Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji 
A contribution to the knowledge of distribution of some rare and endemic taxa in Slovenia 
Janez Mihael KOCJA N Spodnj e Pirnič e 50, SI-1211 Šmartno pod Šmarno goro, Slovenija 
Izvleček: Članek obravnav a številna nova nahajališč a redkih in endemični h taksonov na območj u Slove­nije: Aconitum angustifolium, Allium kermesinum, Campanula zoysii, Cerastium julicum, Cerastium uni­florum, Drosera rotundifolia, Epipactispurpurata, Festuca laxa, Fritillaria meleagris, Gentianafroelichii ssp.froelichii, Iris croatica, Liparis loeselii, Nigritella lithopolitanica, Orchis palustris, Papaver alpinum ssp. ernesti-mayeri, Ranunculus aesontinus, Scopolia carniolica f. hladnikiana, Thelypteris palustris in Trichophorum alpinum. 
Abstract: Th e article presents several localities of rare and endemi c taxa in Slovenia: Aconitum angustifo­lium, Allium kermesinum, Campanula zoysii, Cerastium julicum, Cerastium uniflorum, Drosera rotundifo­lia, Epipactis purpurata, Festuca laxa, Fritillaria meleagris, Gentiana froelichii ssp. froelichii, Iris croa­tica, Liparis loeselii, Nigritella lithopolitanica, Orchis palustris, Papaver alpinum ssp. ernesti-mayeri, Ranunculus aesontinus, Scopolia carniolica f. hladnikiana, Thelypteris palustris and Trichophorum alpi­
1. Uvod 
V članku obravnavam 21 taksonov, za katere v večini navajam nova nahajališča, ki dopolnjujejo sliko njihove razširjenosti, pri nekaterih pa so poleg našteta tudi morebitna potrjena uspevanja po več (včasih celo sto) letih. Najdbe so pretežno del srednješolskega raziskovalnega dela v letu 1998 in takratne raziskovalne naloge Ogrožene endemične rastline v Sloveniji, veliko najdb pa se je nabralo tudi v letih 1999 in 2000. 
Nekaj najbolj zanimivih najdb je bilo tudi nabranih in so shranjene v avtorjevem herba­riju (denimo pri vrstah Liparis loeselii, Tri­chophorum alpinum, Epipactis purpurata), sicer pa se te navade zlasti na rastiščih popu­lacij, ki štejejo le kakih deset primerkov na­vadno vzdržim (npr. Nigritella lithopolitani­ca, Ranunculus aesontinus). 
2. Rezultati 
2.1. Aconitum angustifolium Bernh . Znanim nahajališčem v Julijskih Alpah splošno razširjene, a endemične preobjede 
(WRABE R & SKOBERN E 1989 ; DAKSKOBLE R 
1996, 1998) dodajam še nekaj novih. Uspe­vanje rastline sem obenem potrdil pri Črnem, Dvojnem in Krnskem jezeru, v dolini Lepe­ne, na Črni prsti ter Lepi Komni. 
9648/4: planina na Kalu, 1620 m n. m., kamnito travišče ob poti, 13. VIII. 1998. 9648/4: planina Razor, 1600 m n. m., kamnito travišče ob poti, 13. VIII. 1998. 9748/1: Prehodci, 1640 m n. m., kamnito travišče ob poti, 13. VIII. 1998. 9748/1: Batognica, 2160 m n. m., skalovje ob poti po vršnem grebenu, 13. VIII. 1998. 
Opomba : MAYER 196 0 navaj a poleg tipičn e gole in modrocvetne oblike f. angustifolium tudi belocvet­no obliko f. albicans (Host) Gayer, kij e raste v nekaj primerkih ob poti med Dvojnim in Črnim jezero m in f. carniolicum Gayer, ki ima cvetne peclj e in os socvetja bolj ali man j kosmate, venda r na j bi obe formi rasli redk o in zelo raztreseno me d tipično obliko in zato nimat a kake višje taksonomsk e vred­nosti. Pojavljanj e slednj e sem zapazil me d veliko pogostejšo tipična obliko blizu Krnskeg a jezera . 
t-'. *• "W»1«®®»«!»*^^ 
2.2. Allium kermesinum Rchb . 
WRABE R 1990 piše, daj e to endemično rastlino Kamniških Alp, kjer je strogo lokali­zirana, brez večjega truda najti takoj na začetku vzhodnega grebena, ki povezuje Ve­liki Zvoh in Vrh Korena. Tudi Rdeči seznam navaja le nahajališče na Velikem Zvohu, nikjer pa ni zaslediti podatkov o uspevanju luka ne­daleč od Vrh Korena. Poleg omenjenega nahajališča sem isto leto potrdil tudi uspevanje rastline ob poti s Presedljaja proti Korošici. 
9653/3: ob poti na grebenu, ki povezuje veliki Zvoh in Vrh Korena, nedaleč od slednjega, 1960 m n. m., kamnito travišče , 
24. VIII. 1998. 

2.3. Campanula zoysii Wulfe n 
Po Rdečem seznamu (WRABE R & SKOBER­NE 1989) in ostali literaturi (JOGAN 1994a; PRA ­PROTNIK 1995 ; JOGAN, PRAPROTNIK, VRE Š 1995 ) 
ima Zoisova zvončica kar veliko število nahajališč, vendar pa je v zadnji polovici 20. stoletja potrjenih le tretjina od vseh. V letih od 1997 do 2000 sem rastlino našel na kar nekaj novih nahajališčih, njeno uspevanje pa sem potrdil na Kamniškem sedlu, Črni prsti, Vrtači, Zelenici, Na Možeh, Triglavu, Trigla­vskih jezerih, velikem Zvohu, Ojstrici, Rodi­ci ter Tominškovi poti. 
9551/3: ob poti pod Palcem, 1850 m n. m., skalovje, 24. VII. 1999. 9552/4 : ob poti na vrhu Virnikoveg a Grintavca , 1650 m n. m., skalovje, 
13. VIII. 2000; leg. & det. M. Turjak & J. 
M. Kocjan. 9649/1: ob poti čez Prag na Triglav, 1500 m 
n. m., skalovje 10. VIII. 1998. 
9649/1 :	 okoli Staničevega dom a pod Triglavom, 2320 m n. m., skalovje, 
10. VIII. 1998. 
9649/1 :	 severno od Doma Planike pod Triglavom, 2420 m n. m., skalovje, 
11. VIII. 1998 
9648/2 : zahodn o od Rjav e mlake, 2030 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 
9648/2: zahodno od Zelenega jezera, 1970 m 
n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 
9648/2: ob poti med Domom na Planiki in Doličem , 2210 m n. m., skalovje , 
12. VIII. 1998. 9648/2: ob poti čez Hribarice, 2320 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 
9648/2 :	 zahodno od Zasavske koče na Prehodavcih, 2060 m n. m., skalovje, 
12. VIII. 1998. 
9648/4: ob poti vzhodno od Velikega jezera (Ledvice), 1890 m n. m., skalovje, 
12. VIII. 1998. 9648/4: ob poti okoli Dvojnega jezera, 
1720 m n. m., skalovje, 12. VIII. 1998. 9653/3: Vrh Korena, 1980 m n. m., skalovje, 
24. VIII. 1998. 
9653/3: ob poti čez greben med Velikim Zvohom in Vrhom Korena, 1940 m n. m., skalovje, 24. VIII. 1998. 
9748/1: ob poti na Prehodcih, 1650 m n. m., skalovje, 13. VIII. 1998. 
9748/1: okoli Krnskega jezera, 1410 m n. m., skalovje, 13. VIII. 1998. 
9748/1: ob poti na Batognico, 2140 m n. m., skalovje, 13. VIII. 1998. 
9748/2: ob poti čez Komno z Triglavskih jezer proti Domu pod Bogatinom, 1540 m n. m., skalovje, 13. VIII. 1998. 

2.4. Cerastium julicum Schellmau n 
Vednost o pojavljanju te endemične rastli­ne, katere areal naj bi segal od Storžiča na zahodu do Raduhe na vzhodu in imel še nekaj nahajališč v vzhodnih Karavankah (WRABE R & SKOBERNE 1989), je z novim nahajališčem razširjena tudi na osrednje Karavanke. Uspe­vanje smiljke sem potrdil tudi na Planjavi, Ojstrici ter Kamniškem sedlu. 
9551/3: zelo redko ob poti na Palec, na zahodni strani vrha, 1920 m n. m., drobnogruščnato melišče, 24. VII. 1999. 

Hladnikia 11: 17-24 (2001) 
2.5. Cerastium uniflorum Clairv . 
Druga, sicer v Sloveniji neendemična, pa ven­dar toliko bolj redka enocvetna smiljka, se pri nas pojavlja le v Triglavski skupini ter na Mangrtu (WRABE R & SKOBERNE 1989) . Njeno uspevanje sem potrdil na Triglavu, Malem Triglavu ter Kredarici, dodajam pa še dve novi nahajališči. 
9649/1: ob poti na Rž, 2530 m n. m., skalovje, 
10. VIII. 1998. 
9649/1 :	 ob poti z doma Planike proti Triglavski škrbini, 2430 m n. m., skalovje, 
11. VIII. 1998. 
2.6. Drosera rotundifolia L . 
Ne tako redka kot ogrožena okroglolistna rosika ima nahajališča zelo raztresena (WRA­BER & SKOBERNE 1989; JOGAN 1994b; MAR ­TINČIČ 1998). Njeno pojavljanje sem potrdil na Kostanjevici pri Bevkah, v Žejni in Zeleni dolini pri Hotederščici (v Zeleni dolini našel 
B. Dolinar), pod Rožnikom, na Šijcu, Ho­tunjah, vasi Zakraj na Blokah in Črnem poto­ku pri Logatcu, na naslednjih nahajališčih pa njeno pojavljanje še ni bilo zabeleženo: 
9852/3 : 100 m vzhodno od vasi Završe pri Medvodah, 350 m n. m., nizko barje, 
6. VI. 1999. 
9852/4 :	 med vasema Zavaše in Završe pri Medvodah, 350 m n. m., nizko barje, 
20. VI. 1999. 
9852/4 :	 med vasema Preska in Seničica pri Medvodah , 340 m n. m., povirje , 
20. VI. 1999. 
2.7. Epipactispurpurata Sm . Rdeči seznam navaja za purpurno močvir­nico le tri nahajališča, vendar tudi ta niso bila nikoli kasneje potrjena. Danes je vednost o njeni razširjenosti veliko boljša in je tako zna­nih že kar nekaj nahajališč, zlasti v Alpah 
(DAKSKOBLER 1994). Glede na obdelanost ob­močja sta novi najdbi dokaj presenetljivi, zla­
1 9 

sti ker je rastlina predvsem na prvem nahaja­lišču zastopana v precej velikem številu. 
9852/4 : zahodno pobočje Grmade nad Sp. Pirničami, 400 m n. m., smrekov gozd, 
30. VII. 1999. 
9852/4 :	 zahodno pobočje Gradišča nad Matjažem, 390 m n. m., mešan gozd, 
22. IX. 2000. 
2.8. Festuca laxa Host . 
Kljub endemičnem pojavljanju v sloven­skih Alpah mlahava bilnica ne predstavlja posebne redkosti, prav tako ne sodi med ogrožene vrste, kljub temu paj e v zadnji po­lovici 20. stoletja potrjeno uspevanje rastline le na slabi polovici vseh nahajališč. Uspevanje rastline sem potrdil na klasičnem nahajališču nad Ljubeljem, nato pa še na Zelenici, v doli­ni Triglavskih jezer, na planini Polje nad Kr­nskim jezerom ter na Kamniškem sedlu, na­slednjih dveh nahajališč pa Rdeči seznam ne navaja: 
9551/3 : ob poti na Palec, na zahodni strani vrha, 1920 m n. m., drobnogruščnato melišče, 24. VII. 1999. 
9748/1 : ob poti pod Vrhom nad peski, proti Batognici, 2020 m n. m., melišče , 
13. VIII. 1998. 
2.9. Fritillaria meleagris L. 
Kot nekakšen simbol ogroženosti rastlin je v današnjem času nemalokrat predstavljena močvirska logarica, kljub temu pa zlasti v zadnji polovici 20. stoletja odkritih novih nahajališč ne manjka. Dejansko je težje potr­diti uspevanje te vrste na starem nahajališču, kot pa najti novo. Uspevanje te rastline sem potrdil v nekdanji strugi Ljubljanice pri No­tranjih Goricah in vasi Brezje pri Horjulu. 
0051/2 : ob cesti blizu Blatne Brezovice, 290 m n. m., mokrotni travnik , 
10. IV. 1999. 9951/4 : ob cesti blizu Lesnega brda pri 
Horjulu, 330 m n. m., mokrotni travnik, 
4. IV. 1999. 9952/3: ob cesti blizu Dobrove, 310 m n. m., mokrotni travnik, 4. IV. 1999. 
2.10. Gentiana froelichi Jan . ssp . froelichii 
Uspevanje tega imenitnega endemita Kamniških Alp in vzhodnega dela Karavank sem potrdil na Ojstrici, Planjavi ter Velikem Zvohu, sodeč po literaturi (WRABE R & SKO ­BERNE 1989) pa sta naslednji dve nahajališči novi: 
9653/2 : ob poti med Presedljaje m in Korošico, 1890 m n. m., kamnito travišče, 
29. VIII. 1998. 
9653/3: Vrh Korena, 1990 m n. m., kamnito travišče, 24. VIII. 1998. 



2.11. Iris croatica Horva t & Horva t 
Po Rdečem seznamu naj bi ta precej re­dka in taksonomsko izredno problematična vrsta perunike uspevala le na Donački gori, kasneje pa so jo našli tudi na Socki pri Vi­tanju (WRABE R V MARTINČIČ & al. 1999), v za­dnjih letih pa še posebej opazujem populaciji perunike na Šmarnogorski Grmadi ter bližnji Rašici, katerih opis se najbolj približuje rav­no hrvaški peruniki. 
9852/4: Querco-Ostryetum ob plezalni poti na Grmado , 43 0 m n. m., skalovje , 
16. V. 1999. 
9853/3: Querco-Ostryetum na jugozahodnem pobočju Rašice, 540 m n. m, skalovje, 
18. VIII. 1998. 
DOLŠAK 192 0 vrste Iris croatica še ni poz­nal, saj je bila ta opisana šele dobrih 40 let kasneje (HORVAT & HORVAT 1962 ) in je vrsto, ki jo je opazoval na ljubljanski Rašici določil za Iris germanica. Napisal je, da raste "po str­mem in prisojnem skalovju v prav znatni množini", hkrati pa pripominja, da je vpra­šanje ali j e perunika na Rašici v resnici 
avtohtona ali pa se je priselila iz kulturnih nasadov in nato podivjala. V bližini kapelic, pokopališč, razvalin in drugih ostankov člo­veških bivališč jo namreč neredko opazujejo, vendar zgolj podivjano, obenem paj e nahaja­lišče na Rašici drugačno; ostankov kakega gradu, znamenja, kapelice, kjer bi utegnili naleteti na podivjane perunike, ni. V prid avtohtoni rasti perunike govori tudi poja­vljanje drugih toploljubnih, gotovo avthohto­nih vrst, npr.: Ceterach officinarum, Aristo­lochia pallida, Sempervivum tectorum, Saxi­fragapetraea, Campanula rapurtculus,... 
Tudi pri določanju perunike je imel Dol­šak nemalo težav. Tako piše, daje , dokler ni bila rastlina v cvetju, celotni habitus spominjal na Iris illyrica. V času cvetenja paj e opazil, da so podporni listi vsaj v začetku v spodnji polovici bolj ali manj zelnati, medtem ko so pri skupini, kamor uvrščamo Iris illyrica in Iris cengialti, že takrat popolnom a suhokožnati. Zaradi tega podatka je Dolšak nazadnje le dognal, da gre za Iris germanica, vseeno pa dodaja, daj e na njej ta morfološka posebnost, da se podporni listi posušijo mno­go prej kot pri običajni obliki ter da so tudi znatno ožji in krajši (DOLŠA K 1920). 
Iris germanica se od Iris croatica razlikuje po nižjem steblu, daljših in ožjih listih in po­gostem razraščanju že pri dnu stebla. Glavna razlikaje v podpornih listih, ki so pri Iris croa­tica v času cvetenja izrazito napihnjeni in samo v zgornji tretjini suhi, pri Iris germani­ca pa nenapihnjeni ter do polovice ali celo nižje suhokožnati, tako daj e zgornji rob ne­redko obrnjen navzven. Znatne razlike so tudi v velikosti, obliki in barvi cvetov; venčni listi so pri Iris croatica enobarvni, medtem ko so pri Iris germanica zunanji temnejši od no­tranjih; zunanji listi perigona pri Iris croatica pogosto visijo v zmernem loku, pri Iris ger­manica pa v ostrem, kot bi bili odtrgani; pra­šnične niti so pri Iris croatica daljše od pra­šnic, pri Iris germanica so enako dolge (HOR­VAT & HORVAT 1962). 
Na vseh nahajališčih na Hrvaškem je Iris croatica razširjena v svetlih gozdovih puha­stega hrasta in gabrovca (Querco-Ostryetum) ali na manjših čistinah, ki so nastale s poseka­mi. Redkeje jo najdemo na kamnitih policah, kjer se pogosto druži s taksonom Sesleriajun­cifolia ssp. kalnikensis in s katerim se močno ujema tudi arealno. Uspeva na dolomitni in apnenčasti podlagi na bazičnih in zelo humoz­nih tleh (HORVAT & HORVAT 1962). Tudi na Gr­madi in Rašici najdemo peruniko v zelo po­dobnih ekoloških razmerah, prav tako združbi Querco-Ostryetum, medtem ko takson Sesle­ria juncifolia ssp. kalnikensis zamenja Sesle­ria caerulea ssp. calcaria. 

Poleg nahajališč vrste I. croatica s Hr­vaške (HORVAT & HORVAT 1962) naj bi se v her­bariju A. Paulina (Flora exsiccata Carnioli­ca) nahajali tudi vrsti Iris croatica zelo po­dobni primerki iz Slovenskega Primorja, na­brani na stenah Britofa v dolini Reke (ibid.), a bi bilo podatek potrebno še dodatno pre­veriti. 
Glede na to, da so imeli peruniko na neka­terih hrvaških nahajališčih najprej za Iris ger­manica in se je šele kasneje izkazalo, da gre za Iris croatica, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi šlo tudi v Dolšakovem primeru za po­dobno zamenjavo in populacije z Rašice in Grmade ne bi pripadale Iris germanica, temveč Iris croatica, kot je to razvidno iz pri­merjave med Iris germanica, Iris croatica in perunikama z Grmade ter Rašice, ki uspevata v podobnih ekoloških pogojih, na podobni nadmorski višini in v združbi s podobnimi rastlinami in ju tako lahko z veliko verjetno­stjo vrednotimo kot isto vrsto. 

2.12. Liparis loeselii (L.) L . C. Ric h 
V času izida Rdečega seznama je bila vednost o takratnem pojavljanju grezovke v Sloveniji zelo slaba, saj je bila omejena le na leta 1988 najdeno nahajališče v Podhomu pri Bledu (WRABE R & SKOBERNE 1989) . Ta redka kukavičevka je kljub odkritju nekaj novih nahajališč v zadnjem času (DOLINA R 1997 , KAČIČNIK 1997 ) še vedno zelo ogrožena in vredna vsakršne pozornosti (WRABE R 1999) . 
V zadnjih letih sem potrdil uspevanje grezo­vke v Žejni dolini, Zeleni dolini, Črnem po­toku ter pod vasjo Drenik pri Pijavi Gorici, nadvse presenetljivo pa sem jo našel tudi vzhodno od Rašice, kjer je bila zastopana v skoraj sto primerkih. Barje pod Rašico ni za­nimivo le zaradi vrste Liparis loeselii, temveč še zaradi nekaj zanimivejših in redkejših ra­stlin, od katerih še posebej izstopajo Tri­chophorum alpinum, Thelypteris palustris in Euphrasia rostkoviana ssp. montana. Na tem mestu velja opozoriti še na bližnji močno gojen travnik, zaradi katerega je nekaj me­trov širok pas ob tem travniku že povsem uničen. Rastišče bi bilo morda smiselno tudi zavarovati. 
9853/3: nizko barje blizu Dobenega pod Rašico, 310 m n. m., Caricion dava­llianae, 10. VI. 1999. 
2.13. Nigritella lithopolitanica Ravni k 
Potrditvi uspevanja endemične murke na klasičnemu nahajališču na Krvavcu, dodajam še v letu poprej novo najdeno nahajališče, ki v literaturi še ni zabeleženo (RAVNIK 1990) : 
9653/3: zelo redko ob poti s Kamniškega sedla proti Planjavi, 2140 m n. m,travišče, 
26. VI. 1997. 

2.14. Orchispalustris Jacq . 
Doslej znanim nahajališčem ne tako re­dke, kot morda ogrožene kukavičevke v Slo­
veniji (WRABE R & SKOBERNE 1989 ; TRPI N & VRE Š 1993 ) dodajam svoje, v Sloveniji proti severozahodu najbolj odmaknjeno nahaja­lišče: 
9852/4: nizko barje blizu Za vrha pod Šmarno goro, 320 m n. m., Caricion davallianae, 
9. VI. 1999. 

Opomba: V arealni karti ( WRABE R & SKOBERN E 1989 ) še ni bilo upoštevano nahajališče pri Šmartnem pod Šmarno goro (ŠUŠTA R 1998) , kjer uspevanja nisem potrdil (verjetno zara­di nekaterih sprememb v okolju), paL pa sem uspevanje po­trdil v Krakovskem gozdu in na Jovsih. 
2 2 
9852/4 : ob cesti proti mostu čez Gračenico pri ribniku, severno od Šmartna, 316 m 
n. m., močviren travnik, determ. F. Šuštar 1992. 


2.15. Papaver alpinum L . ssp . ernesti­mayeri Markgra f 
V letih 1997 in 1998 sem potrdil uspe­vanje julijskega maka na skoraj polovici vseh, v Rdečem seznamu navedenih nahajališč in sicer na Kanjavcu, Triglavu, Kredarici, Do­liču, Planiki, Staničevem domu, med Velim poljem in Kredarico in na Hribaricah. Poleg teh dodajam še nekaj svojih: 

9649/1 : ob poti nedaleč od vrha Rži, 2520 m n.m., gruščnato melišče, 10. VEL 1998. 9748/1 : ob poti iz Prehodcev proti Vrhu nad peski, 1860 m n.m., melišče, 13. VEL 1998. 9647/3 : ob reki Soči pri kraju Čezsoča, 350 m n. m., prodišče, 25. VIII. 1998. 

2.16. Ranunculus aesontinus Pign . 
Soška zlatica sodi v izredno težavno in kritično skupino Ranunculus auricomus (Pi-GNATTI 1976), ki v Sloveniji še ni docela ra­ziskana in pušča še veliko odprtih vprašanj in j e prav tako eden izmed najbolj neopaznih, redkih in sploh nepoznanih endemitov pri nas. 

PIGNATTI 1976 podaja naslednji opis vrste Ranunculus aesontinus: rastlina nežna, 13-22 cm visoka. Steblo vlaknasto. Listi 2-3, listna ploskev 1/2-4/5 trikrpata, grobo nazobčana; kot med listnim pecljem in listno ploskvijo 150°. Stebelni listi suličasto-črtalasti (razme­rje med širino in dolžino 1:6-7), na obeh stra­neh z 1-4 zobci. Venčni listi dobro razviti; plo­dni kljunec dolg (1/3-2/5 dolžine oreška). Plo­dovi jajčasti, karpeli goli. 
Zraven še dodaja, da rastlina uspeva na vlažnih travnikih vzdolž kanala od izvira na­vzdol nedaleč od vasi Robič, kjer sem njeno uspevanje tudi potrdil, prav tako pri Kobari­du, medtem ko naslednje nahajališče še ni evidentirano: 
9747/4 :	 zelo redko ob robu gozda pod vasjo Idrsko, 200 m n. m., travnik, 10. IV. 1999. 
B. ČUŠIN Prispevek k flori Breginjskega kota 
2.17. Scopolia carniolica Jacq . f. hladnikiana (Biatz . & Fleischm. ) E . Maye r 
Med tipično obliko S. carniolica f. car­niolica, ki ima cvetni venec zunaj rjav, zno­traj pa olivnozelen, raste ponekod na Sloven­
skem (WRABE R & SKOBERNE 1989 ; DAKSKO ­BLER 1995 ) zelo raztreseno tudi rumenocvet­ni takson S. carniolica f. hladnikiana, ki je na našem ozemlju endemičen. V starejši lite­raturi neredko pripisujejo taksonu S. hlad­nikiana poleg različne barve cvetnega venca še druge morfološke razlike v obliki cvetne­ga venca in zelenih listov, po katerih naj bi se razlikoval od običajne oblike. Vendar pa so kasnejši botaniki na podlagi obsežnega živega in herbarijskega materiala ugotovili, da med tipično obliko in rumenocvetno formo ni no­benih morfoloških razlik. 
Kljub tej dokončni uvrstitvi pa ne gre mimo Fleischmannovih navedb (FLEISCH­MANN 1839) , ki pravijo, da pri istih pogojih takson S. hladnikiana cveti 14 dni pred tipič­no obliko, prav tako ima večji zvonast venec, ki j e po robu nekoliko razmaknjen, medtem ko ima S. carniolica bolj valjast oz. cevast venec. Pri prvi je venec vedno rumen, pri sle­dnji vedno rjav, nadalje sta pri prvi vrat in prašnica enako dolga, pri drugi pa j e vrat nekoliko daljši, tudi steblo je pri S. hladnikia­na manj razvejano kot pri S, carniolica. Po­dobne znake povzema kasneje tudi Hegi (po: 
STROAR 1987) . 
Pri obravnavanih dveh taksonih sem na podlagi triletnih opazovanj našel oziroma potrdil naslednje razlike: 1) / carniolica ima po zunanji strani vijoličnorjav venec, po no­tranji olivnozelen, / hladnikiana ima po zu­nanji in notranji strani rumenozelen venec; 2) 
f . carniolica ima manjše, valjaste oz. cevaste cvetove, / hladnikiana ima večje, zvonaste cvetove; 3) / carniolica cveti najmanj nekaj dni za obliko / hladnikiana; 4) / carniolica ima do 12(14 ) cvetov, / hladnikiana ima največ 6 cvetov; 5) / carniolica ima po osre­dnji žili spodnjih stebelnih listov vijoličnorjav nadih, pri f . hladnikiana so te žile rumenoze­lene. 

V zadnjih letih sem uspel potrditi poja­vljanje taksona S. carniolica f. hladnikiana pod Kolovcem, naslednji nahajališči pa sta novi: 
0053/3: vlažna grapa med vasema Selnik in Rogatec, 530 m n. m., mešan gozd, 
11. IV. 1999. 

0152/1: zelo redko v vlažni grapi med Gredo in Železnikom vzhodno od Borovniškega Pekla, 48 0 m n. m., mešan gozd, 
25. IV. 1998. 

2.18. Thelypterispalustris (S. F. Gray ) 
H . W. Schot t 
Ena izmed rastlin, ki ni ogrožena zaradi redkosti, temveč zaradi uničevanja ratišč, je gotovo Thelypteris palustris in kjer naletimo nanjo, jo zagotovo najdemo v velikih količi­nah, kot je to tudi v barju pod Rašico in pri Skaručni. 
9852/4: ob potoku Poljšak južno od Skaručne, 320 m n. m., jelševje in visoko močvirje, 
3. IX. 1998. 

9853/3: nizko	 barje blizu Dobenega pod Rašico, 310 m n. m., okoli jelš predvsem ob vodi, 10. VI. 1999. 
2.19. Trichophorum alpiitum (L.) Pers . 
Trichophorum alpinum je v Sloveniji omejen zlasti na visoka barja na Pohorju in Pokljuki, manj nahajališč pa je tudi na nizkih barjih in zlasti tod se je do danes le stežka ohranila. Tako j e denimo izginila na Grmezu, kjer jo je nabiral še Dolšak, na Ljubljanskem barju, kjer j o omenja Paulin, prav tako pri Zalogu, kjer j o navaja Fleischmann (WRABE R 
4. Literatura & SKOBERN E 1989). Novoodkrito nahajališče tako predstavlja tudi prvo potrditev poja­vljanja te vrste v ljubljanski okolici v zadnjih 
60. letih. 
9853/3: nizko barje blizu Dobenega pod Rašico , 310 m n. m., Caricion davallianae, 10. VI. 1999. 
3. Summary 
The article discusses 19 taxa, most of them with reported new localities and there are also some already known localities con­firmed. 
For Slovenia endemic taxa are Aconitum angustifolium, Allium kermesinum, Campa­nula zoysii, Cerastium julicum, Festuca laxa, Gentiana froelichii ssp. froelichii, Nigritella lithopolitanica, Papaver alpinum ssp. erne­sti-mayeri, Ranunculus aesontinusn and Sco­polia carniolica f. hladnikiana, some of them are also threatened (Nigritella lithopolitani­ca, Ranunculus aesontinus and Scopolia car­niolica f. hladnikiana). 
Fritillaria meleagris and Liparis loeselli are endangered, Drosera rotundifolia, Orchis palustris, Thelypteris palustris and Trichopho­rum alpinum are vulnerable, Epipactis pur­purata and Iris croatica are rare. 
Ranunculus aesontinus, Iris croatica and Scopolia carniolica f. hladnikiana, are taxo­nomically critical taxa so short comments are added to their newly discovered localities. 
I also propose a marsh near Dobeno (NE Ljubljana) to be protected because of many threatened and rare plants growing there (e.g. Liparis loeselli, Trichophorum alpinum and Thelypteris palustris). 
DAKSKOBLER, I., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hladnikia 2: 19-31 
DAKSKOBLER, I., 1995: Hladnikov volčič tudi v Zelenem potoku. Proteus 58: 102-103. 
DAKSKOBLER, I., 1996: Aconitum angustifolium Bernh. Nova nahajališča. Hladnikia 7: 41. 

DAKSKOBLER, I., 1998: Aconitum angustifolium Bernh. Nova nahajališča. Hladnikia 10: 60. 
DOLINAR, B. , 1997: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. Nova nahajališča. Hladnikia 8-9: 59. 
DOLŠAK, F., 1920: Prispevek k ilirsko-pontiški flori v ljubljanski okolici. Glasnik muzejskega društva za 

Slovenijo, letnik 1/B: 44-53. FLEISCHMANN, A. , 1839 : Scopolina hladnickiana. Flora 22/2 : 448 , Regensburg. HORVAT, I. & HORVAT, M. , 1962 : Iris croatica - nova vrsta perunike u Hrvatskoj. Acta botanica Croatica, vol. 20/21:7-20 . 
JOOAN, N., 1994: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 3: 40. 
JOOAN, N., 1994: Drosera rotundifolia L. Nova nahajališča. Hladnikia 3: 39. 
JOGAN, N., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. HIadnikia5: 31. 
JOGAN, N., PRAPROTNIK, N. & VREŠ , B. , 1995 : Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 5 : 31 . 
KAČIČNIK, M. , 1997 : Liparis loeselii (L. ) L . C . Rich. Nova nahajališča. Hladnikia 8-9 : 59 . 
MARTINČIČ, A. , 1998 : Drosera rotundifolia L . Nova nahajališča. Hladnikia 10 : 61 . 
MARTINČIČ, A. & al., 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije. 
MAYER , E. , 1960: Endemične cvetnice območja jugovzhodnih apneniških Alp, njihovega predgorja in 

ilirskega prehodnega ozemlja. Zbornik ob 150-letnici ljubljanskega botaničnega vrta. 25-48. PIGNATTI, S., 1976: Note critiche sulla Flora dltalia. II grupo di Ranunculus auricomus L. in Italia e sulle 
montagne adicenti della Slovenia. Giornale Bot. Ital. 110,3: 203-217. PRAPROTNIK, N., 1995: Campanula zoysii Wulf. Nova nahajališča. Hladnikia 5: 31. RAVNIK, V., 1990: Rod Nigritella v jugovzhodnih apneniških Alpah. Ob 70. letnici akademika Ernesta 
Mayerja. Razprave 31: 271-290. STRGAR, V., 1987: Scopolia carniolica Jacq. f. hladnikiana (Biatz. et Fleischm.) E. Mayer - dedovanje barve cvetov in razmnoževanje. Biološki vestnik 35/2: 103-112. ŠUŠTAR, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovjamed Smlednikom in Repnjami. Založba 
ZRC. 70. TRPIN, D. & VREŠ, B., 1993: Prispevek k poznavanju flore poplavnega območja Jovsi. Hladnikia 1: 9-16. WRABER , T. , 1990 : Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba. 14 0 WRABER , T. , 1999 : Potopitev Save Dolinke nad Blejskim mostom. Proteus 61 : 260-262 . 
WRABER, T . & SKOBERNE, P. , 1989 : Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 
14-15: 9-429.