AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 11
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 14TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Mož liberalnega mišljenja naj postane sodnik najvišje sodni je naroda
Washington, 13. januarja. — Ker je odstopil sodnik najvišje
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Božična kolekta v slovenski župniji v Rock Springs, Wyoming, je znašala $1453.89, kar i sodnije, Oliver Wendell Holmes", je mnogo za ondotne razmere, ki je star 91 let, prevladuje m ker ,ie župnija majhna. j splošno mnenje, da se na njego-I? stare domovine se poroča, j vo mesto imenuje moža liberal-da je v št. Vulu pri Ljubljani nih nazorov, kakor je bil častit-umrla Ivana Sakser, sestra, Mr. i ljivi sodnik Holmes sam. Že se Frank Sakserja.	\sm od vseh krajeV, da Hoover
mah slovenski naselbini v imenuje na izpraznjeno mesto Moon Run, Penna., imajo sloven- Newton D. Bakerja iz Clevelan-skega mirovnega sodnika Mr. i da, ki uživa Frank Troha. V St. Helena, California, je
Prosekutor Miller bo v februarju z lahkoto izvoljen županom napram republikancu Morganu
umrla Mrs. Katica Brozovič, ki je svoje dni stanovala v Butte, Mont.
V	Sheboygan, Wisconsin, je umrla rojakinja Marija Konec. Zapustila je moža in več otrok.
V	slovenski naselbini v Calumet, Michigan, je bilo tekom leta 1931 vsega skupaj 9 porok, 27 krstov in 18 pogrebov.
po vsej Ameriki najboljši sloves kot liberalen odvetnik. Poroča se iz Washing-tona, da bi bil Hoover pri volji imenovati Newton I). Bakerja za sodnika vrhovne sodnije, samo če bi Baker hotel prevzeti, dasi je čast, biti sodnik najvišje sodnije dežele, skoro enaka časti predsednika Zedinjenih držav. Obenem bi Hoover tudi imenoval Bakerja, ker misli, da bi se 3 tem
tt , „T. znebil nevarnega tekmeca V Milwaukee Wisconsin, je pri predsedniških volitvah. Ba-preminul rojak Frank Peteršek,! ker sam se tozadevno še ni nič star do let. Bil je vdovec in za- izjavil, pušča 8 že odraščenih otrok. •—--o--
Zvezni suhaški agent ubit Pri pogonu
Nogales, Arizona, 13. januarja. Zvezni prohibicijski agent Clyde Bristow, star 36 let, je bil v bližini tega mesta ubit po nekem moškem, katerega avtomobil je na javni cesti ustavil, da
ga .preišče rad.i Pijače. Morilec je pobegnil.
Zopet napadene ženske
Mrs. Vera Jones, 34 let stara, 1470 Lftrchmond Rd., Se je dve uri borila v svojem stanovanju z nekim moškim, ki jo je hotel napasti, in je odnehal šele, ko
100 ranjenih, eden ubit v silnem tornadu
Birmingham, Alabama, 13. januarja. Silen tornado je razsajal sinoči v državah Alabama in Mississippi. Nad 100 oseb je bilo ranjenih in ena ubita. Tornado je bil spremljan z gromom in bliskom ter strašnim nalivom, škoda povzročena na poslopjih, znaša več sto dolarjev.
Governer White
Drugič tekom par mesecev je zašel governer države' Ohiib; White, v avto nesrečo. To pot je srečno odnesel pete. Vračal e je iz Cincinnatija, kjer je go-
mu je obljubila, da se drugi dan voril, ko je njegov avto zadel v
snide z njim. Policija je pozne-je dotičnega moškega dobila na E. 239th St. v Euclidu. Miss Ana Lalande, 17 let»tara, 6815 Madison Ave., je pa pri oknu skočila na cesto, ko jo je hotel posiliti neki moški, h kateremu je prišla vprašat za delo. Nad 80 žensk je bilo na ta način napadenih zadnje tedne v Cleve-landu.
Poroka
V soboto, 23. januarja, se poroči Mr. Lawrence Petkovšek, Jr sm dobro poznanega in priljubljenega Lovrenca Petkov-ska iz So. Euclida. Poročil bo Miss Ano Ažman, hčerko priljubi j ene slovenske družine Mr. in Mrs. Frank Ažman iz Si Clair Ave. Zvečer se vrši v S. N. Domu ženitovanje. Mlademu paru prav iskrene čestitke ' Vest iz domovine
Angela Kastelic je dobila iz domovine vest, da ji je umrla v vasi Narede, fara Rob pri Velikih Laščah, njena mati Marija Cimperman, stara 82 1st Tu zapušča tri hčere, Angelo Kastelic, Terezijo Zakrajšek in Fran-ciško Milnar, v starem kraju pa eno hčer in sina. Naj bo ranj-ki lahka domača žemljica!
Poročna dovoljenja
Za poročna dovoljenja so prosili Anton Bizjak, 15317 Luck-


Francoska vlada prostovoljno odstopila. Novi zapletljaji z Nemčijo
Pariz, 13. januarja. Ker sedanji ministerski p r e d s e d n ik
V kleti morilca otroka so našli detektivi mnogo človeških kosti
Cincinnati, Ohio, 13. januarja. Detektivi, ki so preiskovali
Sezite po njih!
drug avto, katerega sta vozili dve ženski. Obe sta dobili težke poškodbe, dočim je governer ostal nepoškodovan.
Policist rešil življenje
Policist George Collier se je vrnil z dela domov proti hiši na 9414 Clifton Blvd., ko je šel mimo garaže, v kateri je slišal delovati motor. Odprl je vrata in dobil pri vodilnem kolesu avtomobila 36 letnega Roberta Bauer, ki stanuje v isti hiši. Bauer je bil nezavesten. Hitro je poklical požarno brambo, ki je odpeljala Bauerja v bolnico, kjer so mu z umetnim dihanjem rešili še pravočasno življenje. Da "i Prišel vmes policist, bi bil Bauer danes, mrtev.
Sinko umrl
, , V sredo "večer je preminul v nežni mladosti v Glenville bolnici Joseph Sede j, star .9 let. Za njim žalujejo starši, stanujoči na 713 E. 160th St., dve sestri, en brat, trije strici in ena teta. Bil je član mladinskih oddelkov društva Kras št. 8 SDZ in društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Prizadetim staršem naše'iskreno sožalje!
Bančne knjižice Morris Bernon, predsednik vo-now Ave.in Mary Murnik, 15617; livnega odbora, je bil imenovan 709 r!Stanley Borlie,;likvidatorjem Standard Trust (M L. 74th St. in Frances Ne- banke. Bernon pozivlje vse od-
mec, 1057 E. 101st St.
Denar je dospel
Mesto Cleveland je dobilo včeraj iz Columbusa $313,781.91 od avtomobilskih licenc. Mesto Euclid je dobilo iz istega vira $4,-800.00, East Cleveland $13,900 in Cleveland Heights pa $20,211.
* Angleži so v Indiji aretirali soprogo Mahatma Gandhi j a.
jemalce banke, da gotovo prinesejo bančne knjižice na banko, da se primerjajo z javnimi bančnimi knjigami.
Ely in dolgovi
župan mesta Euclid, Charles Ely, je imenoval te dni komisijo štirih mož glede mestnega dolga. Med njimi ni nobenega Slovenca.
7C A)
Ray T. Miller namerava ostati v uradu državnega pravdnika, dokler ne bo izvoljen županom 16. februarja. Miller je mirno in dostojno sprejemal volivna poročila, in videti je bilo, da se v polni meri zaveda odgovornosti, katero je prevzel, ko je postal kandidat, in ko je prešteval glasove, s katerimi je porazi^ kar tri nasprotne kandidate.
Z izvolitvijo Ray T. Millerja so bili močno udarjeni vsi politični preroki v Clevelandu, ki so trdili, da bo Witt posekal Morgana in Millerja. Stranka se je ponovno izkazala, da je najmočnejša organizacia za pridobivanje glasov, kajti, dočim je bil Morgan sam, brez nasprotnika v stranki, je Miller dobil 11,000 glasov več kot demokrat napram dvema upornikoma v de-mokratskis vrstah.
Nekaj posebnega zanimivega so prinesle torkove volitve na dan, kar se tiče 23. varde, kjer biva največje število slovenskih državljanov. V te vardi je dobil Miller 2481 glasov. To so 90 procentov slovenski glasovi. Sedaj pa se spomnimo, koliko glasov je dobil 3. novembra lanskega leta slovenski kandidat za councilmana Frank Surtz v 3. distriktu, kamor spada 23. var-da po starem sistemu. Surtz je dobil nekako 1200 glasov v 3. distriktu, ki ima 45,000 volivcev, dočim je dobil Miller 2481 glasov v 23. vardi, kjer je vsega skupaj glasovalo okroglo 4700 državljanov.
Iz tega je očividno, da 23. var-da, kjer je prej politično nače-ljeval Adam J. Damm, ni bila organizirana tako, kakor bi morala biti v korist Slovencev. Očividno je, da bivši vardni vodja Mr. Adam Damm ni znal organizirati varde v korist slovenskih državljanov.
Očividno je, da se je duh in zavest Slovencev v 23. vardi dvi-
gala šele, ko je Slovenec, Mr. Frank J. Lausche prevzel vodstvo v 23. vardi. Kar čez noč se je spremenilo. Prepričani smo, da če bi Mr. Lausche imel vodstvo političnih zadev v 23. vardi 3. novembra lanskega leta v rokah, bi bil izvoljen Slovenec Surtz v mestno zbornico, tako smo pa dobili tri črnce. Očividno je, da pri prihodnjih council-manskih volitvah bo Slovenec z lahkoto izvoljen, in da bomo pregnali zamorce ne samo iz našega okraja, pač pa tudi od del, s katerimi so krmili republikanci zadnjih 15 let zamorske državljane.
Izid volitev v torek nam tudi kaže še posebej propad republikancev v 23. vardi. Pred nekaj leti je bilo v vardi še kakih 1500 republikanskih volivcev, toda zadnje dve leti, odkar je "Enakopravnost" prevzela zagovor in borbo Maurice Maschketa v naselbini, so republikanski glasovi padli za polovico. Morgan je dobil v 23 vardi. z vso ogromno politično mašino borih 800 glasov! To mnogo pomeni!
Nobenega dvoma ni in absolutno pribito je, da bo Ray T. Miller pri volitvah 16. februarja sijajno zmagal. Vzroki so trije in sicer:
1.	Po vseh Zedinjenih državah zmagujejo letos demokrati. Celo v najbolj zagrizenih republikanskih državah volijo danes demokratske senatorje, gover-nerje in kongresmane. Prihodnji predsednik bo demokrat.
2.	Tekom zadnjih 15 let, odkar so republikanci imeli kontrolo nad mestno vlado v Clevelandu, se je tako kradlo in ropalo ter zapravljalo mestni denar, da je smrdelo do neba. škandal za škandalom se je bilježil v javnosti, zlasti še, ko je postal državni pravdnik Ray T. Miller, ki je planil kot jastreb v čredo sleparjev in jih enega za dru-
Vstopnice za ogromno dobrodelno prireditev, ki jo vprizori "Ameriška Domovina" s pomočjo najboljših slovenskih talentov v naselbini dne 21. februarja v S. N. Domu, so sedaj na razpolago v slaščičarni Mrs. Kushlan v S. N. Dem Cena vstopnici je $1.00, in ima vsaka rezerviran sedež. Te rezervi-t ane vstopnice se bodo prodajale samo do 20. februarja, potem pa je pri blagajni vstopnina 50c za sedeže zadaj in stojišča. Kdor ima plemenito srce in heče darovati $1.00 za vstopnico, naj se potrudi takoj. Prvi, ki je vzel vstopnice je Mr. Lee Kushlan, slovenski odvetnik, ki je vzel 10 vstopnic za $10.00. Slovenski trgovci in posamezniki, sezite takoj po vstopnicah. Mi vemo, da bo dvorana na večer prireditve razprodana, kajti od prvega do zadnjega centa gredo vsi dohodki brez izjeme za naše slovenske brezposelne. Niti en cent ne gre za stroške. Enake prireditve, kot bo 21. februarja, še ni videl slovenski Cleveland.
V
francoske republike, Laval, ni klet stanovanja, kjer je bival 45 mogel dobiti združene fronte ! letni čevljar Charles Bischoff, ki francoskih državnikov na svojo | je posilil in umoril 6 letnega stran na predvečer konference otroka Marion McLean, so dobi-v Lausanne, je podal predsedni-, 11. v k leti več človeških kosti, še-ku republike resignacijo vsega j rif se je nemudoma podal z kabineta Resigriacija je prišla i najdbo v Cleveland, kjer bodo v skoro istem trenutku, ko so eksperti dognali, ali so v resnici Francozi zagrozili Nemčiji, da človeške kosti ali ne. Državni ne bodo obnovili kratkoročnega prosekutor Gorman, ki je odre-posojila v svoti $100,000,000, za dil preiskavo, je mnenja, da je kar je Nemčija prosila. Pred- Bischoff odgovoren za umore sednik francoske republike, Dou- dveh nadaljnih otrok, ki sta zgi-
mer, se je iskreno zahvalil Lava-
nil« pred dvema letoma. Kosti
lu in kolegom za lojalnost s ka- so našli uro pozneje, ko je veli-tero so doslej delovali za Fran- ■ lc» porota obtožila Bischoffa kričijo in je naprosil Lavala, da vira umora prve vrste. Proti ostane na čelu francoske vlade, i Bischoffu sta dve obtožnici, in
dokler ne izbere primernega namestnika. Prvič v desetih le-
za vsak zločin ga lahko posebej obsodijo v smrt. Jetnika strogo
j tih se je zgodilo, da je francoski čuvajo, ker se boje, da ga bodo ministerski predsednik prosto- ljudje linčali.
"Oljno odstopil. Kaj bo Fran-;	-o--
cija naredila v tem kritičnem i Mnogo japonskih voja trenutku, ko je Nemčija odpo- koy ubitih pQ Kitajcih
■/edala nadaljno plačilo vojnih; 0, , . 10 . . „ i dolgov, je nemogoče dognati'. Shanghai 18 januarja. 20 ja-! Paris, 13. januarja. Pierre P^kih cast^kov in 500 japon-
| Laval je takoj pQ resignaciji sve- j£l.h TOJf?v Je b!lc> ubltlh °d jega kabineta sprejel povabilo	tek«m^njih par dni
predsednika francoske republi-jV bhzlkot niwna-ke, da imenuje nov' kabinet, kari":^10	hrZ0^
je Laval tudi storil. Sam je|	Tudl J**™?* Pačila
prevzel vodstvo zunanjih poslov, ™njajo, da.je bil en japon-dočim je poveril notranje mini-i?1 galerijski regiment obko-
sterstvo Andreju Tardieu. Taku^f .(>d v.ehk,° več^ stevila bo pokazala Francija skupno	m da Je padlo pr<xej
fronto na prihodnji razoroževal-	V mest° bila
ni konferenci. •	sla"a °^nja.
Plesna veselica
Društvo sv. Pavla št. 239 K. S. K. Jednote priredi v soboto, 16. januarja v Knausovi dvorani prijazno plesno veselico. Pripravljalni odbor jamči za pristno domačo zabavo. Vstopnina je le 35 centov.
Prva obletnica!
V spomin prve obletnice. Joseph Zajca še bo brala sv. maša dne 16. januarja v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu, in sicer ob 7:30 zjutraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo.
10 let star umor
Iz Chicage so pripeljali v Cleveland 33 letnega George Cozia, ki je obdolžen, da je 15. oktobra, 1922, umoril v Clevelandu nekega Maceo Huffa.
Mussolini in dolgovi
Milan, Italija, 13. januarja. Diktator Mussolini je danes ~v posebnem članku v svojem časopisu opomnil Evropo, da se odpove vsej vojni odškodnini, kot prvi pogoj, da se zopet vrnejo normalne razmere. Ako se Evropa odpove vojni odškodnini, bedo Zedinjene države na vsak način pri volji črtati vojne dol-govei
gim tiral v ječe. Da večina državljanov v Clevelandu pod nobenim pogojem ne bo več trpela teh škandalov, je očividno. Mor-' gan bo silno propadel, Miller bo sijajno izvoljen.
3. Ray T. Miller je mlad, navdušen, energičen, pošten in neustrašen mož, katerega čaka Še velika bodočnost. Pridobiti si zna simpatije, zaupanje in vero slehernega državljana, ki zaupa takoj v njega, ker je pokazal, kaj zna.
Pričakuje se, da bo Ray T. Miller dobil pri volitvah nad 100,000 glasov večine. Kot župan bo popolnoma spremenil se^ danjo mestno vlado in gledal, da se bodo mestne^.zadeve vodile na skrano pošten način. Kar se ti' če nas Slovencev, ponovno po vdarjamo, da bomo med prvimi, ki bodo upoštevani od Ray T. Millerja, ko bo izvoljen 3upa nom. Še dobre štiri tedne in Cleveland dobi največje politične spremembe, kar jih pomni v zgodovini!
Razstava živil
Zanimiva živilska razstava se začne v Clevelandu počenši danes v mestnem avditoriju. Kaj je na svetu dobrega, okusnega, čudovitega, vse dobite na tej razstavi, ki bo trajala do 22. januarja. Razstava je največja, kar so jih še kdaj priredili cle-velandski groceristi, pod kate-dih vodstvom se razstava vrši. Pri razstavi igra godba. Vsak dan se vrši kontest glede peciva. Dajejo se lepe nagrade; Menda Če bi katera Slovenka spekla iz-: vanredno okusno potico in jo' prinesla na razstavo, bi skoro gotovo dobila lepo nagrado.
Preiskava zaporov
V Columbusu se je sestal poseben odbor senatorjev, ki bo preiskoval razmere v državnih zaporih. Govori se, da se nameravajo jetniki ponovno spunta-ti, kot leta 1930, ko so zažgali zapore in je zgorelo v ognju 320 jetnikov. Baje vladajo neznosne razmere v zaporih.
A-ja, tu-tu!
Družini Joseph Cecelic, 21070 I nico.
Pijan uradnik?
Neki komunist, pristaš kandidata Forda na volivni dan, se je pritožil pri policiji, da je bil eden izmed volivnih uradnikov v koči precinkta G, 23. varda, pijan, ko je opravljal svoje posle. Na lice mesta poslani policist pa med volivnimi uradniki ni mogel dobiti nobenega pijanega, in stvar se je potlačila.
število naseljencev
Iz Washingtona se poroča, da namerava kongres ponovno znižati število naseljencev že sedaj prihaja le malo novih naseljencev sem, in to-število nameravajo za prihodnji dve leti znižati še za 90 procentov.
Državljanska šola
Nocoj večer se lahko vpišete v državljansko šolo, ki se vrši ob 7. uri v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. To je zadnji termin. Kdor se vpiše sedaj, lahko postane 'še letos državljan. Vsa pojasnila dobite direktno v šoli.
Zavžila strup
Mary Zeman, 24 let stara, iz Morana, Pa., se je zastrupila in se bori sedaj s smrtjo v bolnici. Vzeti si je hotela življenje, ker je zgubila delo kot hišnica.
Konferenca delničarjev
Nocoj večer je pričetek letne konference delničarjev S. N. Doma na St. Clair Ave. Pričetek je ob 8. uri zvečer. Konferenca se vrši v avditoriju Doma.
V bolnico
V St. Alexis bolnico je bil odpeljan James Widervol, 1346 E. 43rd St. Zbolel je zai hudo pljuč-želimo mu, da bi prav
North Vine St. je bil v soboto, rojen krepak fantiček, prvorojen-ček. Naše1 čestitke!
Vreme
Glavno težavo je imel Ray T. Miller pri volitvah v torek. Pri volitvah 16. februarja bo Miller z največjo lahkoto in sijajno zmagal. Zapomnite si to vsi in temu primerno uravnajte svoje delo.
kmalu okreval.
Direktorska seja
Seja direktorija Slovenskega Doma na Holmes Ave., se vrši v nedeljo, 17. januarja.
V bolnico
Frank Okički ml., 6211 Glass Ave. je bil včeraj odpeljan v svr-ho operacije v Lutheran bolnico, želimo mu skorajšnjega okrevanja.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Zfa Ameriko in Kanado na leto S5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta S3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto S5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cl&ir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628

DOPISI
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
» No. 11, Thu., Jan. 14th, 1932
A1 Smith je govoril
Zgodilo se je ponovno, kot je to že navada pri Al Smithu, ki je rojen vodja naroda. Na letneni zborovanju demokratskih voditeljev je prišel na dan z nekaterimi nasveti, in predlogi, ki so značajni za Al Smitha. Dočim je sedanja administracija ameriške vlade pod Hooverjem odločno nasprotna, da bi dovolila podporo brezposelnim in znova poživila trgovski živelj, je pa Al Smith v svojem govoru se odločno izjavil za zvezno pomoč brezposelnim in za pomoč sko-ro mrtvi ameriški trgovini..
Kenmore, O.—Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v tem priljubljenem listu. Poročati sicer nimam nič posebnega, ne od dela ne od dobrih časov, ki jih ne poznamo več. Slabega se pa že tako preveč sliši in bere po časopisih. Saj se drugega nič ne sliši kot tarnanje. Če sta le dve ali tri osebe skupaj, pane slišiš drugega, kot "Kaj bomo počeli, kam bomo prišli, če bo še dolgo tako." Kapitalizem se pa nič ne zmeni, za ubogo ljudstvo in za sestradane otročiče. Samo da si oni kopičijo milijone, pa je vse dobro. Ubogega delavca pa izkoriščajo do mozga in kosti. Toda za obupati pa le ni. Prišli bodo boljši časi tudi za nas trpine, vsaj upanje imejmo zato. Po grdem vremenu je še vedno solnce posijalo in po slabih časih pridejo pa tudi dobri. Za obup je še vedno čas.
Na društvenem polju pa pri nas ne spimo; še vedno po malem napredujemo. Sedaj smo ustanovile podružnico št. 51 S ž. Z. Na zadnji seji se je skle-
nilo da se vrši veselica ali zabavni večer v Klubovih prostorih. 2166 Manchester Rd. in sicer v soboto 23. januarja Prošeni ste vsi rojaki in rojakinje iz Kenmore, Barbertona, Akrona in Clevelanda, da nas posetite na omenjeni večer in malo pripomorete naši prazni blagajni. Vsako djmštvo potrebuje pomoči in tako jo tudi naše. Zato prav vljudno vabimo vse brez razlike, vsak je dobrodošel. Zabave bo dosti, prigrizka ne bo manjkalo, dobre pijače tudi ne. Zaplesali bomo pa tudi lahko, ker bomo imeli najboljšo godbo v tej okolici, F. TomžiČev orkester. Vam pa, dragi rojaki, zagotavljamo, da smo pripravljene pomagati v vsakem slučaju, ha društvenem polju ali prireditvah. Ne bomo držale križem rok, ampak vam bodo vedno pripravljene povrnit, ako se udeležite naše veselice.
Pozdrav vsem čitateljem in na svidenje v soboto 23. januarja 1932.
Margaret Patrick, tajnica.
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMS
SLOVENCI
John J. Oman
Veste, to niso špasi, če kdo začne pisariti. Mislim sem, da bom v par tednih vse popisal. Tukaj je že četrti del in četrti teden, pa sem šele v Cleveland prišel. Zopet in zopet prihajajo spomini, kateri silijo na papir. Zato ima Gorenjec krepak izrek, ko pravi: "Beseda besedo prinese, mačka pa miš, upata pa dr . . ."
No, torej v Cleveland sem prišel. "This way out," je vpil "črni kranjec," ki nam je stre-gel in nas iskrtačil, dokler ni
Al Smith se nikdarne boji govoriti in govoriti odločno, kadar se oprime kakega načrta. Priprosto, toda odločno je predložil pred zbrane, nekako boječe demokratske voditelje program odpomoči in podpore v sedajnih neznosnih časih. In v istem času, ko je Smith s svojo odločnostjo in značaj-nostjo odpomoč brezposelnim postavil direktno pred prag demokratičnega kongresa, je postavil v javno luč tudi sedanjo republikansko administracijo, ki tozadevno dosedaj še ni ničesar ukrenila.
Al Smith je govoril tekom banketa na Jefferson dan.
Na ta dan se demokrati vselej zberejo k posvetovanju, in ta
dan je letos pravzaprav otvoritev demokratske predsedniške
kampanje. Z jako odločnimi in pomembnimi besedami je
povedal, da cincanje, kot ga izvaja sedanja republikanska
administracija v Washingtonu, spravlja nesrečno deželo v
večjo pogubo. Kdor se ne gane, ne pride nikamor. Treba
je zavihati rokave in nekaj narediti, da se naredi konec
trplenju ameriškega naroda.
/ . \
Ko'je Al Smith vstal v sredi svojih pristašev, demokratov, je vsakdo pričakoval, da bo mogočni gromoVnik 'demo-;dobirkvrdra^^eTei' da ie mo-kratske stranke zopet začel govoriti o prohibiciji. Nasprot-	:	. • ..
niki Smitha v demokratskih vrstah so ga že neprestano dol- Je clolge potl konec' hltl° oble žili, da skuša forsirati prohibieijo kot glavni problem demokratske stranke in da skuša prezirati neznosni ekonomski položaj dežele. Toda tekom svojega govora se je Smith le s par besedami dotaknil prohibicije, in teh' par besed'je .zadostovalo za dolg in prepričevalen govor. In enako kratko je tudi pribil popolen bankrot'republikanske politične admini stracije.
Al Smith to pot ni govori lo strankarski politiki in malenkostih. Al Smith se je dvignil tot pot visoko in govoril je o trplenju in mizeriji .ameriškega naroda in iskal ter tudi pokazal je načrte, kako spraviti ameriški narod iz tega trple-nja. In zadel je v živo. Povedal je, da le zvezna vlada more prinesti odpomoč. Ako je, ko se je šlo za vojno, zvezna vlada spravila skupaj v enem letu 40 tisoč milijonov dolarjev, katere je kot pričarala iz zemlje, kako ne bi mogla ista zvezna vlada sedaj, ko se gre za življenski obstanek milijonov sinov in hčera ameriškega naroda, narediti vsaj desetino istega, kar je naredila za vojsko.
| drugo. Končno pa se je možu - zdelo že vse preneumno, zato je krenil naravnost po strani na cesto prav v hipu, ko sva midva peljala mimo."
"Dr. Seliškar je vozil," je hitro popravil Father Ponikvar.
"Da, jaz sem krmaril," je potrdil doktor, "pa ne prehitro. Če bi bil hitro vozil, bi bili imeli nekje drugi dan pogreb. Kakor sem rekel, tujec z negotovimi nogami pa z gotovo prete-žo v glavi, se je zagnal v hipu, ko sva vozila mimo, ravno pred moj avtomobil in je prišel v tesnejšo stiko z mašino, kot je dobro za človeške kosti. Posledica je bila, da sva morala ustaviti in iti nazaj pogledat, koliko, če kaj, je ostalo tujca na cesti, koliko'pa se ga je držalo najinega avtomobila. Ker sva vozila počasi, je ležal tujec sicer še ves tam, le izgledal je nekako tako kakor cunjasta punčka, katero je polletni sul-tanček pestoval par dni."
"That is too bad," sem rekel iz sočutja do tujca.
"Yes, that is a bad omen," je dejal doktor.
"No, sedaj smo doma," je dejal Father Ponikvar, ko smo zavili iz St. Clair Ave. na neko stransko cesto. "Kje dom je moj?" vprašal sem radoveden, kakšno je župnišče.
"Tam, ta hiša," pokaže Father Ponikvar na leseno hišo, skromno in danes že petkrat premajhno za faro kot je sv. Vida. Prav veseli me, da morem ob tem pisanju čestitati faranom sv. Vida na krasni novi cerkvi, kakor tudi primernem župnišču. Father Ponikvar se gnezdi že 25 let v davno preskromnih prostorih. Zaslužil je kaj boljšega in čast faranom, ki so mu pripravili župnišče, čez katerega ga ni, ne tu v
sva vas po tem vašem kožuhu spoznala."
"Kaj tukaj ljudje ne nosijo zimskih sukenj ?" vprašam malo hud, da so se njih slutne uresničile.
"Seveda jih nosijo," je hitro poprijel doktor, "pa »e takih kožuhov, kakor v Minnesoti. Tukaj so zime milejše."
"To me pa jako veseli. Zima mi ni bila nikdar po volji. Še par takih vesti mi povejta, | Ameriki med Slovenci, ne v pa bom dobre volje in vama!starem kraju.
čem težko zimsko suknjo, katera je bila v Minnesoti neobhodno potrebna in sledim drugim potnikom, ki so se izkrcali. Kovček mi je odnesel črni sluga pokorni že popred.
O Clevelandu sem večkrat či-tal, da je najbolj industrijalno ,mesto na svetu. Razume se, da sem pričakoval vse drugo sorazmerno. Takoj prvi pogled na postajo mi je zadal strašno razočaranje. Bila je to bajta, zakajena in črna, kakor tisti črni "Kranjec," ki se nam je na vlaku priklanjal. Kdor danes pride v Cleveland, se ne more načuditi krasoti in ličnosti
bom odpustil, da sta se mi smejala." Samo še enkrat pozneje sem oblekel tisti kožuh. To je bilo tisto leto, ko je meseca novembra prihrulila strašna snežena burja in vse mesto zagrnila v dva čevlja debelo sneženo odejo. Prišel je klic k bolniku. Sneg je padal gosto, da se ni videlo nikamor. Veter je tulil okoli vogalov, kakor lačni volkovi. V^el sem svoj mali kovček, v katerem sem nosi! vse potrebno za bolniške obiske in šel sem ven v burjo ter se prav domačega počutil v onem vremenu, kakor severni medved. Nekaj let pozneje pa je prišel neki slovenski siromak v mrzlem zimskem dnevu in pro-
Ljudje večkrat povprašujejo, zakaj bi moralo biti župnišče tako prostorno. Pravijo, čemu vendar, saj nima družine. Sam je, ali pa k večim ima enega ali dva kaplana?
Župnišče ni samo stanovanje. Župnišče mora imeti, če je mala župnija, vsaj čakalno sobo, uradno sobo, obednico, katera mora biti zadosti velika za vse slučaje, kakor ob 40-urni po-božnosti in drugih sličnih časih, ko je treba poklicati na pomoč več duhovnikov. Če ima fara še kaplana, sta potrebna dva urada poleg čakalne sobe. Noben ne obravnava rad svoje osebne reči javno pred drugimi. Poleg tega je potreba spalnih sob in vsaj eno ali dve za slučaj obiska. Imeti mora župnišče razne shrambe za knjige in župne rekorde ali zgodovinske reči. ' Čim veči je župnija, tem večji mora biti tudi župnišče, da zadostuje. To omenjam zato, ker sem že večkrat slišal oporekanje, češ, čemu tako prostorno župnišče ?
Staro župnišče sv. Vida mi ni dogti bolj imponiralo kakor stari depot. Vstopili smo in še malo povasovali. Father Ponikvar in dr. Seliškar sta me iz-praševala glede raznih znancev in sorodnikov v Minnesoti, kateri so poslali pozdrave. Tudi za Ivan Zor mana je bilo nekaj pozdravov, katerih mu mogoče še do danes nisem izročil. Takrat nisva prišla skupaj, pozneje sem najbrž pozabil. Z Ivan Zormanom sva bila nekaj časa skupaj v šoli v St. John's kolegiju. Prebil je tudi velikonočni odmor pri sv. Štefanu in ljudje so se ga spominjali kot mladega čudaka, kateri je znal izvrstno pritisniti na orgije. Piano je bila takrat še nepoznana v ondotnem okraju.
"Jutri boste maševali ob sedmih," je končno rekel Father Ponikvar in s tem dal znamenje, da je čas iti k počitku. "Lahko noč, pa dobro spite."
"Bom. Sem utrujen. Zadnjo noč je bilo bolj malo spanja," sem pripomnil.
Razšli smo se. Doktor proti domu, midva pa k počitku. "Moja prva noč v Clevelandu,"
y
Ce verjamete al' pa ne.
To se piše tisti dan po voli- , tvah. Ker je naš Rajko zmagal, se je zmaga obhajala' v vseh ozi-r.ih spoštljivo in po najboljših močeh. Temu primerna bo danes tudi ta kolonca.
Sklenil sem včeraj za trdno, da jaz ne bom nikdar kandidiral , za župana, razun če bi bile voli- 1 tve na Veliki teden, ko gredo kristjanje k spovedi. Po mojem mnenju so si kandidatje povedali v kampanji vse, kar so eden od drugega vedeli. Ne verjamem, da bi bil kateri kaj pozabil. Najbolj se je postavil Witt, ki je svoje nasprotnike obmetaval z dihurji. To. je precej pripravno ime in, tudi dosti pomeni.
A
Nihče nima sedaj tako hvaležnega opravka, kot ga ima nas | clevelandski vremenski prerok. Jaz dam veliko na njegovo učenost. že od sredi decembra piše in prerokuje, "da bo jutri naj-brže sneg." Stavim dva kvorta ohajčana, da bo enkrat v prihodnjih dneh res uganil.
A
Mož z dežele pride v mesto in : pot ga nanese na zrakoplovno | pristanišče. Radoveden in z velikim zanimanjem gleda, kako se dvigajo aeroplani s potniki, krožijo nekaj časa po zraku, pa zopet lepo pristanejo na tleh brez vsake nezgode. Tako ga tare radovednost, da stopi bližje in vpraša pilota, koliko stane taka vožnja. Pilot je takoj videl, da ima pred seboj priprostega človeka, ki ni prej še nikdar videl aeroplana, pa se hoče nekoliko pcnorčevati ž njim. Pilot mu re-" če: "Oče, če se hočete peljati, vas peljem zastonj. Boste videli, kako prijetna je ta vožnja."
Možakar se popraska za ušesi, pogleda kvišku, pogleda na tla,
sem si mislil. Nisem spal dol-jda v smialih preračuna •mmirijš t.
go. Zakaj ne, bom povedal prihodnjič.
-o-
SVETLOBE IN ZRAKA V STANOVANJE
V času vojne je ameriški narod zbiral "Liberty posoji- | Takrat pa je postaja izgledala, la." Šlo se je za morijo ljudi, in ljudje so prispevali. Kako kakor "škrap jard."
„ U;	flonno \sr\ iirti i i»o 55 OOn nOiO Mientn rinil'.« mrlrarlnviil n/iutn-
sil za nekaj obleke. Hitro sem velikanske nove postaje, skočil—takrat sem bil še bolj
mlad, sem res lahko skočil— pod streho, po moj kožuh in
Nisem dalje ogledoval postaje. Moja skrb je bila sedaj, da pridem v stiko s kako dušo, ki mi more dati nasvet, kam naj se obrnem, da pridem k sv. Vidu. Da ne bi kdo vedel, da sem grinar v Clevelandu, nisem hotel povpraševati. Ko se tako oziram po telefonu, mi prideta nasproti dva moška in se mi smejita naravnost v obraz. "Kaj pa, hvadnika, ta dva na meni vidita tako smešnega?" si mislim in pogledam, če je obleka v redu. Ravno sem mis-
ne bi prispeval ameriški 'narod danes, ko umira 8,000,000 Amerikancev od lakote, kako ne bi v tem slučaju se odzval ameriški narod. Toda odzove se ne, ker republikanska vlada v Washingtonu dosledno odklanja vsak nasvet za zvezno pomoč brezposelnim in pravi, da mora vsako mesto "potom svojih dobrodelnih družb skrbeti za lajšanje bede.
Nedavno tega so bili v Washingtonu zbrani zastopniki dobrodelnih družb iz vseeh večjih ameriških mest. Ti so jasno dokazali vladni administraciji, da so viri dobrodelnih družb izčrpani, in da privatna dobrodelnost nikakor ne more več podpirati vseh brezposelnih, ne more več prevzeti odgovornosti, da ne bi Amerikanci v najbogatejši deželi sveta umirali od lakote. Toda kljub temu pa Hoover nikakor ni prepričan, da je zvezna pomoč potrebna, on še vedno vztra-
ja pri tem, da iz zvezne blagajne ne sme iti nobena podpora.	mimo	mg eden
pac pa naj podporo delijo privatno posamezna mesta.	,prime 2a ^ h; pray.;
V eni zadevi je Hoover v tem nasproten sam sebi. Gle- "No, kar tako moško naprej de prohibicije se je izjavil, da je zvezna vlada edina, ki mora j pa tudi ni treba." skrbeti, da se prohibicija spolnuje. In za spolnovanje prohi- Pogledam nazaj, bil je Fa-bicije Hoover dovoljuje ogromne svote. Nič ne vpraša posa-: ther Ponikvar in dr. Seliškar, meznih mest in držav, kakšne pravice in dolžnosti imajo: katerega sem videl enkrat po-tozadevno, zvezna vlada je prva.	prej, in dasi je bilo že več let,
~ , „ . , w , v • 1 r u k	I • spozna! sem ga še radi njegove
Toda ce je treba dat! lačnim kos kruha, brezposelnim .podobnosti SV9jemu stHcU; ško.
.preskrbeti delo, tedaj stegne Hoover roke od sebe. si zakrije fu Trol)CU oči in kriči: Ne, zvezna vlada ne sme dati niti dolarja za pod- "Welcome to Cleveland" se poro. Naj jo posamezna mesta za sebe delijo. Niti čenta za 'je smejal doktol, in me g'ledal
podporo. . .	kakor da sem neka • nenavadna
Smith je v svojem govoru to precizno in jasno razložil stvar. Ko vidi mojo zadrego, ameriškemu narodu. In posledica je, da se bo vršila prihod- takoj pojasni: "Veste,, midva nja predsedniška kampanja v znamenju: ali naj zvezna via- sva bila malo v zadregi. Nobe-cla pomaga milijonom <?traclajočih ameriških sinov in hčera, beden izmed naju vas ni vide ali naj jih prepusti svoji usodi? Ameriški narod bo odgovo-:že več let. Bala sva se, da vas rilna to vprašanje s tem, da bo izvolil z ogromno večino de- morda, izgrešiva. Končno sva mokratičnega predsednika. In potem Hooverju ne bo treba - uganila, da bova gledala po ka-več Protestirati radi podpore.
Staro je naziranje, da je jeti-ka bolezen siromakov. Pa vendar je zmotno. Kakor ni uboštvo izgovor za raztrgane komolce, tako tudi hi uboštvo po sebi krivo jetike. Glavni vzrok obojega je nemarnost, pravi vir pa ne-poučenost ljudstva in naša brezbrižnost..
kateri so pa-glavni oprode jfc-tike v naši domovih? Pomanjkanje dobrega zraka in solnca v tesnih stanovanjih so tisti grobarji, ki kopljejo na akord grobove našim otrokom. Saj neka-
sem mu ga dal, da sva bila oba teri vsc	zim° ne Prezračijo
vesela, jaz da sam se iznebil |dobrG sob> *lorda. edino takr5 kožuha, on pa, da je dobil tako gorko suknjo.
kadar je splošno čiščenje v hiši. Kako naj prideta solnce in zrak v sobe!
Dva nova svetnika morata v našo pratiko, ki bosta imela vsak dan god in rdeče znamenje. Pa ne le v praktiko, v vsak dom morata in v vsako slovensko srce: Solnce in zrak!
Od solnca in zraka še ni posta) nihče debel, porečejo modrijani. K pametnim se štejete, pa ne veste, da užijete vsak dan po 15,-000 kvortov zraka in porabite iz
Mesta Cleveland tisti večer nisem videl skoraj nič. Noč je bila in sneg je sipal iz neba. Jcakor bi ga stresal iz vreče. Dr Seliškar je imel svoj avtomobil zunaj postaje, v katerega smo se splazili in se odpeljali po cesti naprej, kam? tega nisem takrat vedel, in mar mi tudi ni bilo, da sem bil le med svojimi ljudmi.
Med potjo proti sv. Vidu sta	njega 2,000 kvortov kisika. Čemi pričela pripovedovati sledeč mu pa je ta kisik? V pljučnih
dogodek:	mešičkih ga črpa kri iz zraka ter
"Ko sva peljala po St. Clair	ga noai do najmanjših gradnikov
Ave. proti postaji, se je prizi-	našega telesa, do celic. Vsaka
bal neki .tujec iz enega izmed	naša celica je namreč človek v
salunov—St.' Clair je bil pred	malem, ki za življenje neobhod-
20. leti cesta salunov—in vide-	no potrebuje kisika. Za cel va-
lo se je, da mu je precej pijače	gen porabimo na dan čistega ki-
zlezlo v noge. To je čisto na-	sika.
ravno," je dejal doktor, če člo-	Zrak je življenje, privoščimo
vek ves dan pri bari stoji in	ga zato sebi in svojim otrokom
pije, da mu bo končno nekaj pi-	in ne skoparimo z njim, saj ga
jače zlezlo tudi v noge. Tako	je povsod dovolj in ga ne bo kma-
je temu ubogemu tujcu zlezlo	lu zmanjkalo. Vsako sobo pre-
precej pijače v noge, in ko je	zračite vsaj dvakrat na dan. Po-
on prilezel iz saluna, je bila	sebno pa, predno greste spat. idel vidna velika needinost in raz- Spite ob količkaj ugodnem vre-por med nogami. Leva je ho- menu pri odprtih oknih, tela iti na levo, desna pa je! Nič manj potrebna nam ni zahtevala svoje pravice in člo- hrana nevidnih soinčnih žarkov, i ki veliki zimski suknji. In res vek je vintal iz ene strapi na1 ki jih upija naše telo. Prav ti
nevidni žarki pa so obenem prava božja kazen za klice jetike in drugih nalezljivih bolezni. Vsak bacil je izgubljen, čim ga zadene nevidna solnčna puščica. Tudi solnce je, pravijo zastonj. Kjer je, je to res. Toda povsod ga ni, Koliko domov leži pod solncem (na senčni strani) in po cele mesece ne vidijo solnca. Tam je je-tika gospodar in zadnji dedič lepih domov. Zakaj? Poglejte drevje pod solncem! Puhlo je. Od njega se učite, ko stavite domove. Hiša se postavi, če le mogoče, tako, da jo zlasti obsije jutranje solnce.
Obramba proti j etiki je najcenejša. Zakaj zastonj je glavno orožje: solnce in zrak. Kjer v časteh sta solnce in zrak, jetika zlobna ne sili čez prag!
ki jo bo napravil, pa reče:
"I, no, se pa peljimo. Svet se tudi ne bo podrl, če se bom jaZ peljal s temle ptičem. Prebrnilo se menda tudi ne bo, k$i?"
"Kar brez skrbi bodite, oče. Tako varne boste sedeli v aero-planu, kot bi sedeli doma za pečjo. Kar vsedite se tukajle, vas bom privezal z jermenom, da ne boste padli ven, potem jo bova pa odrinila/med kavke."
Možak se usede in pilot zapodi aeroplan po tleh in ga v ele-1 gantnem loku dvigne v zrak. Po-
gleda na sopotnika, ki se moško ;
drži in celo malo na smeh mu gre. Ko je dosegel aeroplan pre
i
Vprašajte za cene
Predno kaj kupite, se gotovo vedno prepričate o ceni stvari, *katero nameravate kupiti. To znači dobro gospodarstvo. Enako je svetovati, da se tudi pri pogrebih, kadar istega naročate, prepričate prej o ceni. 'j Ferfoliatov p o g rebni zavocl želi, da vprašate o ceni pogreba in koliko stanejo avtomobili, ki jih naročite za pogreb.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIK
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420
. f
cejsno višino, začne pilot delat) razne vaje z aeroplanom: zdaj naglcma pade ž njim in se zopet dvigne, kar napravi na navadnega človeka vtis, kot bi se z noga-mi po glavi topel in kot bi mu ho-tel želodec po vsej sili pri ušesih iz telesa. Ko pilot naravna aeroplan, se obrne do sopasažirja, ga vpraša: *
"No, oče, kako se vam kaj vož-1 nja dopadc? Ali sekaj bojite?'' f.
"Sopotnik je bil sicer precej bled, vendar pa debelo požre slino in odgovori: "Eh, kaj bi se bal. Še prav dobro se mi zdi, če se takole malo prekucujeva."
"že dobro," si misli pilot in začne zopet delati razne vratolem-1 ne vaje. Zopet vpraša kmetiča, ;g če se kaj boji in zopet, mu ta odgovori, cla popolnoma nič. Bil je | sicer bled kot zid, a ni hotel pri- | znati, da se kaj boji.
Ker je pilot videl, da je njegov potnik precej močnih živcev, J je sklenil, da bo obrnil aeroplan parkrat na glavo, misleč, da bo to spravilo trdnega kmetiča v strah. Desetkrat po vrsti se pre-: kopicneta z aeroplanom na gla- I vo in ko ga pilot zopet naravna, | vpraša sopotnika:
"No, kako se vam pa kaj to dopade?"
"O, prav fajn je bilo. Samo stvar je sedaj taka: tisto, kar
____________ ____________________________________I sem imel prej v hlačah, imam
za vratom."
THE OLD HOME TOWN
REGISTERED 0. OATENT OFFICE
C KEEP IT UP, V ' DAD, ONE OF yEM HAS (TURNED BACK-/ \TPiROW OUT '
VTHOSE OLD V-. SHOES NOW
you b
ngt keeping? tws ^i: DP TO WARM YOU
v^hen ever. station agent dad keyes
Spots A Couple of Hoboes heading for -the vv/arr)n<s room re puts
^ON THIS ACT _ r _
• _ ......."" • .......
— / / OlIdM I CPW.fiTAIur iaV	.-Icr.
Zastopniki društev redne konference delničarjev S. N. D. dne 14. januarja 1932
Ime društva
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44. '45.
46.
47.
48.
49.
50. 61.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
Brooklyn SNPJ Clev. Slovenci SDZ Cleveland ZSZ Cleveland SNPJ Comrades SNPJ Garniola Tent TM. Carniola Hive TM. Dram. dr. Ivan Cankar Danica SDZ Dosluženci Edinost
Družba Enakopravnost France Prešern SDZ Glas Clev. Del. SDZ Yug. Camp WOW Izobr. dr. Abraševič Jutranja Zvezda JSKJ Lipa SNPJ Lunder Adamič SSPZ Loška Dolina Naprej SNPJ Napredni Slovenci SDZ Napr. Slovenke SNPJ . Pečlarski Klub Ribnica SDZ Triglav Tabor SNPJ Vodnikov Venec SNPJ Geo. Washington JSKJ Washington ZSZ Sv. Evstahij Sv. Ana SDZ St. Clair Grove WOW Sv. Vida KSKJ Sv. Jožef
Sv. Ciril in Metod SDZ Sv. Janez Krstnik JSKJ Slov. Nar. čitalnica Slovenec SDZ Svodobomi. Slovenke SDZ Srce Marije (staro) Srce Jezusovo Spartans SSPZ Slov. Soc. Klub št. 27 JSZ Složne Sestre SSPZ Slov. Sokolice SNPJ Slovenski Sokol Slovenija Slovan SDZ Sava SSPZ Svob. Slovenci SSPZ Slovenska Godba Bled Združ. Mladi Bratje žužemberg
Pev. Zbor Zarja O.S.K. Združ. Slovenci SNPJ* Samost. Pev. Zbor Zarja
Ime zastopnika	Last. del.
Pavel Oblak	12
Anton Abram	281
Joseph Turšič	20
Anton Abram	679
Anthony Kushlan	30
Joseph Sušnik	1730
	521
Joseph Birk, jr.	57
Mary Zupančič	79
John J. Kikol	102
France Lavrich	93
John Renko	8
Stanislav Dolenc	79
Steve Lunder	95
Wm. Candon	148
	26
Mary Bradač	11
Joseph Trebeč	98
Frank Kovačič	1021
John žnidaršič	281
Štefan Lunder	1687
Andrej Tekav.c	114
Jofsblphirte? Močnik	462
Edvard Branisel	58
	147
	10
i i ' . .; i !	10
John Filipič	362
Frank Zovich	20
John Glavich	2
John Renko	65
Ana Erbežnik	63
Teresa žele	117
Anton Korošec	29
John Germ	76 o
John Zalar	532
Wm. Candon	61
Joseph Trebeč	621.
Louse Flajšman	87
Julija Brezovar	49
	777
Vatro Grill	20
Joseph Jauh	30
Angela Markič	122
Frances Likar	♦ 51
John Pollack	393
John Fortuna	138
Joseph Likar	238
Joseph Kern	97
Joseph šiškovič	t 1
Anton Jereb	10 or,<)
John Ubič	39
Anton Vehar	24
Ludvik Medvešek	1
Joseph Birk, jr.	5
JOHAN BOJER
IZSELJENCI
ROMAN
Bil je pravi spomladanski dan z nenadnimi plohami in solncem. Dišalo je po prsti in po rasti, v daljavi je trepetala velikanska mavrica nad ravnino.
Ali pa sta mogla kaj drugega kakor smejati se ob razburjenju, ki sta ga vzbujala. Ana je stala pred hišo z zavihanimi rokavi in prala. Naenkrat pa se je morala nečesa oprijeti, kakor v strahu, da ne bi omahnila. "Ne, kaj je mogoče . . . !" Obe sestri šta se vrgli druga drugi v naročje in jokali, ali Bergitta je komaj utegnila ogledati si vse tri otroke, še manj odgovoriti na vsa vprašanja o domu. Morten je silil dalje. Drugič se bosta porazgovorili.
Najstarejši fant Izak, s črnimi lasmi in rjavimi očmi, pa je bil že tekel k sosedom, da jim sporoči novico.
Pri Karen in Kalu je bilo prav slavnostno razpoloženje, ko je Morten pokazal majhno omarico in dejal, da je v njej stara ura iz Skareta. Da, da, zdaj jo obesite. Zbogom — drugič boste slišali več novic z doma. Zbogom.
Ali zunaj na polju je videl tri volovske vprege in pet konj se je paslo na travniku. Vraga! si j je mislil, prehitevajo te, ampak i le počakajte!
Bergitta je morala odpreti dežnik. Nobene poti ni bilo več. ; Morala sta se voziti, okoli polj j in se vijugati dalje. Konja sta vzbujala pozornost. Pripeljala sta se k majhni leseni hiši z za-stori na oknih. "Kdo pa tukaj stanuje?" — "Ola Vatne in pol-kovnikova hči!" je odgovori! Morten. "Ne — torej tako živita, ne, kaj takega!"
V hiši je sedela Elza z Dy-rendala in šivala s tremi otroki okoli sebe. Malo je osivela in upadla. Ola pa piše pri mizi. član občinske uprave je, končno je bilo tudi pri njemu poverjeno zaupno mesto- "Ti sam pa. bcš moral pričeti znova!" si je mislil Morten. "Prehitevajo te, drug za drugim."
Kave nikakor nista mogla počakati. Morten je čutil, kako je Ola stal in gledal za konji. Kar naj. Bržkone ima še zmeraj samo vole in to ga jezi. Ampak videli bomo.
Ali kdo bi bil slutil, da je materin ljubljenček že poročen in imel dediča v zibelki? Njegova Irka je bila velika rdečelasa že-
na, s pegami na obrazu in jastreb jim nosom. Pogovarjala sta se skoraj samo z rokami. Zakaj on ni bil nič kaj trden v angleščini in ona se še ni naučila mnogo norveščine. "Kako je malemu ime?" je vprašala Bergitta in pokazala na malčka v zibeli. "Peter," je rekel Anton. "No, no, Patrick!" je zaklicala mati in divje pogledala moža. Sicer pa še ni bil krščen, je povedal Anton, zakaj mati je hotela da bi bil otrok katoliški, on pa se je temu upiral, in nihče se ni hotel vdati. "What is your meaning?" je vprašala Irka in se ozrla na Mortena. "To se pravi: Kaj pravite k temu?" jo je popravil Anton. V svoji lastni hiši se je boril za domači jezik. Zbogom, je rekel Morten. Da, saj se bomo še videli. Zbogom, zbogom!
Ko sta se peljala dalje, se je imela Bergitta spet nečemu smejati. "Tadva se pač noč in dan prepirata!" je rekla. "Ne, kakšen par! Kmalu ju morava povabiti, da bova imela kaj. zabave."
Bilo je najbolje takoj obiskati tudi učitelja Berga. Sedel je v kuhinji svoje nove lesene hiše in jedel. Bil je neobrit in mleko in drobtine so se držale njegovih sivorjavih brk. Ampak kakšen nered je bil vse naokoli. Planil je pokonci, si obrisal usta in toliko, da ju je pozdravil. Potem je takoj pričel govoriti o svojih lastnih zadevah.
"Priklonita se mi," je rekel. "Zakaj zdaj predstavljam oblast!"
"Tako, kaj si predsednik Ze-dinjenih držav?"
"Ne, ampak chairman v občinski upravi."
"Priklanjam se," je rekel Morten.
Zdaj pa je pričel učitelj Jo skakati po kuhinji in divjati. Zdaj nadzira pokrajinska uprava šole in zahteva, da se .mora pouk vršiti v angleščini. "V angleščini! Ali slišiš? Kaj misliš, da bom to storil?"
"Ali se lahko upreš?" je vprašal Morten.
"Lahko odstopim."
"To bi bilo slabo."
"Ah, jaz sem rojen pod nesrečno zvezdo, vse, česar se lotim, gre k vragu. Da, da." In ozrl se je k oknu in pokimal.
Zdaj pa je Morten tudi njemu pokazal ženo in je hotel oditi. Zbogom, ne, jie moreva čakati kave. Ko pa sta že sedela v vozu, je pritekel učitelj golo-glav za njima. "Poslušaj, nekaj sem ti hotel povedati. Dobili smo občinskega sodnika!"
In zdaj se je ves razživel. Tekel je ob vozu in pripovedoval.
Poslušaj. Skaarnes je poročal ljudi. In če bi morala biti to zadnja beseda učitelja Joja, je Skaarnes prav res poročal ljudi. In sicer take, ki so mu bili toliko dolžni, da si niso upali drugega kakor iti k njemu in se dati poročiti. O njegovih poročnih nagovorih pa je slišati, da so pravi Mark Twain. In potem njegove razsodbe. Samo poslušaj: nedavno je bil na polju in oral, ko sta prišla dva odvetnika prav iz Northvillea po razsodbo v nekem mejnem sporu, "Ho!" pravi Skaarnes, ampak noče poslušati pluga. "Povejta. mi tukaj, kaj hočeta!" Da, tedaj sta se pričela oba moža zakona prepirati in razpravljati in kazala sta karte in navajala paragrafe. Skaarnes o p a z uj e konja in zeva.. Tedaj šine enemu izmed advokatov dobra misel v glavo: "Poslušajte," pravi in potegne iz listnice desetdolarski bankovec, — "ali si jih nisem izposodil od vas, ko sva se zadnjikrat videla?" Skaarnes je vzel bankovec in ga spravil v žep telovnika. Tedaj pa se spomnil drugi, da si je svojčas izposodil od gospoda občinskega sodnika ne deset, ampak dvajset dolarjev. Tukaj je denar. In Skaarnes je vzel bankovec in ga spravil, kamor je prvega. Kaj naj bi bil počel prvi advokat, spomnil se je, da si izposodil ne deset, ampak trideset dolarjev —kdaj že? In tako se je nadaljevalo, dokler ni eden. izmed advokatov ostal brez denarja. Tedaj privleče oni drugi še en bankovec na dan, ko pa bi prvi spet rad pričel govoriti o zakonu, izjavi Skaarnes: "Bodite tiho! Ta tukaj ima prav!" In pokaže na onega, ki mu je zadnji plačal. Hi, pravi. In občinski sodnik je oral dalje.
Smejali so se vsi trije. Bergitta se je kar davila in učitelj Jo se je tolkel po kolenih in kričal.
Nazadnje ga je vprašal Morten : "Ali ne maraš ničesar slišati o svojih starših?"
Učitelj se je zresnil: "Seveda. Ali še živita?"
Bergitta je' poskočila s sedeža. Saj to je zvenelo, kakor bi izpraševal po čisto tujih ljudeh.
"Ne," je rekel Morten. "Oba sta se preselila!"
Učitel Jo je nekaj časa pomiš-ljal, sukal brado in končno rekel : "No, da, bila sta pač stara in zgarana."
Potem se je obrnil. Bergitta in Morten sta se ozrla drug na drugega, ko sta se peljala dalje.
Ampak že prihodnji dan je prišlo povabilo od župnika Op-pcgaarda, ali ne bi hotel priti Morten z ženo k njemu na ve-
čerjo.
"Ali sva res povabljena k župnikovim!" je rekla Bergitta in zdelo se ji je nekaj nezaslišanega.
"Da, že večkrat je spraševal po tebi, Morten," je povedal Si-men. "Najbrž ima kaj važnega govoriti s teboj."
Morten se je bil dobro razumel z župnikom še pred vožnjo domov. Prav veselilo ga je, da ga bo spet videl.
Sicer pa je moral človek imeti denar. Sam si je bil sezidal lepo, belo prepleskano hišo na oni strani cerkve in pozabil je celo zahtevati tistih nekaj mernikov pšenice, ki so mu jih bili farmarji dolžni za plačo.
Stopila sta v udobno sobo s preprogami na tleh, rožami na oknih in slikami na stenah. In tam je stala visoka župnikova žena s svojim ponosnim pravilnim obrazom pod tenkimi lasmi. Zdaj je bila vse drugače prijazna kakor pa takrat, ko sta prišla in se morala zadovoljiti s kočo Erika Fossa. . "Pozdravljena!" je rekla in jima stisnila roko. Bergitto je celo pogladila Po licu, saj to je bilo čudovito. In nato je prišel župnik, mlad in plavolas, s podolgastim obrazom in svetlomodrimi očmi. "Torej tukaj ste, in mi smo vas toliko čakali! In tukaj je vaša gospa!" Bergitta se je nehote zganila. Nikdar se ji ni bilo sanjalo, da bo tak človek govoril o njej kot o gospe j.
čez nekaj časa ji je rekel: "Ogledujete si slike, mlada gospa? Gotovo se Vam zdi, da je neverjetno mnogo portretov samih župnikov. Ampak v Ameriki je,stvar taka, da župniki predstavljajo njeno zgodovino. Kolonisti so prihajali sem in; župniki so jih vodili. Po vsej;
zvrtelo v glavi. Obsedel je in se prisiljeno smehljal. Nazadnje je rekel na slepo srečo: "Kadar steče železnica, bo bržkone tukaj nastalo mesto. Ali veste, gospod župnik, če ne misli ža kdo od drugih na to?"
"Če ne misli že kdo na to, da bi ustvaril tukaj mesto?"
"Da."
Tedaj pa se je župnik Oppe-gaard nasmejal.
v
(Dalje prihodnjič) -o-
Ku Kluksarji so se nenadoma zopet pojavili
New York, 13. januarja. — Beli strahovi, znani pod imenom Ku Klux Klan so se zopet pojavili v nekako spremenjeni obliki. Kot vodja je nastopil neki Edward Clarke, bivši "cesarski kleagle" Kluksarjev. V pogovoru s časnikarji se je izjavil, da bodo skušali dobiti v Ameriki 15 milijonov članov in "vojno blagajno" v svoti $150,000,-000. Kot delokrog nove organizacije Kluksarjev je navedel vplivanje na predsedniške volitve, odkritje politične korupcije in reorganizacija vseh vlad. čla-narnina bo od $1.00 do $50.00 letno. Noben uradnik Kluksarjev ne sme imeti več kot $25,000 letno. Baje se bo prva konvencija vršila v Clevelandu.
Policist storil samomor yj
cerkvi
Toledo, Ohio, 13. januarja.— Policijski saržent Leo Epker, 44 let star, se je ustrelil v tukajšni cerkvi Srca Jezusovega, dočim so ga policisti po vsem mestu iskali. Policist je zvršil samomor radi slabega zdravja.
Socialisti se oborožujejo za revolto
, v ,.	v. .,. v ., Dunaj, 13. januarja. Sociali-
dezeli so se razširili m župniki [stični voditelji pridigujejo, da so jih vodili. Kdo, mislite, da je civilna vojn;; v Avstriji neiz-
je ustanovil največ naselbin v gozdovih na vzhodu, ali pa tukaj y divjini? Kdo je ustvaril mesta, zgradil bolnice, šole, vseučilišča — da, bili so župniki. Zmeraj so bili župniki prvi. Oni niso samo oznanjali krščanstva, zidali cerkve in zbirali raztresene naseljence v občine, ne, bili so praktični orači ledine. To-
begljiva. Socialisti se že oborožujejo, da, se uprejo morebitnemu napadu fašistov. Baje vlada drži s fašisti. Socialisti skri-vej tihotapijo orožje v državi.
Na krivem potu
James Cassidy, bivši prvi pomožni državni pravdnik pod re-. - ,, , Tr. ., , ,	, publikanskim državnim pravdni-
e.i, Morten Kvidal, ko nam bo kom stantonom, je bil od sod-moja zena postregla z majhno i niJe kaznovan s tem> da ne sme.
večerjo, bova razpravljala o eno leto izvrševati odvetniške-vaznih stvareh."	g& dela. Cassidy je nepravilno
Po obedu sta odšla oba moža hantiral z denarjem svojih klien-v malo pisarno in ko sta prižga- j tov. la pipe, je župnik pričel s tem, kar je imel na srcu.
"Morebiti veste, da smo zdaj tukaj dobili urejeno samoupravo? In saj so farmarji tukaj povečini pošteni in s p o s o b n i ljudje! Ampak zaman sem is kal in iskal voditelja."
Morten je stisnil ustnice in pozabil na pipo.
župnik je nadaljeval. "Predvsem mora biti konec posojanja, i ki je pričel zi njim Peter Skaar-| nes. Dobiti moramo banko."
Morten je prikimal. Prav isto je bil sam mislil.
"Treba je obratnega kapitala. Ljudje morajo dobiti mož-j nest. ugodnega posojila. Ampak j zunaj v svetu še niso po« tal i j prav. postoril i na nas, čeprav so : možnosti tukaj tako jg^lo velike, železnice lahko še nekaj .časa j se dajo v najem. Furnez, banja, čakamo, ampak banko potrebu-; kilet, zgorej. 390 E. 165th St. jemo takoj. Ali mi hočete po-' KEnmore 2265-J.	(12)
magati? Vam ljudje zaupajo. ---p——---
In vi z druge strani njihovega	Dvoje stanovanj
zaupanja ne boste zlorabili. Vi Ht! da v najem, tri sobe vsako, ste pravi mož. Morebiti sem kopališče. Nizka najemnina, j vam povedal, da vodi moj brat	Norwood Rd.
eno izmed največjih bank v Min-i neapolisu. Ali bi me spremil' ob priliki tja?"
Morten je čutil, kako ga je treslo. Kam je to merilo? žup-nik je nadaljeval:
"Govorice o prihodu železni- H««»»»s»«K»H««mmmm::m::inm ce so povzročile, da so se ze po- j|
i javili tukaj prekupčevalci z || - K.U"ON -
•{•zemljišči. Ampak železnica ae.jjj Ta kupon in 15 centov da noče dati prevarati. Zgraditi « (]anes vsaki odraali 03ebl hoče svojo progo tam, kjer sa- {! vstop v La Salle gledališče ma hoče. Potrebuje — no da, " I med nami rečeno — rada bi imela zaupnika za tukajšnji okraj. Več za zdaj ne morem poveda-
Maškeradni ples
V	dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., se vrši maškeradni ples v nedeljo 17. januarja. Igral bo Jack Zorcev orkester. Rojaki so prijazno vabljeni.
MATroGTATn
Zgubljen dežnik
V	torek večer tekom programa v St. Clair Library je bil pozabljen dežnik, ženska, ki ga je našla in hotela vrniti, kot mi je bilo sporočeno, je prošena, da ga vrne v urad tega časopisa.
Stanovanje
se odda, tri sobe, kopališče. Vprašajte na 1394 E. 53rd St.
(12)
"""""' .................. ......."*■•:""" i"" ---
Tri sobe
Naprodaj je
vsa oprema za grocerijo in mesnico. Odda se tudi prodajalni-ški prostor v najem. Naslov se pozve v uradu tega lista. (13)
Iz prijaznosti Ameriške Domovine in La Salle Theatre
i—h
,'8ti
Di viini Caruso iz Newarku, N. J. je bil te dni rojen .sinko, ki je tehtal IS funtov. To je že deveti otrok v družini.
()'M vil In i• r .......c,Lllfa KazG ar. a van
ZnaUi *dravni>t< ki je h am sebe operiral. Oktoy njega stoje- strežnice in ' žilavosti zdravnika. To je že nik izvršil nad seboj
Glasom pravil Slovenske Delavske Zadružne Zveze, se sklicuje za dne 24. januarja, 1932 delniško sejo, ki se vrši ob 1. uri popoldne v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
FRANK SUSTARŠIČ, tajnik
Copr., 1932, The American Tobacco Co.
To je res moderna cigareta
"Gotovo sem hvaležna za LUCKY STRIKE. To je zares moderna, cigareta, ker mi da moderno zaščito grla. In vaš izboljšan Cellophanski ovoj je čudovito moderen. Odpre se brez vsakega truda — potegljaj za majhen tab, in tukaj so moje LUCKIES."	_
Zaščita Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju
In Mokrotno'varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež
NARAWJAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minut z najboljšimi plesnimi orkestri na svetu, in Walter Winchcll, kojega ilanafitit napovedovanji . postanejo jutrišnje, novice, vsak torek, četrtek in soboto večer preko N.B.C. omrežjH,
PRVI SLOV PLUMB
tej	6521 ST. CLA? '
15	Če hočete delo poceni *In
jfl	pošteno, pokličite mene.
P	RAndolpli 5188
ial	(Thn. r )
LIAM OFLAHERTY
NOČ PO IZDAJI
Roman
Urno ga je pograbil, ga p<> mencal v pravo obliko ter si ga z obema rokama nataknil na glavo. Nato se je na glas zasmejal ter se obrnil k ljudem. "Mislil sem, da sem ga izgubil," je klknil nežno, "že dve leti ga imam."
Gruča je zijala v klobuk, ka-kon da ima čarobne moči. Drugi, ki so pritekli, ne da bi' bili vedeli, kaj se je zgodilo, so zijali v Gypov bulasti obraz, v njegove zamišljene oči in obrvi, ki so bile kakor dva rilca, v rdeče, zalite roke, ko si je segel z njimi proti grlu, da si je nategnil belo volneno pahovko okrog yrata. Vznemirjeno šepetanje je vstalo ob robu razcapane množice.
"Močnejši je od vsakega bika."
"Kako? Zakaj???" je vprašalo deset glasov.
"Počakaj, da ti povem. Videl sem ga na lastne oči, kako je pognal Scrapper j a Moloney a od divizije B, da mu je zletel čez rame, kakor bi na glavo v vodo skočil. To pa že rečem — "
"Dobro ga poznam. Svoje dni je bil sam policaj. Piše se Nolan. Gypo Nolan. Ali še nisi slišal o njem?"
"Seveda sem. Ali si nista bila prijatelja s Frankijem McPhil-lipom, ki je bil danes ustreljen?"
"Seveda sva si bil," je posegel vmes Gypo, ko je slišal opazko. "In kadar govoriš o mrtvem človeku, bi lahko pristavil 'Bog se ga usmili'."
"Ali ga slišite?" je zavpilo več glasov. "Primaži mu jo no po čeljusti. Kdo pa je?"
Nastal je hrupen prepir in ravs. Krivca so izpehali, obr-cali in iztolkli po obrazu, dokler
i j r* t < '
se jim ni izmeknil in jo na ves dir pobrisal po cesti. Nato so se zopet vsi zgrnili okoli Gypa.
Molel je z glavo in pleči preko vseh, ves vesel pozornosti, ki jo je obrnil nase. Stal je tako nepremično s prekrižanimi rokami, da bi ga oddaleč zamenjal z velikim, mrkim kipom. Nato je nenadoma dvignil desnico in z njo široko zakrožil.
"Pojdite z menoj," je kliknil zanosno "vse tukaj vas pogostim. Pojdite. Pojdi vsake matere sin iz te gneče, kateri je lačen."
Zamahnil je z roko proti trgovini s pečenimi ribami in
dače za vsa usta. Jaz plačam vse."
Štacunar je bil Italijan, temen možak srednje dobe z žalostnimi očmi. Pogledal je Gypa in nato množico. Radovednost, strah, nezaupnost in osuplost mu je preblisnila obraz. Nato se je nasmehnil in prikimal. V tujem jeziku je rekel nekaj deklici, ki je stala za njim, nato je začel neutegoma zavijati kadeče se porcije krompirja'z ribami v kose starih časopisov, ki jih je imel pri roki. Dekle, rdeče-liqna mladenka ? velikimi črnimi očmi, se je .pridno zasukala ter zdaj pa zdaj vrgla v' nekak podolgovat lijak nanovo krompirja in rib, da so se prasketaje pekle. Vroč,, sladko grenak duh se je razprostrl po vsem prostoru.
Sestradane sirote so uživale ta duh. Z željnimi usti in z lačnimi očmi so prežali na hrano, ki se je pekla. Nosnice so jim pohlepno srebale vročo vonjavo. Vsi obrazi so bili zlo-vcljni in shujšani. Telesa zanemarjena, sključena, upadla. Tedaj pa je veselje nad nepričakovano gostijo napolnilo tudi njihove podivjane in otopele duše z radostjo, da so se smejali in čebljali brezskrbno kakor otroci. Beda in bridkost njihovega uživanja je bila pozabljena v tem trenutku skupnega už^vat-nja. In nemara je bilo to radostno žuborenje brbljajočih glasov, ki je vstajalo skozi sopar te predmestne zajtrkovalnice, krasna hvalnica vedremu duhu življenja.	, < i ! 1
Gypo je stal med njimi kakor nekaka predpotopna porast, ki se je pravkar vzdignila iz sluz-natega • blata, , kjer imajo vse styari svoj izvor. Okoli njega pa so se zgrinjali drugi kakor mrčes, s katerim se bo mogel mastiti.	, ,
Ko se je ozrl okrog sebe s počasnim, trudnim pogledom po-čivajočega bika, je čutil zanos in ponos zmagovitega o s v a j a č a. Razborito bitje, obdarjeno s tako močjo, in ki bi imelo mimo nje še duševno silo, da bi imelo svoje občutke razkrajati, bi bi lo reklo: "To je največji trenutek mojega življenja." Toda Gypo ni mislil. Okoli njega ni bilo ničesar, kar bi ga spobuja lo k misli. Kraljici se niti ne
krompirjem ter stopil pred vse- sanja, da bi razkazovala svojo
mi proti vratom.
"Hura!"
"Bog ti daj dolgo živeti, predragi Erinov sin."
"Močnejše komolce."
"živeli puntarji!"
Gypo je korakal na čelu zloglasne trume ponosen kakor kralj pred svojimi dvorjani, šli so za njim copotaje z nogami, hropeč, porivajoč se, smrkajoč, z vsem mnogovrstnim šumom, ki vstaja od tolpe divjih, prestrašenih bitij, nevidno prihajajočih, sam ne veš zakaj, iz neznanih dalav. Bili so izmeček in plaža iz zanemarjenih predmestij, najnižji tipi tistih, ki stanujejo po prenatrpanih brio gih na obeh bregovih Liffeya. Za Gypa pa so bili spremstvo, ki je rade volje ploskalo njego vim besedam in činom.
"še malo, pa boste videli, kako bom nosil greben tod okrog,' si je mislil, ko je koračil v pro-dajalnico, "Jaz in Gallagher. Le za menoj, vsi fantje in dekleta tudi. Za menoj."
Malo štacuno so zagatili vse do vrat. še zunaj so se gnetli. Notri je bilo toplo po rosljanju in tenkem vetru zunaj. Zrak v prodajalnici se je skoraj mahoma napolnil s soparom človeške sape. Lahni šum dihanja je bilo razločno slišati med brenča njem šepetavih pogovorov.
"Hej, oštarija," je zaklical Gypo, štacunarju, "daj nam je-
lepoto in svoj sijaj na kmetski veselici. Toda na narodni praznik se prikloni hrupnemu vzkli-kanju ljudstva.. Tako je bilo z Gypom.
Neokretno kolesje njegovega duha se je nocoj po odhodu iz policijske stražnice sprožilo, ker mu je bilo treba zasnovati načrt, Nenavadni napor ga je iz-pqdnesel. . Misel mu je tavala okrog, dokler mu je ni Gallagher jeva obljuba postavila na vrtoglavo višino, s katere j p gledal vse drugo človeštvo s prezirom. Na tej blazni višini se je tako drzko razšopiril, kakor da se je namenil ostati tam za vse večne čase.
Oči so mu zakrožile po glavah, ki so strnjene stale okoli njega; nekatere so mu segale do pleč. nekatere do pasa, samo tu pa tam je iztezal kak možak, velik kakor on, svoj rdeči, tenki, kro-tovičasti vrat s podrhtevajočim goltancem proti pultu z j est vi nami.
"Sila sveta," je nenadoma za mrmral Italijan in vljudno zamahnil z rokami, da bi naznačil sum.
"Nič zato," je zagodrnjal Gypo. "Štej jih, kadar boš deli jedačo. Jaz plačam. Nič skrbi Nazaj tukaj."
Imel je dlani oprte ob rob mize z marmornim pokrovom. Zdaj ko je hotel vtekniti roko v desni hlačni žep, je moral prijeti
majhnega moža in ga zagozditi med dve ženski, ki sta se skrivali za svojimi rutami. Nato si je segel v žep ter prebiral s prsti svoj šop bankovcev. Samo da se jih je doteknil, mu je zaplal po životu val spominov. Lahen srd ga je preletel, skoraj čuten, kakor hladen piš v vročem kraju, po vsem telesu, dokler mu ni stopil v možgane, Spomin na izvor tega šopa bankovcev ga je za hip presunil. Domislil se je tolste bele roke, ki je gledala iz skrbno skrtačeneg)i, višnjevega rokava, ter mu izročila šop čez pult, in tistega ledenega glasu: "Tukaj notri mate dvajset funtov. Pojdite."
Ko pa ga je minil prvi strah, je rahlo zvil debelo gornjo ustnico ter si jo lizal s koncem jezika. Pri tem je razpotegnil usta, da je bilo videti, kakor bi s'e režala. Deklici, ki je slučajno prav takrat pogledala proti njemu, se je zdelo, da srepi vanjo. Z nekakim vzklikom v tu-jeip jeziku je spustila kos ribe v ponev. Gypo pa, čeprav je gledal vanjo, je ni videl. Trudil se je, kako bi izločil s svoj mi neokretnimi, zavaljenimi prsti en sam bankovec iz svežnja, ne da bi moral potegniti sveženj iz žepa. Naposled se mu je posreči-o. Zakrulil je, izpulil en bankovec ter ga dvignil v zrak.
"Tu imaš, lej," je kriknil. "To do pač dovolj za vse. Na dan z jedačo"
Italijan se je takoj nasmehnil ter začel deliti zavitke v žejne roke, ki so se iztezale po njih. Zraven pa je na glas štel Ena, dve, tri, štiri ..."
Mahoma je zavrelo. Ljudje so pritiskali skozi vrata, da bi dobili svoj obrok. Tisti, ki so bili že postreženi, so držali v rokah svojo jed, zavito v vroč, kadeč se ni od masti se cedeč papir ter se prerivali na cesto. 'Prepir se je vnel., štacuna je bila- polna hruma. Mjavkanje, žvižganje,' preklinjanje, smeh. Hrušč«je spravil,do vrhunca velik delavec z doka, ki je pijano zavriskal« in s svojiip ogromnim škornjem prebil leseno steno pri pultu; se bebasto grohotal in grabil z obema rokama proti deklici, ki je prestrašena odskočila. Italijan je od straha zakričal. Gypo se je obrnil proti delavcu, ga ubral za hrbet, vzdignil ter zarjul:
"Daj mir."
Te dve besedi sta odmevali po štacuni, kakor dve skali, ki se zavalita od nasprotnih strmin ter se zadeneta v ozki soteski z dvema različnima zvokoma: enim, težkim in debelim, ko trčita skupaj, drugim glasnim in prasketaj očim, ko jim razklani drobci žvenketaje prše po zraku.
Besedi sta komaj prišli skozi vrata v noč, že je vse utihnilo. Vsi so stali molče. Neki možak je baš sesal med ustnicami ribjo kost, pa je prenehal, kakor bi odrezal.
"No, le naprej," je povzel Gypo, "ali nikar ne hrupite kakor trop ljudožercev. Ne delajte sramote svoji domovini. Saj bi kdo lahko mislil, da niste imeli leto in dan grižljaja v ustih."
Nato se je obrnil sam k pultu ter vprašal Italijana, koliko por-cij je razdelil, štiriindvajset porcij je bilo. Vrgel je na pult svoj funt.
"Odtegni si tudi za tri porcije meni," je rekel.
Nato si je potisnil klobuk nazaj, potegnil k sebi papir z jedjo in začel jesti. Italijan ni rekel besede, vzdignil je bankovec proti električni luči ter si ga par-krat ogledal od obeh strani. Na to je pokimal ter odprl svoj predal za denar.
Tudi Mulholland je iztegnil vrat, da je pogledal bankovec Stal je dotlej ves čas molče in nepremično v kotu pri vratih. Brž ko je zagleda! funtni bankovec, je stopil noter ter se vzpel nad glave, da ga je pogledal. Opazil ga je nekdo, ki je stal poleg njega, raztrgan majhen dečko, ki si je vzrok Mulhollan-dovega zanimanja napak razlagal.
"Ali nisi še nič dobil?" je re-
kel možiček Mulhollandu. "če nisi, si sam kriv. Stopi naprej, ljuba duša. Kaj boš lačen zijal. Stopi tja k pultu."
Prijel je Mulhollanda za roko in ga je hotel potisniti proti pultu.
"Pusti me," je zasikal Mulholland. "Ne maram jesti. Daj mir."
"Stepi no tja," je nadaljeval mali; "stopi, duša. Ali ga nisi slišal, kako je dejal, da plača vsakemu? Stopi tja!"
"Pusti me, slišiš. Izpusti. Ne maram, slišiš?"
Toda Mulhollandu ni nič pomagalo, naj se je še tako branil, čim bolj se je branil, tem bolj je tiščal mali, da mora dobiti jesti. Vmešali so se drugi, vsi iz bogvekakega presenetljivega vzroka zavzeti za to, da mora Mulholland kaj dobiti. Po vsej priliki so videli v Mulhollando-vem odklanjanju nekaj nespodobnega in napačnega.
"Pokliči no," je zavpil nekdo, "pokliči no še eno porcijo, pa mu jo prinesi."
"Saj, zakaj ne bi dobil svojega deleža kakor vsak drug??"
"Daj mi mir," se je razjezi) Mulholland;-"daj mi mir, če ne. ti razbijem butico."
S tem je dobilo vprašanje drugo lice. Tucat jeznih klet-vin se je ukresalo.
"Tak taka je s teboj. Tepe-
ža iščeš, a?"
"Nazaj, pustite mene do njega," je kričal nekdo v ozadju ter rinil naprej.-
Mulholland je skušal planiti proti vratom, pa so ga zadržali.
"Kaj vraga pa imate?" je za-grmel Gypo ii^ljoračil tja.
Pri tej prfči:se je metež ustavil: Gypo je stal z Mulhollan-dom iz oči v oči. Videl je Mul-rollandove drobne oči, kako so
mu žarele in iskrele kakor mačku, ki so ga obkolili psi. Kratek, napet trenutek se je Gypo boril s temnimi sumnjami. Toda nenadoma so se prelile Mul-holandove poteze v izraz zvijačne zaupnosti. Obraz mu ni bil razsrjen in ogorčen, temveč kakor da mu je govoril: "Saj sva člana, revolucijonarske organizacije, ti in jaz. Spravi mi to drhal s pota." Gypo se je hipoma spomnil Gallagherjeve obljube. Pogledal je Mulhollanda z dobrodušno naklonjenostjo. "Ha," si je mislil, "ta dečko mi bo še koristen."
"Pustite ga," je zavpil oblastno; "moji prijatelj je. Kako ti je kaj, Barty?"
Nato je nadaljeval lahkotno, da bi pokazal množici svojo veljavo in svoje tesne stike z zadevami revolucijonarske organizacije, kar je bilo ljudem, ki so stali okrog, njega, najpomembnejše v življenju.
"Ali si že kaj slišal o tem, kar sem ti pravil? O možaku namreč, ki je ovadil Frankija. Mc-Phillipa?"
Mulhollandu je za trenutek zaprlo sapo. Kakšna predrznost. Gypo je docela pozabil tisto nerodno teslo z policijsko stražnico. Njegova nenadna domišljavost je tisto teslo kar pogoltnila.
"Saj je pijan," si je mislil Mulholland. Gypu pa je zašepe-tal, globoko sklonivši glavo in cbrnivši na svoj poseben način obraz po strani: "Pravkar sem prišel tod mimo in sem te zagle-
dal. Hotel sem samo stopiti noter in ti povedati, da bom ob eni tam. Saj veš, kje mislim? Ne, o tistem pa nismo slišali nič več."
Pomežiknil je z desnim očesom. Gypo je tudi pomežiknil z desnim očesom ter važno pokimal. Nato je Mulholland urno stopil skozi vrata, očividno je nekam z vso naglico hitel. Na oglu pa je postal, debelo pogledal ter zaškripal z zobmi. Gledal je v tla in se zamišljen gladil po bradi. Stvari pa ni mogel razmotati, karkoli je že bilo, in to mu je trapilo možgane.
(Dalje prihodnjič)
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovjno!
I	DOBER PREMOG!
(§)	ločna postrežba!
®	The Hill Coal Co.
(©)	ISfil MARQUETTE RD.
^qv	Star! Clinpermanovl prostoil
^	llEnderson 57i(8 H FRANK ARKO, zastopnik ^
V SPOMIN
prve obletnice smrti ljubljenega in nepozabnega
sii^a, šrata in nečaka
JOSEPH ZAJEC
Zapustil je to solzno dolino 10. januarja, 1931, v cvetoči dobi 30 let. Bolehal je samo štiri dni in radi tsžke bolezni, kateri je podlegel, je moral biti takoj pokopan, tako da se niti v zadnjem trenutku niso mogli posloviti od njega njegovi številni prijatelji in gotovo se ga danes, ob prvi obletnici vsi spominjate, posebno sd ga priporoča vsem prijateljem v pobožno molitev.
Frances Perko, teta in vsi ostali sorodniki. Cleveland, O., 14. januarja, 1932.
LOUIS MAYER
SLOVENSKA TRGOVINA DORRIII ČEVLJEV
7508 St. Clair Ave.
482323485348484823534853234848235323232323530053534848232302020148230201010200010223535348534800235353485353235300010202532353235348530100534853235323535353532300000248235348