkicami, da se te že mlade naučijo, kaj spada v velikonočni jerbašček. 27 pAMHO- otcoUfrtol M a) — najlepši mesec. Tako vsaj so včasih pravili. Seveda, snega že zdavnaj ni več, trava je spet pognala, travniki so kakor lepe zelene preproge, v katere so uvezene cvetlice vseh barv. Cvetje je pognalo na drevju in grmovju, v zraku se mešajo opojni vonji, ptički spet pojo, res je lepo. Maj je posvečen Mariji. Vsak večer molijo v Sloveniji v maju posebno pobožnost. Kako se že imenujef In po čem ima ime? Zberejo se v preprosti cerkvici na gričku ali pa v mogočni cerkvi sredi visokih mestnih stavb, ob vaškem znamenju ali pa kar doma pod bohko-vim kotom, pa molijo, berejo in pojo Mariji na čast. 1. maj je dan, ko mislimo na vse delavce. Cerkev se tedaj spominja posebej SV. JOŽEFA—DELAVCA. Poleg tega pa je napisano na mojem koledarju ta dan, pa še 2. in 3. maja, PROŠNJI DAN: trije prošnji dnevi pred GOSPODOVIM VNEBOHODOM. Vsaj včasih so na prošnje dneve verniki molili v procesijah za blagoslov na polju. Ta teden se imenuje tudi KRIŽEV TEDEN. Česa se spominjamo na Vnebohod? Koliko dni po Veliki noči je ta praznik? 14. maja so BINKOŠTI. To je velik praznik, eden največjih v vsem letu. Kaj se je tedaj zgodilo? Apostoli so bili zbrani v ... in nenadoma se je zaslišal.. . Tedaj so se prikazali kakor . . . nad vsakim od njih. Oni so bili napolnjeni s ... in začeli so govoriti. . . Judje so se norčevali iz njih in so rekli, da . . . Spregovoril je .. . Tisti dan se je dalo krstiti . . . ljudi. 21. maja je praznik PRESVETE TROJICE. Ali veš, kdaj pri molitvah izgovarjamo imena vseh treh božjih oseb? In kdaj je Jezus imenoval vse tri božje osebe? Še en praznik je v maju letos: PRESVETO REŠNJE TELO. Spet bodo šle procesije po poljih med žitnimi polji, zvonovi bodo potrkavali, bandera bodo vihrala, pevci bodo peli, možnarji bodo pokali — vse to v čast našemu Gospodu. Kdaj je Jezus postavil presveto Rešnje Telo? In kdo sedaj skrbi, da v tej podobi Kristus vedno ostaja med nami? Kolikokrat ga prejemaš? Kako srčno si Kristus želi, da bi, če bi bilo le mogoče, vsakdo k njemu prihajal vsak dan. Tako. Vse sem povedal, kar sem mislil. Na svidenje do drugega meseca. Vaš UREDNIK Šola doma Kadar pišemo nalogo ali pismo, na koncu vrstice včasih ni prostora za celo besedo. V takih primerih moramo besedo deliti ali raz-zlogovati. „Zdaj je ko-nec ve-se-lja in vri-šča!“ je de-jal polž. „Na-sto-pil bo zim-ski čas. Dobro sem se le-tos na-pa-sel. Ne bom ču-til po-manj-ka-nja. Čas je, da grem spat!“ Oglej si besede, ki si jih bral v tem kratkem berilu! Nekatere smo razdelili, drugih ne. Koliko zlogov imajo besede: zdaj, je, in, polž, bo, čas, da, grem, spat? Zapomni si pravilo: Enozložnih besed ne delimo. Koliko zlogov pa je v besedah: ko-nec, dejal, na-pa-sel, po-manj-ka-nja? Delimo le večzložne besede. Kako smo razzlogovali besede: ko-nec, dejal, le-tos, na-pa-sel? Koliko soglasnikov je med dvema samoglasnikoma? Kadar stoji le en soglasnik med dvema samoglasnikoma, vzamemo ta soglasnik tako, da jih lahko in brez ovire izgovarjamo. Oglejmo si primere! 1. primer: do-bro ali dob-ro; me-gla ali meg-la; pe-smi ali pes-mi; se-stra ali ses-tra; plo-šča ali ploš-ča. — Oba načina sta pravilna, ker nam jezik teče pri obeh načinih lahko in brez ovire. 2. primer: Nekatere besede pa delimo le na en način. Take besede so na primer: sonce, znam-ka, zim-ski, šol-ski, več-krat, majhen, svet-nik, var-stvo. Kadar težko izgovarjamo soglasnike med dvema samoglasnikoma, vzamemo en soglasnik k prvemu zlogu, druge pa k naslednjemu. 3. primer: Soglasnikov „lj“ in „nj“ ne delimo. Oglej si naslednje besede! Ve-se-lje (napačno bi bilo: ve-sel-je), nianj-ka (napačno bi bilo: man-jka), po-lje, ko-lje, me-nja-ti, gor-nji, zem-lja, trp-lje-nje, živ-lje-nje, na-sled-nji. VAJA. — 1. Poskusi zlogovati besede: veter, noč, jutro, dan, Ivan, posta, kužek, zdrav, bolan, Jože, Alenka, Mirko, šola, domov, joj. 2. Razzloguj naslednje besede: veverica, majhna, žival, čevlji, knjiga, postelja, avto, raketa, slovenski, letovišče, torontski, razložiti, zadnji, drsalke, prijatelji, kanadski, po- Citya* Cigan je zmaknil klarinet in hodil piskat križem svet. Oj, ta ciganasti cigan! Dajali so mu vinarje, a kradel je goldinarje. Oj, ta ciganasti cigan! In voz mu je voznik prodal, a konja mu je sam ukral. Oj, ta ciganasti cigan! In vozil se je križem svet in piskal je na klarinet. A kaj mu klarinet je pel? Ti-ti-tatič, ci-ci-gan, ti-ti-tatič, ci-ci-cigan; oj, ti ciganasti cigan! Silvin Sardenko zdravljajo. — 3. Napiši pet besed, ki imajo po dva zloga, in besede razdeli v zloge! — 4. Napiši pet besed, ki imajo po dva zloga, in besede razdeli v zloge! — 5. Poišči tri besede, ki imajo soglasnika „lj“ in besede pravilno razloguj! — Poišči tri besede, ki imajo soglasnika „nj“ in besede pravilno razdeli v zloge! s:- Slovenci smo že od nekdaj ljubili svobodo. Takoj po priho*du v novo deželo so naši pradedje živeli samostojno in svobodno. Dolgo let je bilo središče Slovencev Koroška (Karantanija ali Korotan). Svobodo smo spoštovali tudi pri drugih narodih in jih nismo napadali. Slovencem so vladali slovenski knezi, ki so živeli v Krnskem gradu blizu Gospe Svete na Koroškem. Znameniti slovenski knezi so bili: Borut, živel je okoli leta 750 in je bil še pogan; Gorazd, njegov naslednik in že kristjan; Hotimir, Prlbislav in drugi. VPRAŠANJA: 1. Kaj smo Slovenci vedno ljubili? — 2. Kje je bilo prvo politično središče Slovencev? — 3. Kakšne narodnosti so bili prvi knezi? — 4. Kje so živeli slovenski vladarji? — Katere slovenske kneze poznaš? (Nadaljevanje poročil s strani 27) O življenju Slovencev v Porurju nam je lepo poročal krasen barvasti film in sicer to pot v Pfullingenu, Jesingenu in Konstanzu. Ko gledaš vse to pestro življenje naših ljudi sredi nemškega sveta, prideš do prepričanja, da je res mogoče tudi na tujem ustvariti košček domovine, kjer rojaki držijo skupaj in se povežejo s slovenskim duhovnikom, ki biva med njimi. Upamo, da bomo v bližnji bodočnosti mogli kaj posebnega pokazati tudi o naših rojakih na Württemberskem, saj je med njimi veliko idealnih ljudi. Blagoslov velikonočnih jedil smo imeli v Esslingenu, Ffullingenu, Konstanzu in Ra-vensburgu. Ta lepi običaj hočemo ohranili tudi izven domovine, saj spada k velikemu prazniku, da pride tudi na mizo nekaj posebnega. PORURJE Castrop-Rauxel. Tukaj je umrla ena naj-starejših Slovenk, Marija Skoberne. Doma je bila v vasi Skomarje na Pohorju. Vedno je rada prebirala slovenske knjige in časopise. Bila je dolgoletna naročnica knjig Družbe sv. Mohorja. Naj ji bo Vsemogočni obilni plačnik v večnosti! Naj počiva v miru! äsSvedska Poroke. V katoliški cerkvi v Malmö sta si v soboto, dne 3. dec. 1966, pred oltarjem ob- ljubila zvestobo do groba Miroslav Grosar, doma iz Koseč pri Drežnici, in Tatjana Berginc, doma iz Žage pri Srpenici. Poročal je poljski duhovnik č. pater Kalyta iz Malmö. — V katoliški cerkvi v Göteborgu pa sta si v soboto, dne 1. aprila 1967, pred Gospodovim oltarjem podelila zakrament sv. zakona Vladko Medica, doma iz Buzeta v Istri, in Marija Perovič, doma iz Predgraje pri Ilirski Bistrici. Priči poroke sta bila g. Radko Medica, ženinov brat, in g. Marjan Perovič, nevestin brat. Novoporočencema želimo mnogo božjega blagoslova in kličemo: Na mnoga leta! Maj — Marijin mesec. Doma se v maju opravlja po cerkvah šmarnična pobožnost v čast Materi božji. Letos bodo brali šmar-nično branje o Svetogorski Materi božji, ker mineva 250 let, odkar je bila Marija na podobi Svete gore pri Gorici kronana. Tukaj na Švedskem te pobožnosti ni ali vsaj ne vsak dan. Mnogi tudi živite daleč od cerkve. Potrebno je torej, da si lep majnik sami napravimo. Kako? En način je zelo enostaven: skupno moliti vsak dan en del sv. rožnega venca po družinah in brati kaj iz kake knjige o Mariji, če je pri hiši, ali pa zapeti kako Marijino pesem. S tem bomo v Marijinem mesecu vsi v duhu po molitvi združeni pri naši nebeški Materi. Obenem se pa bo morda marsikdo spet navadil pogosto moliti sv. rožni venec, pobožnost, ki jo je doma opravljal, pa jo je opustil v spremenjenih razmerah v tujini. Molitev rožnega venca je človeku v veliko tolažbo. ZAHVALA vsem, ki ste našo ljubo mamico MARIJO GABERC, roj. Plajbes, obiskali v kliniki Notre-Dame v Charleroi, jo spremili na njeni zadnji poti v Charleroi in Ljubljani, darovali za svete maše, cvetje in prevoz, iskren Bog plačaj! Posebno zahvalo smo dolžni msgr. Ignaciju Kunstlju, č. g. Vinku Žaklju iz Liegea za pogrebne obrede v Charleroi, msgr. dr. Vilku Fajdigi, prodekanu Bogoslovne fakultete v Ljubljani, za pogrebne svečanosti na Žalah, slovenskemu pevskemu zboru „Jadran”, ki je zapel materi v slovo, društvu „Slomšek” iz. Eisdena, vsem Slovencem in Slovenkam, Hrvatom in Hrvaticam v Belgiji ter vsem ostalim za izraze sožalja in pomoči. Vsem še enkrat iskrena hvala! Bog plačaj! — Žalujoči sinovi: Jože, Kazimir, Tomaž z družinama; Šibenik — Charleroi — Idrija. razno MALE OGLASE sprejema uredništvo Naše luči do 10. v mescu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov; Minimalna cena (do 20 besed) je: 30 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 1 avstrijski šil. (2 bfr, 0,20 NF, 0,15 DM ali enako vrednost v drugi valuti). Uredništvo posreduje le naslov oglaševavca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov oglaševavca, naj pošlje v pismu v denarju ali v znamkah pristojbino za dvoje pisem v tujino. Če tega ne stori, ne dobi odgovora. Pisem uredništvo oglaševavcem ne posreduje. JUNIJSKA ŠTEVILKA Naše luči bo izšla 10. JUNIJA. Priložena ji bo posebna izdaja. V juliju in avgustu Naša luč ne bo izšla. Zapriseženi sodni tolmač za slovenski in srbohrvatski jezik Milena Gratza prevaja vse vrste dokumentov, listin in tekstov. S. München 27, Kufsteiner Straße 2/III, tel. 48 69 01. PREVAJALSKA SLUŽBA V NEMČIJI. Uitro in točno prevaja vse vrste dokumentov in listin iz slovenščine in srbohrvaščine v nemščino in obratno dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8000 München, Lauingerstraße 42. Pišite mu! Slovenski in hrvatski sodnijski TOLMAČ MARTIN SAPOTNIK prevaja vse vrste dokumentov in razne listine hitro in zanesljivo, 413 Moers-Meerbeck, Luisenstr. 23, Rhld. JANKOVIČ, 17 rue Belgrade, 54 Tucque-gnieux, Francija, je zaprisežen prevajavec in piše tudi razne prošnje. Pišite mu! POIZVEDBA. Laznik Mihael, roj. 1934 v Poljčanah, rudar, samski, nazadnje delal v Senovem, leta 1958 odšel iz Jugoslavije in potem javil iz Traiskirchena v Avstriji. Dejal je, da bo šel kmalu naprej, a se pozneje ni več javil. Doma je vedno govoril, da gre tja, kjer je pokopana njegova mati (v Saltz-gitterju, Braunschweig-Hannover), ki je bila med vojno izseljena. Kdor kaj ve o njem, naj, prosimo, sporoči g. Jožetu Flisu, Djur-gardsvägen 32, Eskilstuna, Švedska. 30-LETNI FANT v Nemčiji z lastnim stanovanjem želi spoznati pošteno in resno dekle od 25 do 30 let, sposobno gospodinjstva, bivajočo v Nemčiji ali tudi drugod. Naslov posreduje uredništvo „Naše luči“ pod zgoraj navedenimi pogoji. (66) VIPAVC JOŽE, 7 Stuttgart-S., Nemčija, Export-Import podjetje, se je nedavno preselil na Böblingerstraße 164 (tel. 60-43-62). Tudi v novem modernem lokalu vam solidno postreže in vam nudi kmetijske stroje, kosilnice, traktorje od najlažjih do najtežjih, škropilnice znamk „Irus“, „Schanzlin“ in drugih, gasilne brizgalne, radijske in televizijske aparate, magnetofone, kino- in fotografske aparate, pralne stroje, hladilnike in gospodinjske stroje vseh vrst, šivalne stroje vseh znamk in pletilne stroje svetovno priznane znamke „KAYSER“ (netto DM 490,—), elektr. strojčke za popravilo nogavic „Kolibri“ (DM 280,—), motorne žage, stroje za predelovanje lesa, betonske mešalce z električnim, bencinskim ali dizlovim motorjem ter pošilja na zaželene naslove in v vse države. Podjetje DRUZOVIČ (Export-Import, Marienstrasse 38b, Stuttgart) dobavlja najsodobnejše proizvode elektronike in elektroindustrije, priznane in iskane obrtniške stroje ter aparate, kmetijske stroje znamke »Holder« in pripomočke vseh vrst. Dobavlja tudi v Jugoslavijo. Rezervni deli zagotovljeni. UPRAVA SPOROČA: Za tiskovni sklad našega mesečnika smo poleg raznih drugih, ki so ob priliki poravnave naročnine darovali manjše vsote, prejeli tudi od rojakov iz Limburga v Belgiji 1000 bfr. V okviru postne akcije so zbrali ta dar za podporo dobremu tisku. Bog plačaj! od doma BLANCA — Dve vasi, Dolnje Brezovo in Poklek, sta dogradili svoj vodovod in sicer predvsem iz prispevkov vaščanov samih. DUPLEK — V Dupleku in Sv. Ožbaltu ob Dravi se je 2. aprila začela posebna splavarska šola, v kateri bodo mladi splavarji potlej polagali izpite. To bo pred začetkom tedna rancarskih prireditev. V Dravski dolini je zdaj kakih 150 starih splavarjev, ki bodo letos pomladili svoje vrste. IZOLA — Znano gostišče Belvedere nad Izolo so začeli razširjati. Zgradili bodo novo hotelsko poslopje, ki bo nared do začetka sezone. V njem bo blizu sto novih ležišč. KAMNIK — Vse je kazalo, da bodo začeli letos graditi šoli v Duplici in Komendi. Vsaka bi stala 60 do 70 milijonov starih dinarjev. Toda potrebnega denarja še ni na razpolago, čeprav sta obe šoli nujno potrebni. KOPER — V pristanišču je bilo zadnje mesce živahno. Ladje vozijo veliko južnega sadja iz Egipta in drugih držav. To sadje je zvečine tranzitno blago za Avstrijo, Švico, Nemčijo in ČSSR. V koprskem pristanišču so letos pretovorili veliko živinske krme, krmil, umetnih gnojil, lesa itd. Koprski občinski odbor RK je v zadnjih mesecih pripravil na podeželju več predavanj o higiensko-varnost-nih ukrepih, ki naj bi jih vaščani izvedli za zaščito zdravja. Po nekaterih vaseh, na primer v Koštaboni, so se dogovorili tudi o skupnem urejanju gnojničnih jam in manjših betoniranih vodnih bazenov ob sedanjih izvirih. Domačini so pripravljeni s prostovoljnim delom opraviti vsa težaška dela. LENDAVA — V programu turističnih prireditev je izlet na Bukovniško jezero; na kolišču Bobri naj bi pripravili prekmursko „gostiiva-nje“. Avto-moto društvo naj bi prevzelo organizacijo motornih dirk. Letošnja osrednja turistična prireditev naj bi bila otvoritev toplega bazena v Trimlinskem gozdu. Obrat Elektromontaže v Lendavi, ki izdeluje pralne stroje in opremo za pralnice, bo precej izdelkov tudi letos izvozil v tujino. Tako so že sklenili pogodbe s kubanskimi, finskimi in z etiopskimi uvozniki. Za izdelke te tovarne pa se zanimajo tudi v nekaterih južnoameriških deželah. LJUBLJANA — 18. marca je po operaciji umrl profesor akademije za likovno umetnost slikar Marij Pregelj, sin pisatelja Ivana Preglja, eden najuglednejših slovenskih slikarjev. Rojen je bil v Kranju 1. 1913. Letošnjo turistično prireditev Ljubljane — Kmečko ohcet — 18. marca si je ogledalo okoli osemdeset tisoč domačinov, gostov iz vseh krajev Slovenije in pre-bivavcev obmejnih krajev Italije in Avstrije. Švedski, italijanski, avstrijski, slovaški in slovenski par so se civilno poročili v veliki ma-gistratni dvorani. V sprevo- du po ulicah je bilo vsaj petsto svatov v narodnih nošah, precej jih je bilo pa tudi med gledavci. Te dni pa so začeli v ljubljanskih gostinskih lokalih in trgovinah prodajati domačo vodko iz tovarne alkoholnih pijač „DANA“ v Mirni na Dolenjskem. S poskusno proizvodnjo so se ukvarjali več kot leto dni. Vodka je embalirana v ličnih steklenicah 0,75 litra in opremljena z okusno etiketo Vodka Apostolska ter trijezično garantno izjavo proiz-vajavca o njeni pristnosti. MISLINJA — Predvidevajo, da bodo še letos dogradili 5 metrov široko cesto do Pirševega doma, ki naj bi jo podaljšali proti Pun-gartu na Pohorju. V perspektivi je tudi povezava Ribniške koče z območjem Mislinje in njegovim zimskošportnim središčem. MLINO — Na Mlinem pri Bledu so zgradili čez Savo Bohinjko 60 metrov dolg im 3,2 metra širok most z nosilnostjo 6 ton. Uredili so tudi 800 metrov poti do mostu. MOJSTRANA — Turistično društvo Dovje-Mojstrana in druge organizacije tega kraja so sklenile, da bodo pripravile veliko prireditev z naslovom „Triglav v noči“. Prireditev naj bi postala tradicionalna in naj bi z njo privabili tako domače kakor tudi tuje planince in turiste. MURSKA SOBOTA — V starosti 81 let je umrl Griša Korotnik, doma iz Polhovega Gradca, pesnik in eden najboljših slovenskih prevajavcev iz angleščine. Svoje pesmi je objavljal v raznih revijah. PIRAN — Piranska mestna knjižnica ima že blizu 27000 knjig. Lani si je 8600 obi-skovavcev izposodilo več kot 14.600 knjig. Poleti prihajajo v knjižnico tudi turisti. Težava je, ker knjižnica nima bralnice. PLANICA — Na Veliko noč je bilo v Planici mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Na 90 metrski skakalnici so se pomerili skakavci iz dvanajstih držav. V Planici so vihrale zastave Avstrije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Francije, Čehoslovaške, Sovjetske Zveze, Švice, Poljske, Italije, Severne Amerike, Madžarske in Jugoslavije. PODČETRTEK — Do nedavnega je bilo v gradu v Podčetrtku pitališče kokoši, ki so uničile dragoceni macesnov pod po sobah. Gozdno gospodarstvo, lastnik gradu, tudi ne skrbi dovolj zanj. Morebiti bi kazalo v gradu urediti nekaj sob za prenočišča zmeraj bolj številnim obiskovavcem „atomskih toplic“ v bližini Podčetrtka. PORTOROŽ — V hotel Palace je prišla prva skupina 60 turistov iz Italije in Nemčije. Pričakujejo tudi skupino 300 turistov iz Avstrije in Švice. POSTOJNA — V postojnsko ribiško družino je vključenih kakih 80 članov. Na nedavnem občnem zboru so rekli, da bodo letos začeli zidati ribiški dom v bližini reke Pivke. Pritožili so se. da so lani zaradi gnojitve iz hlevov KZ v Hraščah imeli velike izgube, saj je poginilo za več kot milijon Sdin rakov in rib. Zlasti pa so se pritožili zaradi odpadnih vod iz tovarne Lesonit in tovarne organskih kislin. V novoustanovljeni sklad za gradnjo nove osnovne šole prihaja prvi denar, ki ga občani namensko dajejo v obliki samoprispevka. V skladu je zdaj kakih 20 milijonov več din. Če bo akcija dobro potekala, bodo v Postojni začeli že letos zidati osemrazrednico. RETEČE — Na letni konferenci turističnega društva Reteče—Gorenja vas so med drugim sklenili, da bodo letos uredili kopališče na Sori, ki je bilo nekdaj zaradi čiste vode in lepega okolja zelo privlačno in znano. V načrtu imajo tudi ureditev ceste do kopališča. SLATINA RADENCI — Veliko terapijo bodo obnovili. V vseh sobah bo topla in mrzla voda. Uredili bodo signalizacijo za klicanje medicinskih sester. Čeprav je ta terapija samo dvonadstropna, bo dobila tudi dvigalo. Obnovo bodo končali do 1. maja, z njo pa bodo dobili sto novih ležišč. SLOVENSKA BISTRICA — V Slov. Bistrici je bil občni zbor občinske organizacije zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918 —1919. Predsednik republiškega odbora te organizacije dr. Maks Pohar je dejal, da si prizadevajo na področju zdravstvenega varstva pridobiti take pravice kmetov — članov zveze prostovoljcev, kot jih imajo kmetje — bivši partizani. SREDIŠČE OB DRAVI — Prebivalcem Središča ob Dravi in okoliških vasi se je končno le izpolnila velika želja, ki se jim je porodila kmalu po zadnji vojni. Ob stari šoli so želeli zgraditi še novo poslopje, da bi bilo dovolj prostora za sodobni pouk. Gradbeni material so začeli pripravljati, ko so še imeli občino v Središču. Minilo pa je 12 let, da se je za njihovo novo šolo končno le našlo dovolj denarja. In še takrat si je morala občina, ki je zdaj v Ormožu, pomagati z najetjem kredita. SV. BENEDIKT — Te dni je turistično društvo odprlo informacijski biro, ki bo dajal pojasnila o turističnih zanimivosti v Slovenskih goricah. Prodajal bo tudi spominke in vozovnice. V povezavi z mariborskim avtobusnim podjetjem bo organiziral izlete. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU — Nova avtobusna proga — V kratkem bo mariborsko avtobusno podjetje skupno z ljutomersko potovalno agencijo odprlo novo avtobusno progo Sv. Tomaž— Ljutomer. TOMAJ — 12. marca je umrl v Tomaju msgr. Albin Kjuder, nekdanji apostolski administrator slovenskega dela tržaško-koprske in re-ške škofije. Že več let je bolehal na srcu. 43 let je vodil tomajsko župnijo. Uredil je v tomajskem župnišču bogato knjižnico in arhiv. VERŽEJ — Že lani je ver-žejsko prosvetno društvo povečalo svojo dejavnost in je med drugim gostovalo po nekaterih krajih Pomurja s pevskim koncertom ter Finž-garjevo »Verigo«, letos pa pripravljajo veseloigro »Matiček se ženi«. Pri igrah sodeluje samo kmečka mladina. Pevski zbor vodi Franjo Kozar, ki so ga nagradili za njegovo požrtvovalno delo. VIDEM PRI PTUJU — Letos bodo asfaltirali še preostali del ceste od Suhe veje do Vidma pri Ptuju, ki je sedaj v zelo slabem stanju. Omeniti velja, da je bila ta cesta v načrtu že pred sedmimi leti, ko so položili asfalt iz Ptuja do Suhe veje, nakar pa je zmanjkalo denarja. Pozneje bodo asfaltirali cesto tudi do Leskovca v Flalozah. : Klagenflirt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt Printed in Austria P. b. b. NAŠA LUČ, mesečnik za Slovence na tujem. — Letnik 16. List ureja uredniški konzorcij. Odgov. urednik : dr. Janko Hornböck. Založba : Družba sv. Mohorja. Tisk : Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. — Opremo platnic izdelal : Klavdij Palčič. — List izide desetkrat v letu (vsak mesec razen julija in avgusta). — Naročnina za eno leto je 40 šilingov ali 80 belgijskih frankov, 8 francoskih frankov, 6,8 švicarskih frankov, 5.50 nizozemskih goldinarjev, 7 nemških mark, 1000 lir, 16 angleških šilingov, 10 norveških kron, 8,50 švedskih kron, 10 danskih kron, 2 ameriška dolarja, 2 avstralska dolarja. Naročnike sprejemajo poverjeniki lista in uprava Naše luči. Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt, Austria. SLOVENSKI DUŠNI PASTIRJI IN URADI ANGLIJA — Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London S. W. 9 (Tel. 01-735-66 55). AVSTRIJA — Korotan, Albertgasse 48, 1080 Wien Vlil. — Janez Hafner, Theodor-Körnerstraße 111, 8010 Graz. — Anton Miklavčič, Kapellengasse 15, 9800 Spittal/Drau. BELGIJA — Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege (Telefon 04/23 3910). — Kazimir Gaberc, 19 rue Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), (Telefon 07/36 77 54). ITALIJA — Slovenski dušnopastirski urad — Dr. Pavel Robič, via dei Colli 8, Roma. FRANCIJA — Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, 75 Paris 20, (Tel. 636-80-68). — Bogdan Makovec, 7 rue Gutenberg, 75 Paris 15, (Tel.250-89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, 62 Lievin (Pas-de-Calais). — Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57 Aumetz. — Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, 57 Merlebach. — P. Jakob Vučina, 6 rue de France, 06 Nice. NEMČIJA — Lojze Škraba, 42 Oberhausen - Sterkrade, Mathildestraße 18. (Telefon 62 676). — Ivan Ivko, 43 Essen-Altenessen, Schonnefeldstraße 36. (Telefon 291305). — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim, Augusta Anlage 52. (Telefon 47-944). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Kolbstr. 15/1. (Tel. 72278). — Ciril Turk, 73 Esslingen, Häuserhaldenweg 36. (Tel.: Stuttgart 3531 77). — Dr. Janez Zdešar in dr. Branko Rozman, Schubertstraße 2/I, 8 München 15. (Telefon 53 64 53). NIZOZEMSKA — Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVEDSKA — Jože Flis, Djurgardsvägen 32, Eskilstuna, (Telefon 016/14-16-66).