Glasilo delovne organizacije
Iskra — Industrija baterij
Zmaj, n.sol.o.
APRIL 1988, Leto XXIII
Številka 4
>\Tsi(RA7<
Hermetično zaprte baterije bodo na tržišču jeseni
Razgovor z glavnim direktorjem Zmaja Vladom Podlogarjem, ki ga je imel novinar Lado Drobež za glasilo ISKRA z dne 4. april 1988 objavljamo tudi v našem glasilu z namenom, da se z njim seznani širši krog bralcev, tudi upokojenci in ne nazadnje, da se ohrani kot pričevanje našega časa za prihodnost. -Ur.
rije povsem zapreti pred iztokom, 'jih torej hermetizirati.
Po velikanskih problemih, ki jih je imel Zmaj pred leti zaradi slabe kakovosti, ki so jo med drugim povzročila tudi prizadevanja za pocenitev proizvodnje, se je zdaj kakovost Iskrinih baterij ponovno zboljšala, že letošnjo jesen pa bodo začeli proizvajati povsem hermetično zaprte baterije. Poleg kakovosti, so vso pozornost namenili tudi programu specialnih baterij, največ pa si obetajo od tako imenovanega litijevega programa.
0 lanskem poslovanju Iskrine tovarne baterij ter o načrtih za ■ letos smo se pogovarjali z direktorjem Zmaja Vladom Podlogarjem.
Verjetno je najbolje, da začnemo sedanjo predstavitev Zmaja kar s poslovnimi rezultati v minulem letu?1
Se strinjam, povrniti pa bi se moralše celo v zadnje četrtletje leta 1986, ko se nam je začela skokovito zmanj še vatiLdohodkovna donosnost: ob 100 in več odstotni inflaciji so nam leta 1986 odobrili le 31 odstotno povišanje cen, ta razkorak pa se je nato nadaljeval vse minulo leto. Do lanskega oktobra se nam je nabrala izguba že v višini nad milijardo dinarjev, s sanacijskimi ukrepi pa smo jo nato do konca leta zmanjšali na 860 milijonov dinarjev. Še preden smo oddali zaključni račun, smo to izgubo pokrili in sicer delno iz lastnih virov, delno pa iz Iskrinih nepovratnih sredstev.
In kateri so bili ti uspešni sanacijski ukrepi?
Razdelil bi jih na tri dele ob hkratni skrbi za povečanje prodaje doma in na tujem. Na prvo mesto bi postavil specialni prodam baterij, ko skušamo zapolniti t.i. tržne niše zlasti na področju cestno-prometne signalizacije. Dosegli smo že precej dobre rezultate in s temi baterijami uspeli tudi že povečati izvoz na zahtevna zahodna tržišča. Prav te baterije so tudi dohodkovno zanimive in akumulativne .
Seveda smo v sanacijskem programu namenili vso pozornost tudi zboljševanju kakovosti, ki nam je 'pred dvema letoma precej zaprla tržišče. Kakovost naših baterij je zdaj spet na evropski ravni - govorim o Leclanc-hejevih baterijah - začrtali pa smo si tudi to, da moramo bate-
Doma izdelani številni strojni sklopi in povezani v linijo za proizvodnjo hermetično zaprtih baterij iz dneva v dan dobivajo čedalje bolj zaključeno celoto.
To nikakor ni enostavno, tudi zato ne, ker moramo sami in z lastnim znanjem izdelati tudi celotno tehnološko linijo. Računam, da bomo prve neprepustne baterije poslali na tržišče že konec tretjega četrtletja letos. To bo vsekakor velika prelomnica v našem delu.
Litijev baterijski program je verjetno tretje področje, ki ste mu namenili v sanaciji največ jo pozornost, ob tem pa seveda vrstni red, po katerem jih naštevamo, sploh ni pomemben?
Vsekakor. Prepričani smo, in to potrjuje tudi izredna rast uporabe litijevih baterij v svetu, da je "litij", kot tem baterijam pravimo, program prihodnosti. V Zmaju smo z investicijo v litijev program startali leta 1985, vse mogoče podražitve pa so nas zdaj, ko smo na pol poti, stisnile ob zid. Povsod iščemo zdaj dodatne finančne vire, seveda pa predvsem v Iskri, saj smo prepričani, da se prav litijeve baterije vključujejo v Iskrino dolgoročno usmeritev. Te baterije so namreč namenjene profesionalnemu tržišču, zlasti na področju elektrotehnike.
Kako pa je s programom alkalnih baterij. Menda je vse skupaj ostalo na ravni laboratorijske proizvodnje?
Pred desetletjem je dobil Zmaj, kot je znano, linijo za proizvodnjo alkalnih baterij. Medtem je šel svetovni razvoj naprej, mi pa smo obstali. Sklenili smo, da bomo končno odločitev o prihodnosti proizvodnje alkalnih baterij v
Zmaju sprejeli maja ali junija letos.
Slišati je, da ste proizvodnjo nekaterih baterij že opustili?
V	Zmaju smo se dogovorili, da tistih baterij, ki jih ne moremo ali ne znamo narediti kakovostnih, v prihodnje ne bomo več izdelovali. Tako smo že koncem lanskega leta ukinili proizvodnjo baterij 2R 10. To je Leclanc-hejeva trivoltna baterija, letos pa smo iz proizvodnje umaknili tudi že alkalno baterijo H 14,
ki smo jo proizvajali po stari tehnologiji.
Kot je znano, ima Zmaj dve tovarni - v Ljubljani in v Šentvidu pri Stični. Kako poslujeta?
V	obeh so problemi kar precej različni. V Ljubljani izdelujemo v glavnem Leclanchejeve baterije, na Dolenjskem pa poleg depol paste tudi ves ostali specialni program. Prav s prodajo teh specialnih baterij lani nismo imeli večjih težav, dosti hujše pa so bile pri standardnem programu, pri katerem pa se je
v drugi polovici lanskega leta prodaja normalizirala, uspešno pa se nadaljuje tudi letos. Temu primerni so bili tudi lanski rezultati: v ljubljanskih Baterijah smo imeli za 730 milijonov dinarjev izgub, v Specialnih baterijah pa 130 milijonov.
Nekako pred letom 1985 je veljal Zmaj v Jugoslaviji za prvega ba-terijaša. Zaradi problemov v kakovosti vam je primat odvzela Oroatia, kako pa je zdaj?
Oroatia je ta hip največji jugoslovanski proizvajalec baterij, verjetno veliko tudi po zaslugi sodelovanja z Varto. Ima približno 45 % tržnega deleža v Jugoslaviji. Mi smo po tistem "znamenitem" letu izgubili precej kupcev, zdaj pa jih ponovno pridobivamo in se približujemo 42 odstotnemu tržnemu deležu. Preostalega ima Tesla.
Pred nekako letom dni smo v našem tedniku sklenili, da bomo
Strojne dele iz projekta ALBA smo začasno iz pritličja preselili in konzervirali v kletnem oddelku.
bralcem podrobneje predstavili vse Iskrine zgubaše, ki so leto 1986 končali v rdečih številkah. Od vseh štirih zgubašev ste takrat položaj komentirali le vi, zato tudi intervjuja nismo objavili. Kot enega najhujših problemov ste označili velikansko jugoslovansko nerazvitost pri potrošnji baterij. Seveda intervjuja nismo zavrgli, tole ste takrat omenili:
V primerjavi z razvitim svetom, kjer je povprečna letna potrošnja baterij na prebivalca med 12 in 15, se ta številka giblje v Jugoslaviji med 3 In 3,5 baterije. Pri potrošnji baterij zaostajamo celo za nekaterimi afriškimi državami, tudi tistimi, ki so celo po nacionalnem dohodku ali po drugih pokazateljih precej za nami. Pri njih je letna potrošnja na prebivalca med petimi in sedmimi baterijami.
Vzrok za to, da smo med nerazvitimi tudi na tem področju, je verjetno v tem, da zaostajamo za svetom tudi v številu tako imenovanih trošil, ki za svoje delovanje potrebujejo baterijski vir energije?
Nedvomno. Prav zato imamo v Zmaju že nekaj časa dopolnilni program, lani pa smo se celo preregistrirali in zdaj nismo le tovarna baterij in svetilk, pač pa tudi vseh tistih elementov, ki trošijo baterije.
Se vam zdi, da je problem tudi v tem, da imamo v Jugoslaviji kar tri tovarne primarnih baterij, ki skupaj prodajo nekje
med 60 in 70 milijoni baterij, na Japonskem pa je menda šest ali sedem tovarn, ki pa izdelajo skoraj pol milijarde baterij. V vašem prejšnjem intervjuju smo našli tudi podatek, da je potrošnja baterij na Japonskem okoli 30 baterij na prebivalca na leto.
To vse drži, komentar pa zato verjetno ni potreben. Seveda pa smo v Zmaju prepričani, da je prav zaradi vseh teh razmerij baterijski program še vedno izredno perspektiven, z napredkom razvitosti Jugoslavije se bo potrošnja baterij nedvomno povečala, seveda potrošnja dobrih baterij.
Želite še sami kaj povedati?
Rad bi poudaril, da je bila Iskrina pomoč v lanskem letu za Zmaja izredno dragocena, in sicer tako pri pokrivanju izgube kot pri reševanju težav, ki smo jih imeli zaradi drastičnih sprememb zakonodaje o osebnih dohodkih.
M
naslovna stran
Pred poslopjem Zmaja, točneje pred vhodom v upravno poslopje so se v vrsto postavili trije, skoraj novorojeni štirikolesniki, ki so "staro za novo" nadomestili že izmučene prednike. Kamera jih je ujela, ko še niso bili krščeni s tablicami in to na dan, ko je za-vihrala zastava - zaradi volitev seveda. Njene malce obledele barve so se skladno ujemale z barvami teh novih treh "Katre".
Ne samo zaradi tega in možnosti za domiselno simboliko, pač pa naslovnico namenjamo kot čestitko za praznične dneve, dolge ves teden in še nekaj čez po želji z letnim dopustom namreč. Naj bo premor, predah, počitek in še kaj za
1. maj - praznik dela
Naj se nam zaradi lepih doživetij vtisne v spomin.
V razgovoru so sodelovali:
SOZD Iskra: Preds. posl. odbora Franc Šifkovič ii} člani odbora Godec Jože, Mihev Sašo, Fales-kini Rado, Osojnik Vito, Gregorič Fedor, Resnik Miloš in Fabio Škopac, direktor Iskra-Banke.
DO Zmaj: Podlogar Vlado, Hren Jože, Jež Zdravko, Dereani Tomaž, Kajdiž Andrej, Cerar Bojan, Mandič Milan, Culot-Vidic Stanislava, Hajdinjak Silvo, Bavdež Matjaž in Alibe-govič Fadil.
TOZD Specialne baterije na 3. mestu po vrednosti izvoza v občini Grosuplje
Uresničevanje začrtanih programov in še zlasti izvajanje pred-sanacijskega programa skupno z ostalimi poslovnimi rezultati je bilo osrednje zanimanje predsednika poslovodnega odbora SOZD Iskra Franca Šifkoviča, ki je s svojimi sodelavci v torek 5. aprila popoldan obiskal TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični.
Potem, ko je glavni direktor Vlado Podlogar predstavil Zmaja po organizacijski in finančni plati, je direktor šentviškega TOZD-a Jože Hren orisal tudi zgodovino tega obrata, ki bo v maju dopolnil 52 let obstoja v sklopu celotnega Zmaja. Omenil je, da se je v tem času trikrat menjal proizvodni program, in da je bila leta 1979 izvedena prva večja investicija za baterijo 4-R 25, kar bi lahko smatrali za začetek profesionalizacije posameznih izdelkov. Predvsem pa je vzbudil pozornost z izjavo, da je TOZD Specialne baterije po vrednosti izvoza na konvertibilno tržišče na tretjem mestu v občini Grosuplje.
Ko je tekla beseda o novih baterijah, je bilo tudi slišati,
da je Zmaj s tem programom specialnih baterij v evropskem vrhu na drugem mestu.
Seveda pa niso bili zamolčani številni problemi in različne težave, s katerimi se delovna organizacija sooča. Šifkovič pa se je zanimal tudi za ljudi, njihovo zdravje in ekologijo, ob koncu pa sklenil ugotovitev, da je danes malo takih organizacij, ki bi imele toliko novih izdelkov in zanje tudi tržišče. Mnenja je bil, da bi morali dati prednost v naložbe, s ka-
terimi je pričakovati takojšen učinek, obenem pa vlagati v projekte za prihodnost. S tem pa so bila načeta tista vprašanja, na katera bo treba odgovoriti doma, v lastnem okolju in to čimpreje. My
PRIPIS:
Ker bo 25. maja poteklo točno 52 let, odkar je delavski svet tovarne ZMAJ leta 1956 sprejel sklep o ustanovitvi svojega obrata v Šentvidu pri Stični, bomo v prihodnjem glasilu v maju nekoliko obširneje predstavili proizvodni program te temeljne organizacije s poudarkom na NOVIH baterijah.
DRUGO OBDOBJE ZMAJA v letih 1925 - 1929
Z ustanovitvijo Tovarne za galva-nične elemente in elektrotehniko 12. avgusta leta 1925 lahko zgodovinsko označimo začetek drugega obdobja baterijske dejavnosti in ki naj bi bilo zaključeno po logiki večjih sprememb, kot je bila selitev tovarne na Šmartinsko cesto v letu 1929. Za to drugo obdobje proizvodnje baterij na Miklošičevi cesti 17 je značilno predvsem povečanje storilnosti, zmogljivosti in kakovosti ob sočasnem preoblikovanju trženja po takratni zakonitosti. Iz prvega propagandnega materiala, ki so ga izdali konec leta 1926 in ga razposlali številnim kupcem in trgovinam, sta opazna dva pomembna poudarka in sicer ugotovitev, da je ZMAJ "prva specijalna tovarna v Jugoslaviji za žepne baterije, anodne baterije, galvanske člene itd." ter obvestilo o naši ponudbi "po popolni reorganizaciji svojega obrata". Prav ta "popolna reorganizacija" pa je vključevala tudi absoluten odstop od koncepta vodenja in poslovanja HIDRE.
ZMAJ, ki se je tedaj znašel v svoji drugi pomladi, je leta 1926 že ponudil zaposlitev številnim novim in mladim delavkam in nekatere iz tega obdobja so celo dočakale Zmajevo upokojitev. Med temi
so tudi Miheličeva Angelca, ki se je v 21. letu starosti zaposlila 1.decembra leta 1926, pa Rezka z Dobrove, ki je štela le 15 let, pridna in delavna, vajena trdega kmečkega dela, pa Setnikarjeva Marija, Polonca z Ježice, Šebenikova Marija s Ple-šivic, Tončka iz Kozarij ter Jakopič Emica, ki je imela šele 14 let in pol. Število zaposlenih se je povečevalo, razširilo pa se je tudi delo v pisarni. Franjo Kristan, ki si je že prislužil najdaljšo prakso v baterijski stroki, je veljal za univerzalnega uradnika z opaznimi odlikami in zato mu je vodstvo tovarne dne 50. septembra leta 1927 poslalo dopis z naslednjo vsebino:
P.t. gospod Franjo Kristan
Javljamo Vam, da smo Vam zvišali dosedanjo mesečno plačo za 150.-din ter znaša Vaša plača sedaj din 1.850.- (entisočosemstopet-deset).
Povišek se računa od l.sept. t.l. Izvolite vzeti to na znanje.
Z odi. spoštovanjem Ob žigu je bil podpis poslovodje Ignacija Vojeta.
Sicer pa je Franjo Kristan v tem obdobju prejel še enkratno nagrado v znesku 500.- din. Ministrstvo vojske in mornarice v Beogradu je v Zmaju naročilo 15.000 baterij za poljske topove in postavilo izredno kratek dobavni rok. Vse je kazalo, da bo pravočasno izpolnjen, na koncu pa je šlo za ure. Ker je bil tedaj tehnični vodja Paul SchSnfeldt odsoten, se je Kristan zavzel, da je bila pošiljka pravočasno odposlana. Dogovoril se je namreč s spremljevalcem poštnega vagona na vlaku Ljubijana-Be ograd, da je med vožnjo v službenem vagonu s potrebnimi papirji opremil zaboje z baterijami. Ta pošiljka je bila v redu in zadnji hip dostavljena naročniku in Zmaj se je izognil plačilu penala. Nagrada Kristanu je bilo tako tudi priznanje za domiselno iznajdljivost pri delu.
Prvi delovni kolektiv" lahko poimenujemo sliko iz leta 1928, ko se je zbrala skupina delavk z Antonom Škofičem v sredini z belo haljo za zgodovinski posnetek pod veliko češnjo na vrtu tovarne ZMAJ na Miklošičevi cesti 17.
Franjo Kristan je opravljal delo povsod, kjer je bilo potrebno.
Po odhodu Marije Prachenski je prevzel tudi knjigovodstvo in ga vodil do prihoda Slavka Rodiča, ki ga je kasneje zamenjala Zajčeva. Vodenje kartoteke polizdelkov in obračunavanje mezd v obratu pa je prevzela novinka Anica Vidic leta 1928 in ki se je v Zmaju upokojila leta 1954-.
V starosti 85 let smo jo pokopali 11.junija 1982.
Plače so bile tedaj zelo nizke in zato tudi precejšnja fluktu-acija. Pogosto je bilo treba priučevati novinke, kar pa sploh ni bilo lahko. Zahtevana je bila predvsem spretnost prstov še zlasti za povijanje in povezovanje mošnjičkov. Posledice so bile opazne tudi pri kakovosti izdelkov, vendar jim je, čeprav večkrat težko, uspevalo pridobiti nove naročnike in jim ponuditi kakovost, kakršna jim je bila obljubljena. Za ploščato baterijo
4,5 voltov so v Zmaju nudili jamstvo (Lagergarantie) 2 meseca, za nekatere druge izdelke pa največ 5 mesece. Med drugim v nekem takratnem prospektu v srbskohr-vatekem jeziku (in nemšem) beremo naslednje:
Svaku bateriju, koja bi u propi-sanom vremenu ležanja spala ispod 4 volta, zamenjujemo besplatno, ako je kontrolni trak neoštečen, i ako takovu bateriju blagovreme-no, t.j. u propisanom roku dobi-jemo na uvid. Stalna povišica naše proizvodnje najbolje svedoči o kvaliteti nase baterije.
Delovni dan, ki je sicer trajal 6 ur, se je v primeru večjih naročil in kratkih dobavnih rokov pogosto raztegnil preko celega dneva in nemalokrat v pozno noč po ves teden skupaj, pri čemer tudi nedelja ni bila izjema. Velja omeniti, da nadur ni bilo in so bile vse ure plačane kot navadne delovne ure. Zaradi obveznosti do pravočasne izpolnitve naročila so delavke običajno kar v tovarni za nekaj ur počivale na lesni slami, hrano pa so jim svojci prinašali od doma. Tarnanja ni bilo, kajti bojazen pred izgubo dela je bila močnejša. Dan za dnem so prihajala dekleta in fantje, največ iz Posavja in pred pisarno prosjačili za kakršnokoli delo.
Delovni čas je bil le dopoldan od 7- - 15- ure, vmes pa 15 minutni odmor, v katerem so lahko delavci zaužili tisto, kar so
prinesli s seboj. Večina jih je živela največ ob krompirju, fižolu in zelju, kot dodatek pa je bil kos kruha.
Disciplina je bila stroga in neposlušnost se je takoj kaznovala z delavsko knjižico. Zamuda na delo je veljala za težji prekršek in zato odbitek pri naslednji plači. Vratarja tovarna ni imela. Na notranji strani vhoda v tovarno sta bili na steno pritrjeni dve tabli za obesnice s številkami. Vsak delavec je imel svojo številko in ko je prišel na delo,
jo je snel s prve in obesil na drugo tablo.
Dva močnejša delavca sta bila določena za težja dela in sta z diro (voz s plohom) vozila tudi baterije na kolodvor ali na pošto. Za transport večjih količin ali dimenzij s kolodvora ali iz Bonačeve tovarne, v kateri so izdelovali kartonske tulce za baterije (hilzne) ter od drugod izven Ljubljane pa so najemali konjsko vprego. Največkrat je bil najet "furman" Rajko Turk, ki se je pogosto jezil nad zmešnjavo na cesti. Spadal je v skupino starejših zasebnikov, ki se dolgo časa niso mogli privaditi na nov cestni red, ki je po vsej Sloveniji stopil v veljavo 1. januarja 1926 in po katerem morajo vozila voziti po desni strani, prehitevati pa po levi.
Baterije so v glavnem tedaj pakirali v lesene zaboje, ki so jih kupovali na Igu. Pri pakiranju, še zlasti, če je šlo ta težje radiobaterije, so v vmesni prostor natlačili lesno volno (Holz-wole), ki so jo imeli stalno na zalogi v večjih količinah nad skladiščem. Tehnični vodja Paul Schonfeldt je vedno osebno nadziral sleherni material, ki je prihajal v tovarno. Ob prevzemu je ravnal tako, kot da je namenjen njemu osebno. Znano je bilo, da je ob nakupu zelo rad trmasto "glihal" za ceno, pa naj je šlo za domači ali tuji material. Nje-
P.n.
Dljudno Vam sporočamo, da nudimo po popolni reorganizaciji svojega obrata na trgu prvovrstne žepne baterije in galvanične elemente. Jamčimo za prvovrstno kakovost, za dolgotrajno gorljivost in da se blago v skladišču dobro drži. Naši fabrikati so izdelani iz prvovrstnih surovin ter so podvrženi najstrožji strokovni in kemični kontroli v lastnem laboratoriju. Naročilo poizkusne pošilja-tve poštnega zavoja s 56 komadi baterij Vas bo o izvrstni kakovosti naših žepnih baterij prepričalo.
Priporočamo se in beležimo
z odličnim spoštovanjem "Zmaj" Ljubljana
Predstavitev tovarne ZMAJ in ponudba izdelkov tržišču z reklamnim prospektom v letu 1926.
>ZMA3<
tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko družba z o. z.
LJUBLJANA
Prva specijalna tovarna v Jugoslaviji za žepne, anodne
baterije itd., suhe, nalivajoče in vrečaste elemente itd.
Trgovci na debelo zahtevajte
specijalno ponudbo
DRŽAVNI DOBAVITELJI
gov svojstven odnos do materialov nasploh se je nehote prenašal in vcepljal v zavest vseh zaposlenih, ki so se navadili skrbno varčevati z vsemi surovinami in polizdelki ter pravočasno preprečevati škodo, ki bi jo lahko povzročila malomarnost ali neprevidnost.
Proizvodnja baterij je že od vsega začetka po svoji naravi dela in tehnološki zahtevi bila črna največ zaradi uporabe grafita, mangana in acetilenskih saj. Ker je v takem primeru črnina nujnost, se takrat na čistočo ni kaj dosti dalo. S tem pa seveda ni rečeno, da jo niso gojili, pa čeprav so uporabljali le vodo, cunje in brezove metle. Najbolj čist oddelek je bil za zaključevanje baterij in lepljenje etiket, slabši pa oddelek za izdelavo šaš, v katerem so cinkovo pločevino rezali na določeno velikost, in nato ploščice zaokroglili (zarun-dali) ter na stikih zalotali. Najbolj črn prostor pa je bil seveda za pripravo depolariza-cijske mase. Velika osem oglata škatla, znotraj lesena in na zunaj železna je bila za pripravo mase kupljena v inozemstvu. Ko je tehnični vodja Schbnfeldt zvedel za visoko carino, se je baje prvič prijel za glavo in odvihral na carinarnico, kjer mu jo je uspelo znižati na polovico. To novost v Zmaju so imenovali "mištromel"■in je zamenjala dosedanji način priprave mase z veliko leseno kuhalnico za mešanje v lesenih čebrih. Kadilo pa se je še dalje, dokler se ni prilil elektrolit in ki je pričel kepiti maso v žgance. Elektrolit je, bil proizvod izključno Paula SchBnfeldta. Delal ga je sam in na skrivaj, da ni nihče videl in vedel, kaj in koliko česa vsebuje. Delavcu je bilo naročeno le, koliko škafov vode mora doliti in koliko kilogramov bele pšenične moke mora izdati Kristan iz skladišča za zunanji elektrolit.
Delovna izkaznica kot pooblastilo za zastopanje tovarne navzven je bila v veljavi med leti 1926 in 1929
TOVARNA za GALVANIČNE ELEMENTE LJUBLJANA
In ELEKTROTEHNIKO, DRUŽBA z 0. z.
Miklošičeva c. 17
Telefon žice::
714/11
Brzojavni na$?o»:
ZMAJ UU8UAMA
Specialna tovarna žepnih, anognih m kurilnih baterij (H«foiterien)
ELEMENTOV Z VREČICO (Beuielelemente)
SUHIH in NALIVAJOČIH ELEMENTOV (Trocken- und »elemente)
Zastopa:
Iz tega obdobja obratovanja tovarne Zmaj na Miklošičevi cesti se je konec 60 let spominjal Franjo Kristan dveh nezgod, eksplozije in vloma takole:
Zgodilo se je, da ije neki delavki spodrsnilo in je ob padcu celo desno roko pomočila v vročo smolo za zalivanje baterij. Takoj sem ji roko oblil s petrolejem ter jo poslal k zdravniku. Boka se ji je lepo pozdravila tako, da ni bilo nobenih sledi od opeklin.
Težjo nesrečo pa je neki večer prizadejala lahkomiselnost. Imeli smo tedaj električno stiskalnico za stiskanje mase v štirioglate elemente, ki sicer še ni imela obratovalnega dovoljenja inšpekcije dela. S to stiskalnico je upravljal delavec s priimkom Smrke, doslej vajen le ročnega dela in ga je nova naprava na električni pogon zabavala kot otroška igrača. Bilo je pozno zvečer v jeseni, ko so v tovarni zaradi večjih naročil zopet delali skoraj noč in dan. Smrke je pritiskal na pedalo in vsakokrat je bat pritisnil maso v oblikovalcu in odtisnil jedro elementa.
V šali je dejal, da mu lahko odreže prste, ko sproži stiskalnico. Ni še dobro zgovoril stavka, je stopil na pedalo in odrezalo mu je tri prste. Delavke v bližini so zavreščale in odhitel sem v stiskalnico ter zagledal okrvavljeno roko delavca. Hitro sem ga obvezal, mu še preje razmesarje-
ni del na debelo namazal z borovim mazilom, poklical izvoščka ter ga odpeljal k zdravniku dr. Drobniču na Miklošičevi cesti.
Ta mu je nudil pomoč vse do tedaj, dokler roka ni'bila sposobna za delo. Vse stroške zdravljenja je poravnala tovarna Zmaj. Smrke se je zavedal lastne krivde, priznati pa je ni hotel. Večkrat je sodelavcem omenjal inšpekcijo dela, postajal nezadovoljen in kot so rekli sodelavci, nehvaležen za vse, kar mu je bilo dobro storjenega. Je pa nekoč skrivoma nalil v čebre z elektrolitsko tekočino več posod vode in zato je bila cela serija baterij neuporabna. Uničenih je bilo 2000 baterij. Ko so pričeli ugotavljati to tehnološko katastrofo, je neka poštena delavka povedala, da je Smrke v elektrolit vlil dve veliki posodi vode. Smrke je bil klican v pisarno, kjer je dejanje priznal. Bil je seveda takoj odpuščen iz tovarne.
V delavnici smo imeli tudi veliko sušilnico oziroma sušilno peč za sušenje salmijaka, ki smo jo postavili v lastni režiji in sodelovanju mizarskega mojstra Brenka ter delavcev iz Plinarne. Cevi za odvod vročega zraka so bile napeljane preko delavnice skozi oddelek stiskalnice in od tam na prosto. Peč je imela okrog 25 gorilcev in prižiganje je bilo prepuščeno meni. Ko pa sem nekoč prižgal gorilec glavne cevi, je nastala močna eks-
plozija, ki je raztrgala cevi in pobila več šip ter lažje ranila dve delavki. Kdo je odprl vse ventile, nismo nikoli dognali in le sreči je bilo pripisati, da se ni pripetila večja nesreča. Sam sem vedno previdno prižigal glavni ventil, stoječ vedno v kotu, kjer je bila nevarnost najmanjša.
Doživeli smo tudi vlom v tovarno. Ko sem nekoč pred sedmo uro zjutraj odklenil vrata v tovarno, sem takoj opazil, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Po hitrem pregledu pisarniških prostorov sem poklical policijo, ki je takoj prihitela na ogled. Skupno smo ugotovili, da so bili odmon-tirani ventilatorji in da je manjkal aparat za merjenje električne napetosti. Kakih posebnih zaslišanj ni bilo, niti me niso vprašali, kako sem opazil nered v pisarni. Vem pa, da sem vklopil ventilatorje, katerih ni
bilo. Tako je povedal Franjo Kristan in dodal, da je vodstvo tovarne že v začetku leta 1928 ugotavljalo, da so se pričeli pojavljati prostorski problemi. S trga so prihajala čedalje večja naročila, proizvodnja se je povečevala, v uporabi je bilo več materiala in začelo je primanjkovati prostora za delo in skladiščenje, obenem pa težko vzdrževati vsaj tolikšno čistočo, kot so jo zahtevali izdelki v zaključni fazi pred ekspeditom.
Pojavljal pa se je tedaj za proizvajalce baterij popolnoma nov in za tiste čase izredno zanimiv porabnik prenosnih virov električne energije. Na pohodu je bil namreč radijski sprejemnik. Dogradili so tedaj na Miklošičevi cesti med hotelom Union in Vzajemno zavarovalnico po načrtih profesorja Plečnika paviljon za družbo Hadio-Ljubljana, katere slovesna otvoritev je bila 2. septembra leta 1928. Na otvoritvi je govoril pisatelj Finžgar in to je bil prvi pozdrav slovenske besede vsem Slovencem doma in v tujini, je zapisal kronist v "Kroniki". Po treh mesecih obstoja oddajne postaje Radio-Ljubljana pa je prihajalo mnogo pisem "iz svetovja, kamor se sliši slovenska pesem in naša beseda". Vsi ti dogodki pa so na veliko vzbudili pozornost interesentov do nakupa radijskih aparatov. Ker je bila cena dokaj visoka, so bili kupci pretežno iz višjih družbenih plasti. Časopisje je pogosto in obsežno prinašalo reklamne oglase in iz dnevnika JUTRO leta 1929 si oglejmo dva primerka:
TELEFUNKEN, območje glasu V in pol oktav. Vklopi se na gumb. Cena 3.500 din. Trocevni pre-jemni aparat za mesto in deželo.
Philipsov prejemalec s priključkom na električno omrežje.
Nikake baterije niti kake druge komplikacije ne pridejo v poštev.
Opazno je, da aparat v drugem primeru deluje izključno na napajanje z električno napetostjo iz javnega omrežja, saj je izrecno poudarjeno, da ni potrebno nikakršne baterije. V prvem primeru pa je bilo možnosti več. Aparat je bil uporaben in priporočljiv tudi za deželo,, kamor pa električni vodniki takrat še niso segali povsod in zato je bilo potrebno napajanje z električno energijo iz baterij.
ZMAJ se je soočil s potrebami radiotehnike že zelo zgodaj, kot je razvidno iz reklamnega oglasa jeseni leta 1925 sporočilo: Anodne baterije za "Radio".
Te baterije so bile različnih dimenzij in teže, oglate in podolgovate ter okrogle, večje in manjše pač od namena, kar je bilo izpisano na etiketi: RADIO ANODNA BATERIJA ali RADIO KURILNA BATERIJA /HEIZ-BATERIE/. S prodorom radijske tehnike na tržišče in še zlasti z ustanovitvijo Ljubljanske radijske postaje se je število lastnikov radijskih sprejemnikov povečevalo in temu primerno naraščalo povpraševanje po tovrstnih baterijah. Zanimivo pri tem pa je, da se je skoraj sličen primer ponovil dobrih 35 let kasneje, ko je veliko in "požrešno" elektronko zamenjal majhen in varčen tranzistor ter povzročil zmanjšanje radijskega sprejemnika na žepno velikost. V zaton so odšle tudi nerodno velike baterije, katere je nadomestila manjša in v pretežni meri "Mignon", današnja R6. V nekaj letih se je tedaj povečala proizvodnja od nekaj tisoč komadov na mesec v milijonske količine teh 1,5 voltnih baterij, o katerih bo več napisanega kasneje pri obravnavi povojnega obdobja tovarne ZMAJ.
Tisti čas v letu 1928 pa je vodstvo tovarne že iskalo rešitev prostorske stiske in tudi že napovedalo selitev tovarne za prihodnje leto 1929.
/se nadaljuje/
‘rva iSpetijalna tovori v Jugoslaviji za žepne baterije, anodne baterije, galvanske člene itd.
TELEFON f.t, 714/H onim prt ZADRUŽNI GOSPODARSKI BANKI •
TOVARNA** GALVANIČNE ELEMENTE
Prva ipeeialru) fabrtk* Jugoslavije za diepne baterije, anodne bate-rije, elemente ele.
Ljubija na, 3n* MikfcMHteva «.-u» 1?
Elemente etc.
30- septembra 1926.
Ime ZMAJ je tovarna baterij dobila 19. avgusta leta 1926, gornji dokument z datumom 30. septembra 1926 pa priča, kako v kratkem času je bila izdelana podoba" Zmaja tudi za korespondiranje. S takim dopisom - rob zlatorumene barve ln glava v barvah jugoslovanske zastave, je takratno vodstvo družbe na široko predstavljalo svojo dejavnost, pomembnost ln tudi ponos.
Novosti v zakonu o združenem delu
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu določa, da morajo OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti samoupravne splošne akte, sprejete pred uveljavitvijo zakona, uskladiti z njegovimi določbami v rokih, ki so določeni s programom organizacij in skupnosti, najpozneje v 18 mesecih po njegovi uveljavitvi.
Uveljavitev bistva sprememb zakona o združenem delu bo terjal določen pristop v naši delovni organizaciji. Tak pristop narekuje naša samoupravna organiziranost, saj imamo delovno skupnost skupnih služb in dva TOZD-a ter je zato potreben program, ki bo sestavljen iz dveh vsebinskih delov in sicer:
-	preverjanja ustreznosti sedanje samoupravne organiziranosti in oblikovanja predlogov za spremembe,
-	usklajevanje samoupravnih splošnih aktov.
Program naj bi vseboval analizo skladnosti oz. ustreznosti določb vseh samoupravnih splošnih aktov z zakonom, pripravo sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, postopek sprememb, nosilce in roke.
Povsem razumljivo je, da bo potrebno najprej začeti postopke za spremembe in dopolnitve temeljnih samoupravnih splošnih aktov npr. statutov, samoupravnih sporazumov o združevanju in drugo. To bo hkrati priložnost za dopolnitve in spremembe samoupravnih splošnih aktov /v skladu s potrebami in interesi/, ki jih zahteva življenje.
Opozoril bi, da priprava tega programa ni samo naloga pravne službe, ampak bi morali pri pripravi programa sodelovati vsi, ki jih spremembe in dopolnitve neposredno ali posredno zadevajo.
V nadaljevanju želim prikazati najpomembnejše novosti, ki jih uveljavlja novela zakona o združenem delu.
Tudi na področju medsebojnih de-
lovnih razmerij delavcev bi veljalo opozoriti na novosti, ki jih je zaslediti v noveliranem zakonu.
V	zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja bi omenil pomembno novost, po kateri lahko delavci
v temeljni organizaciji določijo največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe za opravljanje del in nalog in pa določilo, ki določa, da če sta za opravljanje določenih del in nalog predvideni dve stopnji izobrazbe ima prednost pri izbiri kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe , če izpolnjuje tudi druge pogoje.
Novost je tudi v določbi, ki opredeljuje trajanje poskusnega dela do šest mesecev.
V	noveliranem zakonu o združenem delu je podana večja možnost ukrepanja s strani vodilnih delavcev, tu so mišljeni poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili, glede začasnega razporejanja delavcev, dela prek polnega delovnega časa, odobravanje odsotnosti z dela, izrekanja ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti in začasne odstranitve delavca z dela.
Poslovodni organ daje mnenje o prispevku delavca pri delu in tako aktivno sodeluje v sistemu nagrajevanja po delu. To je pomembna novost, ki vgrajuje delno finančno odvisnost osebnega dohodka od tega mnenja.
Tudi na področju odgovornosti za izvrševanje delovnih obveznosti so prisotne nekatere novi-
tete. Tako je po novi ureditvi denarna kazen blažji ukrep kot ukrep začasne razporeditve na druga dela in naloge za določen čas. Delavcu se po novem lahko izreče ukrep denarne kazni v višini do 15 % povprečnega osebnega dohodka, ustvarjenega v preteklih treh mesecih, v trajanju do 6 mesecev. Dosedanja ureditev je višino omejevala na 10 % osebnega dohodka.
Bistvena sprememba v zakonu je v zvezi izrekanja ukrepa "prenehanje delovnega razmerja". Sedaj se lahko izreče tak ukrep že zaradi treh neopravičenih zaporednih izostankov z dela oziroma s prekinitvami najmanj pet delovnih dni v 12 mesecih. '
Tudi glede sestave disciplinske komisije je sprememba in sicer ni več potrebna obvezna prisotnost zunanjega člana.
Opozoril bi, da za vodilne delavce velja, da v primeru opustitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, odgovarjajo za hujšo kršitev delovne obveznosti.
Zakon o združenem delu uveljavlja novost glede delavcev, ki so zmožni doseči rezultate, ki se navadno dosegajo, pa jih ne dosegajo po svoji krivdi, jim preneha delovno razmerje, če nočejo opravljati del in nalog, ki ustrezajo njihovi delovni zmožnosti.
Pomembna novost je glede dolžine roka za vložitev ugovora zoper sklep disciplinske komisije. Ta rok je sedaj skrajšan od 50 dni na 15 dni.
NOVELA V POGLAVJU, KI UREJA ODLOČANJE DELAVCEV, določa, da delavci odločajo z referendumom o: SS o združevanju dela delavcev, statutu temeljne organizacije, SS o združitvi v DO, statusnih spremembah temeljne or-, ganizacije in o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo.
Delavci lahko izjemoma odločajo z referendumom tudi o drugih vprašanjih, v skladu s statutom oziroma SS o združitvi v delovno organizacijo. Novela prinaša s tega področja racionalizacijo s tem, da določa, da rok za ponovitev referenduma ne sme biti krajši od 60 dni.
V zvezi z zborom delavcev zakon določa, da delavci na njem dajejo pobude, predloge, mnenja,
Petrovič Milica pri stroju PL H6
določajo smernice ter sprejemajo sklepe, ki se ne sprejemajo z drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
Na področju odločanja delavskega sveta temeljne organizacije noveliran zakon o združenem delu predvideva nove pristojnosti in sicer odloča o odpovedi pravice do vrnitve združenih sredstev v skladu s statutom temeljne organizacije, odloča o sklenitvi SS o združitvi v poslovno skupnost in o drugih SS, o katerih delavci ne odločajo z referendumom.
V zvezi z razporejanjem dohodka in čistega dohodka so spremembe tehnične kot vsebinske narave. Dohodek temeljne organizacije se ugotavlja, analizira in ocenjuje z manjšim obsegom obveznih kazalnikov. Obvezni kazalniki so enaki, kot jih določajo veljavni družbeni dogovori o dohodku. Novela zakona obvezuje OZD, da preverijo veljavne družbene dogovore in samoupravne
sporazume na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke.
Glede postopka in načina imenovanja ter razrešitve poslovodnega organa uveljavlja zakon pomembne novosti. Tako je po novi ureditvi predvidena drugačna sestava razpispe komisije za temeljne organizacije in sicer se uveljavlja načelo, da je razpisna komisija sestavljena dvo-artitno, t.j. z zakonom dolo-eno število predstavnikov temeljne organizacije in sindikata. To pa ne velja za tiste temeljne organizacije, za katere poseben zakon določa, da je razpisna komisija sestavljena tripartitno.
Glede na pomembnost uresničevanja skupnih interesov v DO bi opozoril na novost v zvezi z obveznim mnenjem, ki ga dajeta delavski svet delovne organizacije in individualni poslovodni organ.
Delavski svet temeljne organizacije mora obvezno obravnavati to mnenje pred sprejetjem sklepa o imenovanju ali razrešitvi poslovodnega organa.
Tudi medsebojna razmerja med poslovodnimi organi so po novem drugače postavljena. Sedaj je poudarjena odločilna vloga poslovodnega organa delovne organizacije, če v medsebojnih razmerjih ni doseženo soglasje med njim in poslovodnim organom temeljne organizacije, zlasti o vprašanjih uresničevanja planov, poslovne politike in o drugih pomembnih vprašanjih.
V	primeru, da ni doseženo soglasje med poslovodnim organom delovne organizacije in poslovodnim organom temeljne organizacije, zlasti o vprašanjih uresničevanja planov, poslovne politike in drugih vprašanjih pomembnih za delo in poslovanje DO, lahko poslovodni organ DO začasno odloči s svojim sklepom. Ta sklep se uporablja najdalj 90 dni do sprejetja sklepa v rednem postopku.
V	primeru, da poslovodni organ temeljne organizacije kljub opozorilu poslovodnega organa DO v določenih rokih ne zadrži izvrševanje akta delavskega sveta ali drugega organa temelj-
ne organizacije, ki je nezakonite narave, lahko to stori poslovodni organ DO in o tem obvesti v nadaljnih 8 dneh družbeno politično skupnost.
V pregledu novosti ZZD je nujno omeniti jasno odgovornost poslovodnega organa za vestno opravljanje svojih funkcij, za strokovno utemeljenost in pravočasnost predlogov sklepov ter za njihovo utemeljenost na zakonu in samoupravnem splošnem aktu. Posebno je poudarjena odgovornost individualnega poslovodnega organa za poslovne rezultate, kakor tudi za organiziranje in vsklajevanje delovnega procesa v organizaciji. Na koncu bi poudaril, da pomenijo vse spremembe in dopolnitve ZZD vendarle napredek glede urejanja družbeno ekonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti in samoupravnega odločanja. Seveda, same spremembe in dopolnitve pa niso zagotovilo za bistveno učinkovitosti gospodarstva.
Karl Erjavec
Ali v primeru, ko mora delavec na prestajanje zaporne kazni, krajše kot 6 mesecev, za mirovanje njegovih pravic ali za prekinitev delovnega razmerja?
Delavec, ki je na prestajanju zaporne kazni v trajanju do šest mesecev, ni drugje v delovnem razmerju, niti mu ni prenehalo delovno razmerje. Torej gre za odsotnost z dela, zato v takem primeru ne govorimo o prekinitvi delovnega razmerja, temveč govorimo o mirovanju delovnega razmerja. Podobno velja za delavca, ki se nahaja na služenju vojaškega roka.
Pripomnil pa bi, da se ta čas odsotnosti z dela, delavcu ne šteje v delovno dobo.
Karl Erjavec
ZAVOD 2'
IZOBRAŽEVANJE GROSUPL, SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA KNJIŽNICA CROSuPUl
Število zaposlenih
TOZD Baterije Ljubljana
moških	79
žensk	125
Skupaj	2o4
TOZD Specialne baterije moških	44
žensk	85
Skupaj	129
Delovna skupnost moških	49
žensk	54
Skupaj	lo3
V mesecu MARCU so bili sprej e
v delovno razmerje:
SAVIČ Stane, znanstveni sodelavec v skupnih službah dne 1.3.1988,
KOS Damjan, voznik tovornjaka v skupnih službah dne 1.3. 1988,
CULOT-VTDIC Stanislava, direktor področja za organizacijo in informatiko v skupnih službah dne 7.3.1988,
FAKIN Leopold, strojevodja v TOZD Baterije dne 7-3.1988,
MIKLAVČIČ Marjan, izdelovalec baterij v TOZD Specialne baterije dne 7-3.1988.
Dne 31. marca 1988 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 436 zaposlenih, od tega 172 moških in 264 žensk.
Delovno razmerje so prekinili:
BOGATAJ Blanka, organizator nagrajevanja v skupnih službah dne 2.3.1988,
REGVAR Marija, izdelovalka baterij v TOZD Baterije dne 18.3-1988 (upokojitev),
HUS Bojan, strojni vzdrževalec v TOZD Specialne baterije dne 15.3.1988 (v JLA).
V 37. letu starosti jc umrl naš dragi
PAVLE PRAŠNIKAR
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 13. aprila 1988, ob 16.. uri izpred hiše žalosti Zagorica 1 na pokopališče v Križevski vasi
Žahijoti: tarna Julijana, sestra Martina, brat Peter z družino, Marko in Milan ter drugo sorodstvo
Zagorica, Vinje, Ljubljana, Veh, Celje, 11. aprila 1988
V ponedeljek dopoldan 11.aprila nas je presenetila vest, da je nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec Prašnikar Pavle.
Dva dni nazaj, v soboto zjutraj, ko se je pripravljal za odhod na delo, se je zgrudil. Možganska kap, je bilo slišati. Po dveh dneh mu je prenehalo biti srce. Številni sodelavci smo ga pospremili na zadnji poti v sredo 13.aprila na domače pokopališče.
Prašnikar Pavle, ki bi 21.maja dopolnil 37 let, je bil zaposlen v naši delovni organizaciji 19 let, predtem pa se je -tudi v Zmaju izučil za kovinorezkalca.
SPOMINJALI SE GA BOMO !II
Prašnikar Pavle v mlajših letih ob rezkalnem stroju v naši mehanični delavnici
rojstni dan
praznujejo v maju
Rozalija PUCELJ	
Miran	TOMŠIČ
Milena	GRBIČ
Janez	BREGAR
Be jsa	DOBRAŠ
Simona	GERMŠEK
Marija	KLEMENČIČ
Stane	PRAZNIK
Cveto	PUČNIK
Senija	BEKANOVIČ
Vanja	VRTARIČ
Milojka JAKIČ	
Janko	KOMPAN
Majda	VIDMAR
Marija	KOCMAN
Olga POPOVIČ	
Pavla	GRABLJEVEC
Rozalija MARKOVIČ	
Bogomir MIHELČIČ	
Marija	ROZINA
Sadija	KORAČ
Jana GERBEC	
Zdenka	TOPLIŠEK
Stanislava CULOT-VIDIC	
Albina	URANIČ
Čestitamo !
Izvolili smo
Na neposrednih volitvah v TOZD Baterije, TOZD Specialne baterije in Delovni skupnosti dne 14. aprila 1988, smo izvolili :
-	ALIBEGOVIČ Fadila in
-	KUŽELJ Borisa
v DELAVSKI SVET SOZD ISKRA,
-	MOHORKO Venčeslava in
-	SEVER Božidarja
v ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD Iskra!
-	MOŽINA Katarino in
-	ŽNIDARŠIČ Desanko
v ZBOR ISKRA BANKE ter
-	TUMBOVSKI Kira
v SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO ISKRA BANKE.
Izvoljeni delegati nas bodo v navedenih organih SOZD Iskra in Iskra Banke zastopali v mandatni dobi naslednjih dveh let.
KONTROLE je bila izvoljena BOŽIČ Breda in za člana DISCIPLINSKE KOMISIJE je bil izvoljen ŠEMROV Janez.
- v Delovni skupnosti:
Za člana SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE sta bili izvoljeni JELEN Blanka in PESTOTNIK Mojca, za člana DISCIPLINSKE KOMISIJE DSSS GANTAR Veronika in BORDEVIČ Mara, za člana delegacije za zbor združenega dela MANDIČ Milan in ERJAVEC Karl ter v delegacije SIS: CVELBAR Zdenka, KHUHAR Metka, MERČUN Mojca, ČERNIČ Jurij, FARTEK Oto in TURŠIČ Janja.
Izvoljeni delegati na nadomestnih volitvah so izvoljeni za preostali čas mandatne dobe namesto delegatov oz. članov ki jim je v organizaciji prenehalo delovno razmerje.
••••••••••••••••••«
Mislimo na Baterijado
Bašanija že vabi
Na volitvah smo izvedli tudi nadomestne volitve za delegate in člane samoupravnih organov:
-	v TOZD Specialne baterije:
Za delegata v DELAVSKI SVET je bil izvoljen ULČAR Franc.
-	v TOZD Baterije:
Za delegata v DELAVSKI SVET je bila izvoljena KREK Tončka, za člana SAMOUPRAVNE DELAVSKE
ntuimiiimiimmiimiiii		
zadnji tak		
Zadnji	20 i	
rok za oddajo	^	_	j,	/
člankov uredniku		
za majskp glasilo		
Redakcijo glasila smo zaključili 21. aprila
V mesecu maju, okrog Dneva mladosti bi morale letošnje športne igre baterijcev potekati v organizaciji N.Tesla v Gospiču, kot smo se dogovorili na lanskih v Zagrebu. Pred zaključkom redakcije našega glasila še ni bilo nič znanega, pričakovati pa je, da bodo zadnji hip sestavljene ekipe za tekmovanje v posameznih športnih panogah, dočim za treninge ne bo ostalo kaj prida časa. Sicer pa — pomembno je sodelovati in biti udeleženec do sedaj še vedno prijetnih srečanj med Ljubljančani, Zagrebčani in Gospičanci.
Takole vabi cvetoča češnja ob poti proti našemu paviljonu, kjer so naše počitniške zmogljivosti za bivanje v času letnega dopusta v Počitniškem domu ZATIŠJE v Bašaniji, Savudrija. Tudi letos je bilo precej prijav, vendar je največ zanimanja za letovanje v počitniških prikolicah, še zlasti za avtokamp Stoja v Puli. Tudi Dom na Uskovnici bo solidno zaseden, so pa še prosti termini in s pravočasno prijavo vsaj do sredine maja bi se dalo dobiti nekaj prostora v Bašaniji tudi v času glavne sezone ter prikolice konec junija in v začetku septembra. Nekaj malega se da dobiti na Uskovnici tudi julija, največ pa v maju in juniju. POHITITE!
GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ . sol.o. Llu-bloana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/73.
—ZA KULTURO !M---------------------------------------—
|\Y] IZOBRAŽEVANJE GROSUPU hlll SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA KHiiŽillCA 8S0SJPUF