Janez Orešnik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
O DESNEM IZPUSTU
PROKLITIČNO-ENKLITIČNIH NASLONK
če se v povedi pojavlja ena ali več besed dvakrat (ali še večkrat), se ponovljeno včasih lahko izpusti, ne da bi se spremenil pomen povedi. Npr. namesto iskal sem jih in kmalu nato sem jih srečal lahko rečem iskal sem jih in kmalu nato srečal. Izpuščena ponovitev sem jih stoji v tem primeru desno od neizpuščenega sem jih. Imenujmo zato pojav »desni izpust«.'
Pričujoči donesek zadeva proklitično-enkUtične naslonke in podaja prvi pribUžek pravil, ki naj bi urejala njihov desni izpust^ Proklitično-enklitične naslonke stojijo v stavku posamično aH v naslonskih nizihi tu obravnavam obe možnosti, le da se pri naslonskih nizih omejujem na take, ki sestoje samo iz proklitično-enklitičnih naslonk, ne tudi iz drugačnih breznaglasnic'
1. Prvo pravilo: ponovljeni proklitični niz se lahko izpusti, vendar načeloma le v celoti, ne po delih. - Primer: se mu vrti in se mu blede. Desna ponovitev je prokUtični se mu. Ne morem izpustiti samo se ali samo mu (stavčna para se mu vrti in se blede, se mu vrti in mu blede nista pravilno tvorjena), pač pa se mu v celoti (stavčni par se mu vrti in blede je pravilno tvorjen in pomeni isto kot izhodiščni).
Prvo pravilo velja tudi za posamične proklitične naslonke, če so ponovitev. Primer: iščem ju in ju kmalu nato srečam lahko okrajšam v iščem ju in kmalu nato srečam.
2. Drugo pravilo (sledi iz prvega): če je ponovljen le del proklitičnega niza, se niti ponovljeni del niti cel niz načeloma ne izpusti. - Primer: se nama vrti in se naju loti mrzlica. Tu je desni niz prokUtični se naju, ponovitev v njem samo se. Te ponovitve se ne da izpustiti (se nama vrti in naju loti mrzlica namreč ni pravilno tvorjen stavčni par), celega niza prav tako ne, saj ni cel ponovitev (se nama vrti in loti mrzlica ni pravilno tvorjen stavčni par).
V točkah 3-5 so obravnavane izjeme od drugega pravila.
' Odprto naj ostane, ali je »izpust« samo udoben način govorjenja ali resničen skladenjski potek,
' Proklitično-enklitične naslonke so naštete v SS 1976, str. 58. Dodajam na;, primerjaj zdeto na; bi se mi z enklitičnim
naj in naj bi se mi zdelo s proklitičnim.
' Naslonske nize iz samih proklitično-enklitičnih naslonk imenujem v nadaljnjem kratko »nize«. Splošna pravila o izpustu ponovitev (zlasti naglasnic) tu niso obravnavana. Taka splošna pravila, ne posebna o izpustu naslonk, so na primer verjetno kriva, da se povedi moral jih ;e obiti in je zato izgubil več metrov ne da izreči brez desnega je - v nasprotju z obšel jih je in je zato izgubil več metrov, kjer desni je lahko izpustim.
145
3. Če vsebuje ponovljeni proklitični niz ali ponovljeni del proklitičnega niza med drugim naslonke iz skupine naj, bi, sem ..., bom ..., se le-te lahko izpustijo same zase, vendar le vsi navzočni primerki hkrati. - Primer: naj bi se mi vrtelo in naj bi se mi bledlo. Tu je ponovljen proklitični niz naj bi se mi. Vsebuje naj bi iz skupine naslonk naj, bi, sem ..., bom ... in tega lahko izpustim v celoti (stavčni par naj bi se mi vrtelo in se mi bledlo je pravilno tvorjen in pomeni isto kot izhodiščni). Ne morem pa izpustiti samo naj ali samo bi (iz stavčnega para naj bi se mi vrtelo in bi se mi bledlo ne čutimo, da bi bil za in izpuščen naj; stavčni par naj bi se mi vrtelo in naj se mi bledlo ni pravilno tvorjen). Samo se ali samo mi tudi ne morem izpustiti [naj bi se mi vrtelo in naj bi mi bledlo ni pravilno tvorjen stavčni par, naj bi se mi vrtelo in naj bi se bledlo prav tako ne, ali vsaj nima istega pomena kot izhodiščni stavčni par).
Ker je v primeru ponovljen niz v celoti, lahko v skladu s prvim pravilom tudi celega izpustim: naj bi se mi vrtelo in bledlo j e pravilno tvorjeno in pomeni isto kot izhodiščni stavčni par.
4. Če je v proklitičnem nizu, ki vsebuje najmanj eno naslonko iz skupine naj, bi, sem bom .., in se (za brezosebnost, trpnost) ali si (oboje po izvoru osebni povratni zaimek), se lahko hkrati z naslonkami iz skupine naj, bi, sem ..., bom ... izpusti tudi tak se ali si. -Primer: bi se ti reklo in bi se te vprašalo. Tu je v proklitičnem nizu bi se te ponovljen bi se (se izraža brezosebnost)." Po točki 3 lahko izpustim bi (saj spada med naslonke skupine naj, bi, sem ..., bom ...) in dobim bi se ti reklo in se te vprašalo, kar je pravilno tvorjeno in pomeni isto kot izhodiščni stavčni par. Hkrati z bi lahko izpustim tudi se in dobim bi se ti reklo in te vprašalo, kar je prav tako v redu. Samo se (brez bi) pa se ne da izpustiti (bi se ti reklo in bi te vprašalo ni pravilno tvorjen stavčni par).
Drug primer: dovolili ste si in ste si tudi prizadevali. Tu je ponovljen proklitični niz ste si (oba Si sta iste vrste). Najprej lahko izpustim samo ste (po točki 3) in dobim: dovolili ste si in si tudi prizadevali, kar je pravilno tvorjeno in po pomenu enako izhodiščnemu stavč-nemu paru. Ne morem pa izpustiti samo si (dovolili ste si in ste tudi prizadevali po pomenu ni enako izhodiščnemu stavčnemu paru).
Iz povedi kokoš se je že kuhala in se bo še pekla, kjer je ponovljen se (izraža trpnost), tega se ne moremo izpustiti, ker je v istem nizu tudi bo. Ta sodi med naslonke skupine naj, bi, sem ..., bom ... Izpustiti se ga ne da, ker ni ponovitev. Ker se ne da izpustiti bo, mora (po točki 4) ostati tudi se (poved kokoš se je že kuhala in bo še pekla ne pomeni isto kot izhodiščna poved).
5. Če v proklitičnem nizu, ki vsebuje ponovljeni se (za brezosebnost, trpnost) ali si, ni naslonk iz skupine nay, bi, sem..., bom ..., se se ali si lahko izpusti sam zase. - Primer: se vama reče in se vaju pohvali. Tu je ponovljeni del proklitičnega niza se (izraža brezosebnost) in tega lahko izpustim (se vama reče in vaju pohvah je pravilno tvorjen stavčni par, enakega pomena kot izhodiščni).
6. Če je ponovljeni niz enklitičen, niso mogoči nikakršni delni desni izpusti. - Primer: vr-telo naj bi se nam in bledlo naj bi se nam. Tu je ponovljen enklitični niz naj bi se nam. Iz tega ne smem izpustiti nobene naslonke same zase ali v skupinah, manjših kot cel ponovljeni niz; vsakič dobim nepravilno tvorbo ali pa pomen ne ustreza pomenu izhodiščne povedi.
Odprto ostaja, ali se opuščajo v celoti samo proklitični nizi (tako v vseh primerih iz točk 1-5) ali tudi enklitični. Delni izpusti nizov kažejo, da se vsekakor izpuščajo proklitični.
* Tu ne bo načeto vprašanje zase, kdaj je beseda B ponovitev besede A. Tako desni je v če je utrujen in ga je strah ni ponovitev levega (in se ga ne da izpustiti): desni je brezosebni, levi ne. Včasih izpust dokaže/ovrže tolikšno sino-nimnost kakih enakozvočnic, kolikršna se zahteva v skladnji.
146
Dokaz iste vrste ni mogoč pri enklitičnih nizih, pri njih namreč ni delnih izpustov. Ne poznam primera, v katerem se niz ne bi dal premakniti iz nedvoumno enkUtičnega položaja v proklitičnega, in bi torej morebitni izpust celega niza v njem prizadel nesporno enkU-tične naslonke.5
7. V vseh primerih iz točk 1-6 se naslonke, ponovljene na desni, smejo ah ne smejo iz-puščati. Ne poznam pa primera, v katerem bi bil desni izpust naslonk obvezen vsaj tako, kakor je obvezen desni izpust naglasnice Janez v Janez vstane in Janez se umije (če nastopa v obeh stavkih isti Janez).
' Če je res, da se ponovljenih enklitik ne da izpustiti, se ponuja naslednja možna razlaga dejstva, da se v slovenščini uveljavlja težnja po spreminjanju enklitik v proklitike: proklitike so boljši jezikovni znaki kot enklitike. Prednost proklitik je v tem, da so skladenjsko gibčnejše od enklitik (saj ponovljene lahko včasih izpustimo). - Spreminjanje enklitik v proklitike poznamo tudi iz drugih jezikov, npr. iz makedonščine. ' A. Vaillant, Grammaire comparee des langues slaves 111, 1966, str. 335.
147