Inserati se aprojomajo in volja trii topna vrsta:
B kr., Se se tiska lkrat, ,, „ „ ,. 2 „ » i> n >1 J » Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
R o k o p I si
so ne vračajo, nefrankovana pisma se 110 »prejemajo.
Naročnino projoma opravništvo
iadninistraeija) in okspodioija na )unajski oosti št. 15 v Modija-tovi kisi, II. nadstropji.
Političen lisi nslorasli aarofl.
Po pošti	prejeman velja:
Za eolo loto	. . 10 gl. — kr
Za pollota	. . 5 „ — „ Za oetrt lota . 2 „ 50 jf
V administraciji velja: *
Za eolo leto . . 8 gl. 40 Za pol lota . 4 „ 20 Za oetrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani ua dom pošiljan volja 60 kr. voo na loto.
VrednlStvo na Dunajski oosti štov. 15 v Modijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, čotrtok iu soboto.
■MOD
Slovan gre na dan.
V živem upominu je Slovanom 1. 1863, kadar se je obhajala tisučletnica slovanska slavna spomenica prihoda blagovestmkov ss. Cirila iu Metoda na Moravsko 1. 8G3. Ob bajala se je ta tisučnica po svetu slovanskem sploh, pri raznih rodovih, cerkveno in književno, vzlasti pa na Veleliradu. Tudi Slovenci smo se vdeleževali te svečanosti, nekaj doma po cerkvenih pobožnostih, nekaj ua Ve-lehradu po duhovnih, ki so se bili tje podali, nekaj po spomeniku ,,Z 1 a t i Vek", ki ga še le zdaj so severni naši bratje jeli bolje spozuo vati in hvaliti.
L. 1870 so se izmed teh nekteri blagi domoljubi sklenili ter izdajati jeli prav v podobi našega spomenika, „S borni k Vele-hradsky", češ, da ohrauijo sveto (ledino ss. Crila in Metoda, pravo vero in besedo ma-terno, da pomagajo po svoje k tolikanj zaželenemu zjedinjenju cerkve vzhodnje in zapadne, ter da razjasnujejo blagovito delovanje sv. apo steljnov naših in pripravljajo k dostojnemu praznovanju tisučletnice smrti sv. Metoda 1885
CeBar se takrat še niso nadejali, zgodilo se je, da so sv. Oče papež Leon XIII. razposlali svojo okrožnico 30. sept. 1880 ua čast našima svetnikoma in na radost vsem pravovernim Slovanom, in da bo i. 1881 meseca julija izmed teh na stotine potovali v II m, tnr s sv. Očetom skupaj hvaležni preslavljali ss. Cirila in Metodu. To je tudi tem rodoljubom dalo svetega ognja in novih pomočkov, da so izdali vže II. ročnik ali letnik „8 b o r n i k
V elehradsky", v kterem se lepo dovršujejo povedani nameni.
Na Velehradu so cerkev vže mnogo zlep-šali, in letos julija meseca v obletnico blagoslovili dve novi podobi sv. Cirila in Metoda, in došlo jo o tej priliki poBtimno in v pobožnih Hprevodih 45 duhovnov b 50—60.000 ljudmi, kakor poroča „IIIas" č. 55 — Letos tudi bode 15. decembra tisuč let, kar je 882 umrl sloveči papež Janez VIII, kteri ima za sv. Metodo, za njegovo vspešno delovunje v jeziku slovenskem med Slovaui, za njegovo prestol nico — tolike zasluge. Severni naši bratje hočejo pomenljivo obhajati tisočletnico, ter želijo, da bi nje tudi priljubljeni jim Slovenci ne pustili popolnoma v nčmar. Vzlasti je častiti kanonik Matej Prohiizka učeno jel preiskovati delovanje in stolovanjo nadškofa bv. Metoda. Po njegovih in drugih novih učenjakov spričevanjih so marsikaj pojasnuje, kar je bilo doslej temno, in mnogo pokazuje drugače, kakor bo trdili starejši pisatelji, prevar-jeui po ptujih virih in naukih. Upajmo, da v tem domoljubnem tekmovanji ne bodo nikdar zaostajali tudi elovdoski pisatelji.
„S bor ni k Velehradsky" ima v II. letniku na čelu sliko — Velehradsky kostel a klošter —, ki bo v njem na tanko popisujeta. Po pregovoru sta latinski in čeBki priobčena slavna govora škofa StroBsmisyerju in papežu Leona o slovanskem romanji; proti koncu je opisano vdeloževanjo Slovakov ali ogerskih Slo-venov po voditelju njihovem Jurju Slotta, njegov cerkveni in akademični govor v češkem prevodu, krasna peBem, ktero je v imenu Hrvatov
tedaj sostavil in govoril v Vatikanu Blavni M. Pavliuovič na čast slovanskim romarjem. Izmed verstvenih in zgodovinskih spiskov sta vzlasti znanstvena: Nauk sv. cerkve in učenje s s, Cirila in Metoda, pa razprava: Filioque. Poleg teh se jih nahaja mnogo k veči časti in veči slavi ss. Cirila in Metoda, po Bpominkih še živih med Cehi, po starih listinah, po mnogoterih pismih, človeka veseli prebirati omenjena dokazovanja, po kte-rih v istini na dan gr<5 Slovnn. Bog sam podpira na prošnjo bv. blagoveatnikov naših približevanje doBlej ločenih rodov, kar Bpričujejo na pr. atrastni napadi pravoslavnih cerkvenih predstojnikov na ljubeznjivo pastirsko pisanje Leona XIII. ali škofa Jurja StroB8mayerja. Vidi se iz ouih strastnih poslanic, kako brez prave podlage, brez skale sv. Petra, lezejo tako zvani razkolnici ali pravoslavni v prote-Btantizem, in iz njega v nihilizem. Proti temu mol ti je tudi nam, da bi milostni Bog razsvetlil brate naše, ki so v zmoti, ter pospešil zedinjenje v pravi sv. cerkvi katoliški.
K temu bodo gotovo pripomoglo prihodnje »zajemno praznovanje tisučletnice smrti vdli-kega sv. Metoda. Ilvulno pripravlja nas na to „S borni k Velehradsky", ki ga vredujo vrli dekan in farnr na Velehradu, preč. g. Josef Vykydal. Pomaga mu marljivo v tem duhovni pomočnik njegov č. g. Jan Vy-chdil. Tiska se sicer v Pragi in Btane vsak tečaj 2 gld. Naroča se ali pri vredniku na Velehradu ali v Cirilio-Methodejske knihtiskarn6 (J. Zeman a sp) v Prazo ; dobiva se lahko v katoliški bukvurni v Ljubi ju ni.
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(f jisujo M. Mllmcljov.)
(Daljo.)
Nektere znamenite palače.
RimBke palačo so valed tega znamenite, ker hranijo v Bebi starinske muzeje, knjižnice, slikarije in druge znamenitosti. Takih zarad omenjenih predmetov iu krasote kakor velikosti, so šteje zduj najmanj 35, a drugih brez tih BtarinBkih znamenitosti je brez števila. Le nekaj najslavniših bom 111 omenil:
1.	Palazzo A 11'ier i. V tem je bival prijazni kardinal Borromeo, ki je odprl 1. julija zvečer svoje obširno dvorano za večerne veselico s petjem in godbo na čast slovanskim romarjem. Tu sem smo dobivali tudi liste iu časnike iz naše domovine. Ta palača, menda lastnina omenjenega kardinala, je ena najlepših in največih v Rimu.
2.	Palazzo Bar beri n i, s prekrnsno zbirko slikarij imenitnih umetnikov, večidel svetega obstigu; knjižnica (odprta v četrtkih) ima 60.000 knjig in nad 8.000 rokopisov,
8. Palazzo B o n a p a r t e, na voglu <3or8a in pri „piazza Venezia". Znamenit je
potem, ker je umrla v njem Leticija, mati Napoleona I.
4.	Pa 1 u z z o d e 11 a C a n c e 11 e r i u pre krasna stavba po načrtu si. Bramanta. Večidel je sezidana iz kamnja vzetega v Kolosoju. Leta 1848. je bil sedež rimskega parlamenta; (Costituante romanu); na prvih stopnjicah je bil pupežov miniBter llossi dne 15. novembra 1848, na dan odprtja zbornice zavratno z bodalom umorjen.
5.	Palazzo Quiriuule, zdaj kraljeva stolica. Bil jo do 1870 poletno bivališče papežev vladarjev. Nuj slavniši stavbarji in slikarji so na njem delovali. Prekrasno dvorišče in vrtovi ga obdajo. Na vrtu eno laško miljo obsegajoČem je vodomet, ki z metanjem vode dajo vbrane gbiBove slišati. Po vlomu 1870 v Rim, si jo r. Viktor Kmunuel osvojil to palačo kar meni uič, tebi nič, v kteri je tudi umrl 9. jBuuariju 1878. Zdaj biva v njej kralj Ilumbert, s kraljico Margerito.
Vodometi".) (Fontane, Springbrunnen.)
Glavni ali najlepši in najznatnenitiši ter spomina vredni so ti-le:
1. P u v 1 i n s k i v o d o m e t jo naj veči
*) Vsili skupaj nu javnih trgih jih jo nad 50! Kdo bi jih mogel vsili prav pristojno opisati.
in naj nbilniši zastran vode, ki so nahaja v Rimu. B I je postavljen od papeža Pavla V. v lotu 1612, po kterem nosi tudi ime. O/.alj-šan je s šoBterimi jouiškimi stebri iz rude-čega granita, nad kterimi jo lopa z napisom v sredi, iu na višoku pa je papežki grb.
2. Vodomet Tre vi. Klement XII. je dal postaviti sedajni vodomet po Nikol Saivi-ju, ki jo naredil okinčanjo in basreliefo iz mavca: Klement XIII. pa jo jo oblekel z marmorjem 1762. Na sredi v veliki doblini so vidi velikanski kip Neptunu (vodnega malika) stati nu vozu narejenem iz školk, kterega vlečeta dva pomorska konju, ktera vodita dva velikana. Na stranskih dolblinah so vidita kipa „Zdravja" in „Rodovitnosti", nad kterimi ste dve ploskorozbi predstavljajoči ena Marka Agrippa, druga pa deklico, ki je našla to vodo.
8 Fontana deli' uijua felice o di Termini (Vodomet srečne vodo uli toplic) je eden najlepših vodometev v Rimu; napravljen, jo bil od Dominiku Fontana na povelje Sikstu V. Tii jo velikunski kip Mojzesa, ki stori iz-viruti vodo iz Bkulo. l)vn ploskorezbi predstavljate Arons, ki vodi žejuo ljudstvo h studencu ; iu Uedeona, ki je vodil izraelsko ljudstvo h vodi. kako izbira zmed množice le malo
Politični pregled.
V Ljubljani 11. septembru.
.\vntrijnkt dežele.
I® Celovcu 8 septembra. JSvitli cesar uo šli ob 6'/4 ure iz južnega kolodvora na Duaaj iu ho prišli ob 5. uri le-sem. Od Spi-tala naprej je bil vsak štacijou slovesno okin-čan, povsod je pršlo ljudi od blizo in daleč ua kolodvor; dvorni vlak ue je počasi pomikal a ljudstvo jo veselo pozdravljalo cesarja. Povsod so bili ljudje praznično oblečeni; strelci, požarna straža iu veterani s svojimi zastavami in z godbo, ki je igrala cesarsko pesem, kedar se je vlak približal. Povsod so bili srenjski zastopniki, šolska mladina z učitelji, duhovščina, okrajno oblasti zbrane za cesarjev sprejem. V Miirzzuschlagu so ogledali cesar zbrane strelce in votcruue, nagovorili njih stotnike in krajuega župnika. V Bruku ob Muri so se cesar mudili 1 uro. Tam so čakali Njih Veličanstvo: c. k. namestnik knezoškof Sekovski in Lavautinski, duhovščina v oruatu, deželni vojaški poveljnik, vojaški častniki, deželske in okrajne oblasti in svečauo opravljena šolska mladež, veterani iu požarna straža so delali vrsto. Cesar so odgovorili nagovorom knezoškofa, deželnega gla-varja, okrajnega in občinskega zastopa, v mestu so ogledali zavod za idiote in bolnišnico, mesto je bilo ozališauo, ljudstvo je veselo pozdravljalo. Od tod so se cesar naprej peljali iu povsod so jih tako veselo sprejemali.
V Leobuu, Bt, Mihaelu, Kuittelfeldu, Uuz-marktu so stopili cesar iz voza, prišli med zbraue iu so nagovarjali župane, duhovščino in oblasti. Ob 3 '/u ur> 1" prestopil dvorui vlak pri Eiuod koroško mejo. V Prežah je pozdravil deželni predseduik cesarja in predstavil vradmko okrajnih oblastij. Posebno sijajeu je bil sprejem v Glaudoifu, kjer so bili postavljeni meščanski streici in oddelek garde v stan noši tč zastavami in godbo. Tam je zajahal cesar konja, da ogleda eskadron 12. ulunskega polka. V Celovci je sprejela cesarja nebrojna množica.
U Celovcu 10. sept. Danes ob 8 so bili cesar pri sv. maši v stolni cerkvi , kjer so maševali knezoškof. Ob 9. uri so bila zaslišanja pri cesarji. Cesar so dali 3300 gld. za dobrodelne namene in za mestne reveže , obiskali airotišče, vojašn co , garnisouski Spita!, kjer so govorili z bolniki. Potem so šli k deželni soduiji in ho timi ogledali jetnšnico, hvalili so, da je posebno primerno vredjena, potem so ogledali sirotišče, ki je v zvezi z uršu linskim samostanom, kur je sirota, deklica, pesem deklamovala in so sirote zapele cesar Hko pesem. Cesar so obiskali dežalno hišo, mu/.ej m žensko bolnišnico pri Eizabetinkah. V kmetijski šoli bo je predstavil središčni odbor gospodarske družbe, cesar so tudi ogledali izdelke učencev tam razstavljoue- Konečno so {šli cesar v Botrinje (Viktring), kjer je suknarija bratov Morov. Oglodali so vse prostore, in pohvalili izdelek to tovarne, ki daje Hukna za vojaku. Tam se je tudi predstavila rodbina vlaBtnikova, cesar so nagovorili gospo. Ob 4 je bil obed zu 50 ljudi.
Iz Ti-n<h se brzojavlja 9. t. m., da je bilo ua Mali Šmaren dan , ko je bilo le po '20 kr. vstopnine, ljudi v razstavi uad 12000. Pozno v noč jo bilo vse polno ljudi. V soboto so se prisežniki vstanovili, potem pa tudi uni po odsekih. Zvečer ao so zbrali v gostilnici ,,Moute Verde". Tujcov čez dalje več prihaja.
Iz Kagrclm 9. sept. Kakor pove „Agr. Ztg." je volitvena postava za granico predložena v potrjenje. Voli He tako kakor na Hrvaškem, le vcenjenje je zarad manjšega davka tudi bolj nizko. Voliti gre 41 poslancev ; vsako mesto voli po jednega poslanca, le Zemuu dva. Včeraj je bila vladua konferenca, v kateri so se posvetovali o šolski noveli. Ban je dano* šel v Varašdin.
J%a Dunaji je policija zaprla 7. t. m. 24 prav zrelih tičev, ki se imenujejo anarhiste, t. j. ljudi, ki hočejo na iraviti vesoljno zmešnjavo in nered (anarhijo), ki nu mislijo več na postavna sredstva, da bi si zboljšali svoj stan,
(300) vojakov, da pobije Madijauo. — Potem eo šo krasni vodometi pri Kvinnalu, uu španj-skem trgu, uu trgu Barberini in na trgu sv. Petra, kakor je bilo že omenjeno pri popisu istih trgov. Še en poseben vodomet se zove „Fontana delle tartarugho" na trgu istega imena. Ta krasen vodomet je uuredil „tiiacomo della porta". Na dnu je viditi lupe iz marmorju zdolbeue želve ali trdoroge (tartarugu je slovansko ime, iz trdorog, ker ima trdo čepino.) Euakih vodometov ue nujdiš nikjer na svetu. Iu kdo jih jo postavil? Najiisi pričajo, da vso to lepoto so napravili umetnost ljubeči papoži. Kaj bi bil lt m brez papeža iu katoličauatvu? Brž ko no razvalina, podobua razvalinam starodavnih must Tebe, Memiisa, Babilona iv Niuive. O nekterih staro davnih spominkih.
1.	Največe smradotočje, (Clouca masnima) je dal napraviti že Tarkvini oholi, ki še zdaj obBtoji po 2400 letih, ter jo velikansko delo, kterega niso razrušili ne zob čusa, niti razni potresi. Še zdaj služi v namen, zarad kterega je bilo narejeno. Kaztegovalo se je od rimskega trga (foro romano) do Tibere. Agrijipa jo dal sprazniti sinrudotočjo, (kloako) ter se je po njem peljal s čolnom do njegovega ustja uli istoka, kteri jo viditi mod Vestinom temjilom iu palutinHkim mostom.
2.	It i m h k i trg ali kravjo polje. (Foro romano o camjio vaccino.) Ta kraj v kterem ho je zberalo starešinstvo, in kjer so
'^mmmmmmmme^^mm•mmmmmMmmmmmmmmmmmm
bili govorniški odri iu se je — po človeško misliti — odločevala osoda sveta ali raznih dežel, je najimenitniši in naj bolj klasični sta rega ltiina. Oblika trga (foro od latinskega fero, nosim) je biiu dolg četverovogelmk, ki se je raztezal od slavoloka Septima Severa do tempeljua Autonina in Faustine; iu po dolgosti od corkvo hv. Iladrijana do poslopja Julija CoHara. Ta trg je bil opustošen od Huberta Guiscarda (1084) ter je postal založ.Šče Hineti. Pavel III. je vkazul inkuti in kopati pod zemljo (starine) ter potem je postal živinski trg ter slavno ime rimskega tržišča ue jo premenilo v onega ,,kravjo polje". (Campo vaccuio.)
3.	Slavolok Septima Severa. Postavljen je bil od starešinstva in rimskega .judstva na čast cesarju Septimu Soveru in njegovim hrabrim sinom Karakalli iu Geti, okoli 205 po Kr. zastran zmag, ktere je dobil nad Parti in drugimi divjaškimi ljudstvi. Pio-skorezbo ho poškodovaue od zoba časa, ter predHtavljulo vojaška dela Septima Severa. Pod slavolokom pelje cesta h volikatiHkemu Kolo soju skoz slavolok Tita m Konštaiitiua Vol.
4.	Slavolok Titov. Narejen na čast Titu, sinu cesarju Vespaziuua v spomin, da jo osvojil Jeruzalem. Ves jo iz belega marmorja; zarad krasnega stavbarstvu in rozbar-stva je eden naj lepših spominkov, ki jo oHtai v tej Htroki.	(Daljo prih.)
marveč na občno razdevanje. Odkar jo bil Merstallinger oropan, zalezovala je policija te nevarne ljudi, posledujič zasledila jih, ter jih kar po noči v njih stanovanji ugrabila, hiše preiskovala in piHma pobrala. Deli bo vse pod ključ to preiskava se bode začela, in prišlo bode marHikaj na dan, kar se je Hedaj zaku-vaio in prikrivalo. — „Er. nune reges intelli-gite, erudimini, qul judicatis terram". Sedaj pa oblastniki spreglejte, zmodrujte He, dajte se pouč ti vi, ki sodite na zemlji. Sedaj je oči-vidno, kak Had rodi brezbožnost in neverstvo, zusačeni uibo nevedni delavci, marveč vsi so več ali manj i/.šolani, rekli bi iuteligentui ljudje, a manjka jim naj potrebnejšega, krščansko verske podlage. — Postavedajalstvo bo dolgo dolgo ni hotelo oz ruti na delavski Htau, no, sedaj so se pa sami oglasili, ali jih boste sedaj slišali? Ljudstva so kakor otroci, ko se zbude, hočejo imeti — kosila, ako ga ni, jokajo, tarnajo ali pa razsajajo. No molimo tedaj zastonj po litanijuh za duhovnko in deželsko gosposko, da bi jo B^g razsvetlil, cerkev ve, zakaj nam to priporoča pri javnih cerkvenih molitvah.
I r. I*ragc 10. sept. Cosarjevič in soproga »ta šla h posebnim vlakom državne železnice v Vratislavo.
V ■■remlulu v Galiciji je razstava
poljskih pridelkov, minister poljedeljstva je bil tam ua ogledu 8. t. m. Tje je tudi prišel c. k. namestnik Potočki, deželni glavar Ziblik-ievič in več deželnih poslancev. Posebno so pohvali živino ua razstavi. MiuiBter je šel od tam 8. t. m. zvečer.
I v. Alc»IJc. Ko je bil Vratislavski knezoškof dr. Robert Ilercog v Poljski Oatravi, podali so mu srenski svetovalci spomenico, ki prosi, naj pošilja knezoškof v Ostravo duhovnike, zmožne češkega jezika. Ali druge srenje nimajo razuma uli prilike za tako spoznanje, se ne more določiti. „lIičemo duhovnike, ki znajo besedo božjo oznanovuti v pravilnem jeziku, ker ubogemu ljudstvu, ki se živi z delom svojih rok ne moremo druge vzgoje dati, kakor poučevanje v ljudski šoli, in to naj bode v jeziku, ki je tudi v obliki dovršen. To zahteva namen poučevanju sploh, posebno pa v vorozakouu, ker že sredstvo, t. j. jezik mora požlahniti iu »blažiti srce." Na vprašanje, f katerem jeziku se Bploh poučuje, in če otroci, katerih je lOOO shajajo z nemškim učnim jezikom, odgovorilo so je, da se otroci v l.ed šolskih postav morajo učiti uemški, a da so nikdar un nauče du dobrega nemški, ker nimajo prilike, govoriti nemški, a močno je obžalovati, da ho otroci no nuučo maternega jezika. Toraj iz sedanjega šolskega poučevanja prihaja rod , ki je unemeren za narod in ver-Htvo, ker se otroci v šoli, ko nemškega ne umo, dolgočasijo, lenarijo i. dr. Škof je to miloval ter rekel: Vašim češkim iu poljskim bratom ua Pruskem so tudi ue godi bolje, a Hkrbel biidern, da doboste čeških duhovuov." Tako sodi Prus o našem šolstvu, iu to je sra-motivno za našo pedagoge, ki bi imeli skrbe i ta umuo ljudsko poučevanje, d» ue vzrasto iz šol ljudatvo versko in narodno unemarno.
To je vendar kaj posebnega, du bo v šle-ziji kar nič na boljo noče obrniti. (To pu mi Slovenci ludi pravimo, kar so nas tiče.) Te-šiuski okraj šte.e 112.184 duš, med temi ]0 103.146 Slovanov in le 1)039 Noincuv in vendar ponemčujejo začenši pri deželnem šolskem svetu do zadnjega učitelja. Ako pa pogledamo teh 9039 Nemcev, vidimo, da ho večidel žid e. Ostanek jo tuko imenovana sleška intelligenc«,
njih prepričanje je tako, da za človeka ni boljšega, kakor biti liberalen odpadnik po Bmislu uprave.
Da pa razumemo, zakaj da hoče občina Ostrova imeti češke duhovne, naj tukaj omenimo, da med vrsto zgoraj imenovane inteligence upada tudi več na slržkih duhovnov in učiteljev; ti poslednji ozirajo se na pruski „Schulverein"; oboji pa kč semiti skupaj vozijo, tekmujejo v liberalismu ter hočejo pokopati pol tiško in narodno svobodo svojih slovanskih Borojakov, nuj bodo že Poljaki ali Čehi. Katoliška in evangeljska cerkvena oblast ne gleda na to, ali uo duhovniki zmožni liudskega jezika, pa tudi skor ne more drugače, ker iz srednjih šol ne prihajajo drugačni ljudjo nego narodno vnemami. Nasledek trgu pa jo, da germanizacija po ljudskih iu srednjih šolah ne rodi nemških učenjakov, marveč brezuučajnih ljudi, ki niso zanesljiva podpora družinskemu in državnemu redu. — Ali Be ljudsko vzobra-žeuje s tem podpira, ali more država biti zadovoljna s takimi vzgojitelji ljudstva? S tem je pa tudi povedano, je li treba šolBke reforme ?
V IKi-nu se je vpisalo v češke šole 132 dečkov iu 131 deklic, tedaj skupaj 263 otrok. Nemci tam odlašajo, kolikor morejo, napraviti češke šole; I, 1. so razglasili po časopisih, da ni otrok za češke šole, ker vpisovanja niso o pravem časi razglasili, in kerstariši niso vedli za to, Be jih ni mnogo vpisalo, a letos ne tnorejo pripovedovati, da so jih ui zadosti oglasilo za češke šole.
Vuauje države.
Ik llrroliiin so naznanja, da je knez BiBmark zbolel, zdravniki so mu prepovedali delo, podpiše aamo najnujnejšo stvari.
„II(irliiier T»«(l»ln<lu" se p šo iz Fetrogradu, da o carovem venčauji se nič za gotovo ne ve. Toliko je gotovo, da so pripravi! dokončane. — Po vseh listih je bilo brati, da je bilo osem kouj za cesarjevi voz mrtvih najdeuih — a to so si izmislili. Dva teh konj, ki bo jih za drag denar kupili v lianovru, sta poginila, a že pred dalj čaBom.
Na podlagi telegrama iz INitrotfritrin, poroča , Nat. Ztg.", da je ruska cesarska obi telj srečno ušla veliki nevarnosti. 30. avgusta so bili cesar, cesarica, carevič, in več velikih knezov v tuboru pri Ust-lshori, da bo gledali naskok in bruuitev pol ske trdnjave. Pri teh vujuh bo napruvili tudi most čez Nevo. Komaj ho pa cesar in carevič bili čez most, kar se podere in več oseb cesurjega spremstva je bilo ranjenih.
1» lioudoim 6. sept. General Gorurd jo pregledoval in preiskoval svet proti Salihiyo in se prepričal, du Arabi uimu tum vtrjevunj, niti zbranih 8001) mož v ti okolici. Tudi general Wulf, ko je preiskoval svet okoli Kautare ni nujde.i sledu pnhujočim bedu nom iz Sirije. Škotov niso izkrcali, ker je na barkah ložeje h hruuo. Živež gre po ladijah, kutere mule vlečejo, k armadi, vendar se ga toliko potrebuje, da za sedaj ni mogoču napraviti zatožnega tabora v Kusassiuu. Pomikanje se bode
uri. Po dolgem boju bo jih menda odpodili. — Sicer iz Egipta ui slišati drugega , kakor ue-uadejenja. — Pripovedovali so, da Egipčanje ue znajo streljati in glejte njih topuica prav dobro strelju, rekli so, fellah bodo kar pobegnili, ali kaj vrlo se bijejo; streliva jim bode zmanjkalo, uli zmirom se sliši, da na novo ob-orožujejo Bvoje zatrjevanja, poslednjič pa, oglja jim bode pošlo, in glejte še vozijo po železu cah. — Arabi nima talentu za deželno osnovo- — Hudi bi vedeli, ali bi bil mogel kdo ob krutkem toliko storiti za brumbo dežele, kakor je storil Arabi paša v kakih štirih leduih.
1» BSgglgitfn. Ta teden hoče Volsel»y vojno zopet nadaljevati. Angleži se poČBsi pc mikujejo, iz Tel-el Mahutu so se pomaknili naprej do Kasasiua in iz Neiišeh do Tel-el-Ma-huta.
Is. iKimijlljii be javlja 9. Beptembru. Včeraj so šli štirje oddelki na ogled. Jeden oddelek, pri katerem je bila pehota iz Indije, konjiča, in 4 topovi zadeli so ua sovražuiku m so ga uazuj zapodili. Vojaki niso imeli izgub. Govorica pripoveduje, da je sladkovodni kunul unBtrau nasipa pri Tel el-Kebir odpeljan, in da je poplavil nižjo južno strau. V Tel-el-Kebir so pripeljali 40 težkih topov.
■ ® littMMHMiiin 9. septembra se naznanja. Sovražuike bo odgnali, a opoldne so ponovili zopet bitvo. je padlo v angleški tabor. 100 mrtvih in ranjenih.
10. Beptembra. Arabljevih vojakov je bilo v boji 13 000 in 12 topov, Augleži so vzeli 5 topov. Angleži so mnogo ujetnikov nalovili in so šli do topovega streljaja blizo Kassasina.
Več topovih krogel Angleži so zgubili
Izvirni dop?si.
'Mi llobriir, 0. sept. (Osemdeset letuica.) Preč. g. kanonik Fr. Juvaučič dekan pri Novocerkvi, jo danes ovenčal dobo dolgih 80 let, odkar je v Kojuicah v 9. dan septembra 1802 zagledal luč belega dneva. Včeruj, v praznik mule Gospojnice, bo se pri častitljivem sturčeku zbrali duhovniki njegove dekanije. Jubilurij vis. čast. gosp. Luh je srčna Čutila navzočih razodevul priljubljenemu gospodu ter mu v spomin tega trenotku izročil krasno burmutico. Občutke srca ovajule so ti-trajoče ustnice, ko so se v odgovoru zaliva ijevule uebesom za milost, kakoršuo jo poča-stenec izmed vseli bivših Sošolcev jediui dosegel, pult za prijaznost, ki uiu se od strani duhovitih soliratov o razuih priložnostih izkazuje. Farniki so pa svojemu velikoletnemu voditelju zvečer priskrbeli podoknico , nu ruzuih gričih prižgali krese, u gromoviti glas možnarjev je radosten dogi dek oznuiiovui čez goro iu dol. Mnogo let Se tudi čez bisernico 1885 I
1» tVlja, t), septembru. Kat. škof iz AleBja v Albaniji, prevzvišeni gosp. Frančišek Malcizyuski prebiva za nekoliko dni pri svojem prijatlu gosp. Konradu Vušiču v lunovški gruj-ščiui poleg Celja. Omenjeni cerkveni knez ju ruski Poljuk iz Ljubljinu, od koder je bil
že kot, bogoslovec prognun. Pozneje je študiral začelo šo le čez teden dni, ker je prevoz težaven, v rimski propagandi ter postal vladika v Sko-in nočejo kje v dnu uu bIučbj vojske obe- fiji, ki šteje 21.000 duš. Gospod Vušič se je siti. Arabi-paSa mod tein prav luhko vojake kot generalui konzul v Albaniji svoje dni vc-premeščuje. Doiansko je Aleksandrija obležena, jliko prizadeval za oudašnje katoličane iu ka
SOOOO uiož je namreč v Kufr-el-Dauitr, 3000 v Meksu, 3000 v Abukiru , general Wood bi Be iiuvulu ue mogol ubranili.
1'reko lioiiiloiiit se poroča o bitvi, ki je bila 9. t. m. pri Knsasinu. To pot so napadli Egipčane Angleži pricej zjutraj ob (i.
toliške duhovnike, ter prejel od sv. Očeta dva reda, med drugim veliki križ Gregorjevega reda. — Duhovnikov Stoje imenovana škoiija 1H to je: osemnajst. Vladika Malc?ynski nosi po Begi uiboiink.h svičrnikov goste berke.
I v. !Vluril»or», dntS 9. septembra
(Odkritje spomenika cesarja Jožefa II.) Med tem ko se Celjani posvetujejo iu premišljujejo, kede, kedaj iu kako bi postavili spomenik cesarja Jožefa II., so si ga Mariborčani kar nenadoma že postavili- čisto ua tihem se je uamreč vse pripravilo: Dr. Otmar Iteiser, Mariborski rojak iu odvetnik na Dunaji, je kupil velik bronuBt kip cesarja Jožefa II. iu ga Ma-riborčuuom daroval. Mariborski mestui zastop ga je hvaležno sprejel in sklenil v mestnem parku ga postuviti in 8. septembra slovesno odkriti. Za to slovesno odkritjo je bil izvoljen poseben kornitč, ki je imel vse potrebno prirediti. Po mestu o tem ui bilo nič znano, kar pred nekterimi dnevi veliki plakati na ulicah vse to naznanijo z načrtom vred, po kterem se ima odkritje vršiti. Iu tako se je reB včeraj 8. Beptembra ob '/«12 Bpominek odkril in od dr. O. KeiBerju slovesno mestu izročil.
Od komiteja je bilo pač vso velikauBko osnovano in lepo pripravljeno, ali deževno vreme m pomanjkanje navdušenosti med ljudstvom je veliko popačilo. Ko bi su komit<5 bil spomuil, da je pri vsaki reči treba se do-ločeuih mej držati, bi se brž ko ne ta veselica veličastuiše izvršila bilu.
Mestui park je bil z banderami in vejami krasno okmčsn, večina mcatjauov je izobesila zastave, muzikuši so celi dan po mestu in v parku godli iu streljali so morebiti hujše, kakor takrat, ko je Turek mesto oblegal. Od dr. Iteiserjeve pristave v Pekrih se je mestni strelbi krepko odgovarjalo iu zvečer je ua vrhuncu Pohorja gorel velik kres.
Po razkritji spomenika je bila velika pojedina v kazini, kder je bilo menda nujprijet-niše, ker je bilo pod streho. Zvečer pa je bila namenjena ljudska veselica v mestnim vrtu, ki pa je menda po vodi splavala, ker je celi dan deževalo iu je bilo veliko blato.
Omenjeno mlačuost občinstva pri tej veselici nekteri pripisujejo pomanjkanju izobraženosti iu politične zaveduosti, kar pa ui res, ampak pravi vzrok tej mlačuosti je bil ta, da je bila veselica samo od ene stranke mest-janov komandiranu, in da so uekteri po izobešenih velikih nemških sastuvah razodevali s tem drug namen, nego pokazati svojo lojalnost m vdanost do vladarske hiše, iz ktero je bil Jožef II.	_
Domače novice.
V Ljubljani, 12. soptorabr«.
(Cesarica, cesarjevih Rudolf in prinoezinja Štefanija) dojdejo v soboto 16. t. m. dopoiudne ob 11. u. uu svojem potu v Trst s posebnim vlakom v Ljubljano, kjer se toliko času na kolodvoru ustavijo, da povžijejo zajutrk. Na kolodvoru se deluiu zu dostojen sprejem žu potrebne priprave.
(Deielni zbor) bode imel prihodnjo sejo menda v četrtek U. t. m.
(PreS, kanonik dr. Janez Gogala) imenovan jo zu škof Jakega nadzorniku za naše srednje šolo. Do/.daj jo ta posel opravljal preč. kanonik dr. Pauker, ki se mu je pu prostovoljno odpovedal.
(Slavnost) v spomin Bleivveiso v Zemonu 8. t. m, je bila sijajna; tacegu dne šo ni imela Čitalnica.
(88083 gl. 7'/u kr.) ukazalo je notranje ministrstvo izplačati kranjski deželni kasi va zdravstvene stroške vsled razsodbe državnega sodišču. Država je biIh obsojena vrniti kranjski deželi 83,888 gl. (14 '/„ kr. k temu pridejo So obresti za čas od 1. uovmbra 1881 do H. sepiembru 188»', ki znašajo 4194 gl. 43 kr.

(Šole v Ljubljani) se prično v Boboto 16. t. m. b bIovcbdo Bveto mašo, ki bode ob 10 uri v Btolui cerkvi. Vpisovanje učencev se bode vršilo 13., 14. in 15. septembra.
Na realki ne začenja Šolsko leto 16. septembra. Učenci se oglašajo 13., 14. in 15. v ravnateljevi pisarnici. Sprejemne takse je 2 gl. 10 kr., za knjižnico bo daje GO kr. Pismena in UBtmena sprejemna skušnja za 1. razred je omenjene tri dni, te dni so tudi po-navljavne Bkušnje za druge razrede. — V obrtni jsko šolo se sprejemajo učenci v nedeljo 17. septembra. Na novo vstopivši imajo ne skazati 8 spričalom ljudske Šole.
Na meBtnih šolah, in sicer na I. in II. deški šoli, potem na dekliški mestni šoli in na nunski dekliški šoli se začenja šolsko leto 16. septembra. Sprejemajo se učenci 14. in 15. t. m.; za I. mestno šolo v licealnem poslopji, za II. meBtno šolo v šoli na Gojzovem grabnu, za mestno dekliško šolo v redutu in za nunsko dekliško šolo v samostanu čč. uršu-linaric.
Na c. kr. spodnji gimnaziji v K ran j i se začenja šolBko leto 16. Beptembra. To leto se bode odprl I., II. in III. razred. Oglašajo se učenci 14. ali 15. septembra in plačajo za učne pripomočke 1 gld., Bprejemne takse pa 2 gl. 10 kr.
Na c. kr. višji drž. gimnaziji bb začenja Šolsko leto 16. septembra. Oglašajo be učenci 13. in 14. v piBarnici ravnateljevi. Tirja se, da učenca Bprcmijo Btariši ali njih namestniki, krstni list, za učence I. razreda zahteva bo šolsko (obiskovalno) spričalo ljudske šole, za druge razrede spričali dveh poslednjih seme-Btrov, izkaže se oproščenje Šolnine ali vžitek Štipendij in poBlednjič se plača 2 gld. 12 kr. Bprejemne takse in 1 gl. za učno pripomočke.
Učenci, ki so že bili na tem zavodu, oglašajo se do 15. t. m. — Sprejemni izpiti zal. razred so 15. septembra ob 8. uri zjutraj, isto tako tudi dnigi sprejemni, ponavljavni izpiti.
Učenci, ki spadajo po BVojem rojBtvenem kraji in po družinskih razmerah v kranjsko gimnazijo, se ne Bprejmo v paralelne razrede spodnje gimnazije.
Na c. kr. izobražcvaliŠči za učitelje in učiteljice in z njima združenih vadnicah Be začenja šolsko leto 16. Betembra. Vpisujejo se sprejemanci 13., 14. in 15. septembra v ravnateljevi pisarnici.
(Zidanje novega porotniSkega poslopja) ua Žabjeku izročilo se je od pravnoBOdnega muii-Bteratva našemu domačemu zidarskemu mojstru, Filipu Zupančiču. Tudi druga dela bodo OBkrbeli veči del samo domači mojstri.
(Ljubljanska požarna straža) je dobila V razstavi ognjebranilnih predmetov v Inabruku za gasilno orodje po nji izstavljeno diplomo priznanju.
(Vdovsko učiteljsko društvo.) (Konoc.)
Odgovoriti nam je nekako na vprašanje, zakaj du učitelji tako malo pristojiajo društvu. Vzroki so pač mnogoteri, kontastujemo lo to, da imajo tudi po drugih deželah taka privatnu učiteljska društva, tudi drugod bo jih vdeležujo le nekaj učiteljev. Na Kranjskem opazujemo uže dle časa, da učitelji, ko vidijo, da njim ali ujih obitelji — otroci dobivajo podpornine le do 18. letu, vdove pa po moževi Hinrti — društvo ne bode nič koristilo, izstopajo, pri-Htopaio sicer mladi učitelji, u Število pristo-pivših ni v pravem razmerji h Številom učiteljev, tako da je vže pokojni ustanovitelj društva jedenkrat rekel z nejevoljo: »sedanji učitelji no znajo zavoda ceniti". A vendar ga znujo toniti, namreč ta čaB, kedar uže čutijo kal
emrti v sebi, takrat se razglašajo za pristop,
—	vendar tačaa jih nihče ne Bprejme. — Sicer Bi pa zdrav človek misel o smrti iz glave zbija; nekoliko je pa tudi to vzrok, da država Bili učitelje Bkrbeti za pokojninski zavod, privatno društvo pa tega ne dela. Nekateri starejši učitelji bo uže želeli, da bi so premoženje razdelilo ustanovnikom t. j. tistim, ki bo od od začetka pri društvu, a to bi bilo zoper pravila, — tedaj kdor hoče, naj pristopi k društvu, kdor pa misli, da bode brez te pomoči lahko Bhajal, toliko boljše njemu, oziroma njegovi obitelji.
Udov je sedaj vpisanih 66; vendar ako odštejemo tiste 4, ki so ietnino na dolgu za več let, oBtane jih le 62. — Pristopilo jih je na novo 6. — Izstopil je 1, in umrl je tudi 1 (g. Kušlan bivši učitelj v Slavini 11. marcija.)
—	Po novih Btatutah dobivajo udove po 100 gld. pokojnine, otroci po 25 gld. oziroma 50 gld. onemogli učitelji pa do 100 gld.
Pokojnino je dobivalo 10 vdov po 80 gld. a le 1 po 100 gld.; podpornine 21 sirot po 20 gld. ; podpornina neha z 18 letom. Vdove in Birote so dobile tedaj 1170 gld. in premo ženju je zopet priraslo 1300 gld.; tako da je Bedaj premoženja v državnih obligacijah 40 350 gld., k temu pride pa še drugega premoženja v gotovini itd. 1559 gld. 66 kr. veega premoženja je tedaj 41.909 gld. 66 kr. Premoženje shranjuje in gospodarstvo vodi predsednik, manj važna opravila pripadajo tajniku in blagajniku.
Po tem običajnem poročilu prišle so na dnevni red, tudi druge točke.
a)	Upokojenemu učitelju J. Zupancu se dovoli na njegovo prošnjo 80 gld. izvanredne podpore. G. J. Zupanec je poslednji čaB od 1.1875 služil pri Novi Štifti na Štajarskim nad Gornjem Gradom. Učitelj je od 1. 1841, a lota bo mu štejejo lo od 1. 1871 in po deželBki šolski postavi na Štajarskem se štejejo starejšim učiteljem 4 leta za 3. in tako jo dobil učitelj Zupancc po 411etue.m službovanji v 05. letu Bvoje HtaroBti 240 gld. pokojnine. Z ozirom na to in ker je g. Zupanec bivši učitelj v Šent. Rupertu pri požaru 1. 1871 ob vse prišel, kar si jo bil doBihdob pristedil, privolil mu je zbor izvanredne podporo 80 gld.
b)	Učitelju L. A. iz K. se dovoli izvan redne podporo lo za ta slučaj 50 gld.; prosil jo ali posojila ali podpore, in zbor mu jo dovolil 50 gld. zastonj, da ga oprosti skrbi vračevanja.
c)	Tajniku hc dovoli za njegov trud pri-čenši od I. 1870 — 50 gld. Sprejeto z opazko da tajnik no more zahtevati nagrade, k<r ho je zavezal trud brezplačno opravljati.
V preglodovalce računov bo volijo g. g.: Belar in Zumer iz II meBtno šolo in Stegnar učitelj na Gradu.
Zbor prosi predsednika, du naj So zana prej vodi in gospodari društvo, in predsednik se vda občni želji. Isto tako OBtane ves se danji odbor h tajnikom in blagajnikom vred, ti so: Čenčič, BorBtnik, Govekar, Kuhar, Tom-Sič, Preprotnik Andr. (prednameBtnik) iu Pra-protnik Frauce učitelj v Preaki.
(Zj včerajSnim somenjem) ho Stucunnrji in prodajalci Hploh slabo pohvalijo. Ljudi ju prišlo malo iu živine, govejo iu konj, bilo je na živinskem trgu tako malo, kakor mulo kdaj o navadnih moHUČnih somenjih. Nekoliko je bil temu menda kriv mesečni živinski Hometij, ki je bil So le v soboto 9. t. m. Tudi ni bilo videti nič posebno lepo živine, cena pu ju bila vendar viaoka in bo vsi svoju blago conill jako drugo.
Razne reči.
—	Iz Dola (Luatthal) ae nam piše 7. aept.: Grajšino našo, doaedaj lastnino grofov AtemBOv, kupil je te dni goapod Fran Povše, deželni poslanec in profesor kmetijstva v Gorici. Sprejeli bodo to novico z veaeljem; kajti blagi gospod zanimal ae je za nas že pred leti, ko nam ni bila še areča prištevati ga faranom- Njemu namreč ae ima poaavska naša doliik v prvi vrsti zahvaliti, da su je vravna-nje (reguliranje) Save resno pričelo in ae zdaj pridno nadaljuje. Ker je goapod dober katoličan, vrl in značajen narodnjak, pozdravljamo ga z radostnim „dobro doSel"!
—	Duhovake premembe v lavau-tinaki škofiji: Č g. Anton Inkret je prestavljen k hv. Jurju na Šavnici, č. g. Nachti-gall k sv. Marjeti pod Ptujem; č. g. J. Pejtler v Iloče II.; Č. g. Al. Haubenreich gre zaradi bolebnouti v začasni pokoj.
V ljubljanski škofiji: Č. g. Rok Merčuu, prefekt v Alojznici, gre za kaplana v Staro-loko.
—	Iz Celja bo poroča, da bode imela tamošnja, nekdaj jako Blavna gimnazija letos Se manj dijakov kakor preteklo leto, ker hoče več učenccv avoje študije nadaljevati na gimnaziji ljubljanski. Razprtija med vodjem in profoBorji še ni poravnana.
—	Vpisovanje učencev na apodnji gimnaziji v Ptuju bo bode vršilo 14. in 15. t. m. od 11. do 12. ure pred poludnem.
—	Načelnik trgovinske in pomor-ake aodnije in b krati tudi nameatni načelnik deželne sodnije v TrBtu pOBtal je dr. Josip Moaaettig.
—	Zabavnika „Deutacher Ilaua-achatz" izšel je na avitlo',16. anopič, ki obsega: Zu reehter Zeit. Novelle von Friedrich liudolph (Fortaetzung uud Schluss.) — Kine mittarnllchtllche Ruderfahrt auf der Themae. Von Dr. Adolf Heine. — Uin die Mitgift. Frel nach M. Myrian bearbeitet von VValther von Emden. — Unter tropisehem Ilimmel. Bilder aua Sumatra. — Die \vtliten Markun. Vou Dr. BerghauH. — DaB Pyrophou. — Das Nildelta, Kairo, und der Buezkaunl in Aegy-pten. — Berliner Chrouik vou Dr. X. Allerlei.
—	Podobe pa ao: Der Schubrakentapir. Nach dem Lcben gezeichnet von G. Miitzel. — llaue am See Badoh auf der Insel Sumatra. Nach einer Photographie. — E li Dorf dur BattuB auf Sumatra. Nuch einer Photographie. — Ausicht von Attxandria in Aegypten vor der BeschieaBUng. — Pyrophon und der eingende Kronleuchter. — Der Brenner des Pyrophon.
—	Uebersicbtskarto von Uuterii2ypten. — An-aicht von Kairo in Aegypten. Nuch einer pho-tographischijn Aufoahme. — Der Suezkanal bei Port Said. Nach einer photographiachen Aufnahme.
Umrli ho t
6.	Boptombra. Torozlja Trontol, 24 I., jot.
7.	uoptombru. Januz t)kocky 60 1., pljuiSnu jotiku.
V bolnišnici : 4. Boptombra. Ignacij (Irum, 39 let, vnetji; pljuč.
7. septembru. Jakob Toblja, dninar 57 lot,.
•lavne ilruihc.
18. Boptombrn. okn. držb. užitnih pruvic Joz. Zuvorl iz linkovniku 720 gld. Ljubljana. 1. oks. držb. pos. Mnrjora .Sturihu iz Uubor HO gld. Metlika. 1. okn. držb. po«, Marjeto Pogačar ZgoS 645 gld. Iludoljica. 1. okn. držb. poa. Janezu Okrogar iz Lazov 1973 gld. Litija.