C^SNOVNE ORGANIZACIJE ZK V OBČINI LJUBLJANA CENTER V POKONGRESNEM OBDOBJU
Ocena, pomanjkljivosti, akcija
Notranje partijsko življenje osnovnlh organizacij ZK, osnovnlh celic uresničevanja vloge zveze komu-nistovje bila tema že prenekaterih razprav na konfe-rencl In komiteju ZKS v Centru, na zadnjl sejl je konferenca tej temi posvetila osrednje mesto. Utrlp osnovnlh organizacij ZK v Ijub/janskem centru Je odrazil že uvod k tej temi, kl ga Je podal Karel Destov-nlk, izvršni sekretar komiteja. Ugotovitve Izhajajo Iz analize stanja v občlnl, temelječe na oprljemljivih podatklh Iz osnovnlh organlzacl]ZK, zato tudl omogo-čajo učlnkovito odpravljanje ugotovljenlh pomanjkljl-vostl ali slabostl v delu komunlatov v osnovnih orga-nizacijah, kl slabijo akcijsko enotnost In učinkovitost dela zveze komunlstov v občinl.
Komunisti v občini Ljublja-na Center razvijajo konkretne akcije, v katere se vključuje širok krog članstva. Rezultat tega je že akcija »Zaključni ra-čuni«, akcija »Dislocirani obrati«, »Akcija 100«, »Akcija 91«, če naštejemo le najvi-dnejše dosežke. Razprave se
odslej zaključujejo z jasnimi sklepi in odgovornostjo. Res pa je, je ugotovil Destovnik že v uvodu, da so nekatere teh aktivnosti v posameznih oko-ljih izgubila tvorni zamah, da so ponekod praktične ukrepe odložili v kot. Največkrat se je to doslej pripetilo pri reševa-
nju vprašanj, od česar je odvi-sna krepitev položaja delavca - pri uresničevanju zakona o združenem delu in uresniče-vanju politike stabilizacije.
Partijsko vodstvo v občini se zaveda, da zgolj formalno prilagajanje spremembam ne more biti temelj usposablja-nju za mobilizacijsko vlogo zveze komunistov. V pokon-gresnem obdobju je bila zato posebna pozornost usmerjena k delovanju slehernega člana zveze komunistov v občini, v osnovnih organizacijah in ob-činski konferenci ter usmerje-na k poglabljanju aktivnosti k delegatskem sistemu.
V tem času se je število os-novnih organizacij ZK pove-čalo za nad sto - preko 40 v sredinah, kjer še niso imeli os-novnih organizacij ZK. Po tej poti se razvijajo pogoji za or-ganizirano delovanje komuni-stov v veliki večini temeljnih organizacij. Kljub vidnemu napredku v tej smeri pa je vendarle še blizu 50 sredin, kjer    naj    bi   še   ustanovili
osnovne organizacije. Teh po-treb je največ v delovnih orga-nizacijah, ki še niso reorgani-zirale osnovnih organizacij ZK po temeljnih organizaci-jah združenega dela.
Blizu 100 osnovnih organi-zacij ZK v občini šteje le do 10 članov. Slednje, dokazujejo podatki, so nerazvite, zlasti one med njimi, ki so v manj-ših delovnih skupnostih. Zato bi bilo treba (ponovno) preve-riti, opozarja Destovnik, če je
potrebno imeti osnovne orga-nizacije v sredinah, kjer ni po-gojev za razvoj. V nekaterih teh primerov bi lahko delali aktivi, člani pa bi bili poveza-ni v terenskih organizacijah.
Občinska organizacija ko-munistov Centra je ena naj-večjih v Sloveniji. To je dej-stvo, ki terja od odgovornih dodatna prizadevanja. Raču-nati je treba na družbenopoli-
Nadaljevanje na tadnji strani
Nadaljevanje s 1. stranl
tično in gospodarsko struktu-ro na območju občine ter s tem v zvezi na dejstvo, da je v občini dokaj visok odstotek zaposlenih, ki stanujejo dru-god. In seveda obratno.
Število članov zveze komu-nistov v občini pa se je v po-kongresnem obdobju povzpe-lo od 10.500 na več kot 12 tisoč članov. Veča se delež mladih in med mladimi število žensk. (Z leti delež žensk upada.)
V zvezi s programi dela os-novnih organizacij podatki opozarjajo, da je še vedno ne-kaj osnovnih organizacij brez programov in nekaj takih, ka-terih programi so po vsebini presplošni in zato ne dovolj zavezujoči. »Bistvenih premi-kov v učinkovitosti zveze ko-munistov ne bo, če osnovna organizacija' ZK ne bo samo-stojna v ocenjevanju razmer v lastnem okolju, v nenehnem bdenju, pri čemer mora biti članstvo usmerjeno na vse-binska vprašanja. S prakso občasnega sestajanja je treba prekiniti. Osnovne organiza-cije se pač ne morejo sestajati le zaradi zahteve občinske konference in seje tudi ne mo-rejo nositi le informativnega pečata. Sestajati se bo treba ob slehernem pojavu, ki ima politično obeležje, ocenjevati dogajanja, opredeljevati se ob le-teh in se slednjič dogovoriti za politično akcijo. Korenito je treba spremeniti organiza-cijo sestankov. Delo doslej je vse preveč slonelo in bilo zato tudi odvisno od sekretarjev
osnovnih organizacij. Izpelja-ti je potrebno zadolžitve vsa-kega člana. Nikjer ne bi smeli deliti članov ZK na aktivne in neaktivne, vsi bi morali biti aktivni, v skladu s sposob-nostmi,« je dejal Karel De-stovnik na seji.
Osnovne organizacije se tu-di ne morejo ukvarjati le same s sabo se zapirati pred vsem drugim. Tu in tam je še opa-zen pojav političnih aktivov za koordinacijo med družbe-nopolitičnimi organizacijami v delovnih organizacijah. Pri tem se je treba zoperstaviti vsakemu poskusu, da bi se ta-ke koordinacije povzdignile nad izvoljene organe družbe-nopolitičnih organizacij ali nad delegatske samoupravne organe.
Razvijanje oblik idejnega in akcijskega povezovanja med komunisti v občini, zaradi poenotenja' pogledov in mnenj v zvezi komunistov, kaže na to, da te oblike še niso dovolj povezane z Občinsko konferenco. Člani občinske konference so zato konkretno zadolženi za spremljanje po-vezovanja. Delovne koordina-cije med sekretarji osnovnih organizacij, ki so zgolj infor-mativnega pomena, pa mora-jo voditi sekretarji osnovnih organizacij, ne izven njih za to določeni člani ZK.
Med pomanjkljivostmi je treba omeniti, da so še šibke iniciative iz osnovnih organi-zacij ZK za povezovanje ko-munistov znotraj sestavljenih
organizaci] združenega dela in delovnih organizacij, da bi preko oblik kot so konference ali posveti prispevali k odpi-ranju posameznih organizacij združenega dela, usklajeva-nju interesov znotraj njih, uresničevanju sporazumov o združitvi temeljnih organiza-cij v delovne oziroma sestav-ljene organizacije.
»Treba je zaostriti odgovor-nost za izpolnjevanje postav-ljenih in dogovorjenih nalog. Odpraviti moramo razpušče-nost, nepozornost, polepševa-nje, prikrivanje in še vse dru-go, kar zamegljuje dejansko stanje in probleme ter zavira zato njihovo razreševanje,« je poudaril Karel Destovnik, izvršni sekretar občinskega komiteja na seji konference, kjer so ocenjevali stanje v os-novnih organizacijah ZK v občini Center, odkrivali zlasti njih pomanjkljivosti v delu ter se dogovorili za nadaljnjo akcijo.
Anka Štrukelj