/\
\
Ameriška Domovina
AMCmCAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 113
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 10, 1965
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGS
ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI
Ameriške čele bodo posegle same v bo|
Državno tajništvo je objavilo, da je predsednik po oblastil poveljnika oboroženih sil ZDA v Vietna nra, da pošlje te neposredno v boj z rdečimi.
WASHINGTON, D.C. — Pred sednik ZDA L. B. Johnson je odločil, da bodo oborožene sile Združenih držav v Južnem Vietnamu neposredno posegle v boj z rdečimi, če bodo za to napro-šene od oboroženih sil Južnega Vietnama. Gen. Westmoreland je dal vsa potrebna polnomočja in navodila. Združene države so s tem predsednikovim ukrepom segle globlje v državljansko vojno v Vietnamu in seveda s tem prevzele za njen tok tudi nove odgovornosti. Ameriške kopne oborožene sile v Južnem Vietnamu so doslej imele uradno le vlogo učiteljev in svetovalcev.
Ameriške kopne čete, sedaj je v Južnem Vietnamu čez 54,000 mož, bodo služile za nekako rezervo. Kadar domače čete rde-
Ztiam pevec in pevovcdja Mm šubeSj - mrtev
Gtf-En-LaJ hoče razbiti
vzhodnoafriškc skupnost gleda bodočnosti Husije
Anton Šubelj
Včeraj zjutraj so našli mrtvega v njegovem stanovanju na 6411 St. Clair Avenue Antona Šublja, pevca, pevovodjo, učitelja petja, režiserja in dirigenta, rojenega 1. 1900 na Rodici pri Domžalah v Sloveniji. Po vsej verjetnosti ga je zadela srčna kap. Pokojnik je študiral petje in glasbo na konservatoriju v Ljubljani ter pel kot baritonist v Slovenskem narod, gledališču v Ljubljani. Svoje glasbene študije je dopolnil s študijem in
čim ne bodo kos, bodo prosile | ^Pi	Pa
Amerikance, naj jim pridejo pomagat. Ti bodo nastopali v boju samostojno in pod lastnim po-
veljstvom, ki pa bo obvezano k tesnemu sodelovanju z domačimi vietnamskimi četami. Pri tem stanju nemara ne bo ostalo dolgo, če naj bo vojna z rdečimi uspešna, bodo morale ameriške čete prevzeti tudi iniciativo in začeti goniti rdeče. Prvi korak v tej smeri bo ameriški vojaški nadzor nad mejami Južnega Vietnama proti Severnemu in proti Laosu. Ko bodo meje na Vse strani zaprte in pomoč rdečim od zunaj odrezana, bo prišel čas za njihovo sistematično uničevanje. Do tega je verjetno še dolga pot. Vsekakor napovedujejo, da bodo Združene države tekom prihodnjih nekaj tednov poslale v Južni Vietnam še Več tisoč svojih vojakov.
Kitajcem ni do ruske pomoči?
VARŠAVA, Polj. — V rdečih diplomatskih krogih govore, da je Sovjetska zveza sporočila ^deči Kitajski, da je pripravljena poslati na Kitajsko tehnike in inženirje, da končajo tovarne, katerih gradnjo so prekinili °b začetku rusko-kitajskega EPora v času Hruščeva. Kitajci s° to ponudbo menda vljudno °dklonili.
Moskva baje sumi, da nameravajo Kitajci te tovarne pustiti napol zgrajene kot dokaz ru-ske zahrbtnosti napram “socialistični” Kitajski.
francoska kulturna misija mora iz Hanoja
PARIZ, Fr. — Vlada Severnega Vietnama je s p o r o či 1 a francoski kulturni misiji, ki trna že vsa povojna leta tu 14 Članov, naj svoje delo ustavi in opusti Hanoj. V vladnih krosih sodijo, da pomeni ta korak vlade v Hanoju povečanje kitajskega vpliva v Severnem vietnamu na eni strani, na dru-Si pa priprave na morebitne le-frlske napade na Hanoj.
1.	1930 odšel v Združene države. Tu je priredil vrsto koncertov. Nastopil je skoraj v vseh slovenskih naseljih od oceana do oceana. Vrnil se je domov, pa prišel zopet v našo deželo in se priključil zboru “Metropolitan Opere” v New Yorku. Tam je ostal do 1. 1949, ko se je preselil v Cleveland in prevzel tu vodstvo Glasbene Matice, nato pa še zborov Adria, Slovan, Triglav, Mladinski pevski zbor SNPJ št.
2,	srbski zbor Njegoš, neki slovaški zbor in pevski zbor East Ohio Gas. Prva leta svojega bivanja je potoval vsak teden v Washington, D. C., kjer je učil petje na Washington Institute of Music. Petje je poučeval privatno tudi v Clevelandu. Tu je tekom 16 let pripravil vrsto koncertov z zbori, ki jih je poučeval in vsako leto podal z Glasbeno Matico po eno opero ali opereto v slovenščini. Pokojnik je bil od 1. 1949 vodilni delavec na polju pevske in glasbene kulture med ameriškimi Slovenci. Kot preje s svojim petjem si je sedaj pridobil veliko spoštovanje in ugled z učenjem petja, vodstvom pevskih zborov in njihovih nastopov. Bil je prijeten družabnik in dobrodošel v vsaki
DAR-ES-SALAAM, Tanz. — Predno je Anglija dala svojim kolonijam v vzhodni Afriki samostojnost, jih je še trdno povezala v gospodarsko skupnost; organizirala je za Ugando, Kenijo in Tanzanijo denarno in carinsko skupnost, skupno poštno upravo, ustvarila podlago za skupno prometno mrežo itd. Prizadete nove države niso hotele gospodarske skupnosti razdreti, so ostale v njej, akoravno ne zmeraj z veseljem. Razšle so pa v zunanji politiki.
Kenija je stopila na protikomunistično stran, ker se je to zdelo najpametnejše njenemu predsedniku Kenyatti. Tanzanijo je njen predsednik Nyerere zapeljal pod vpliv kitajskih komunistov. Peiping hoče napraviti iz nje odskočno desko za svoje podtalne komunistične akcije v Afriki. Da to doseže, je treba, da se Tanzanija osvobodi vseh treh zvez s Kenijo in če treba tudi z Ugando. Ču-En-laj se je v Das-Es-Salaamu zelo trudil za ta cilj.
Angleška in naša diplomacija ne vesta, kako bi ubili kitajski vpliv v vzhodni Afriki. Upata, da je Ču-En-laj obljubil več, kot Kitajska premore, in da bodo v Tanzaniji kmalu spoznali, kaj lahko pričakujejo od Kitajske.
SCerensky je še optimist
— Vsako leto je v naši deželi okoli 140 tornadov.
slovenski in ameriški družbi. Bil je samski. Zapustil je sestro Pavlo Shutte (New York), nečakinjo Pavlino Buzan (Laguna Beach, Calif.) in nečaka Edwar-da ter Henryja (oba New York). Truplo bo na mrtvaškem odru v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave danes od 5. pop. do 10. zv. in jutri od 2. pop. do 10. zv., nato bo prepeljano v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Sh. Blvd., od koder bo pogreb v ponedeljek ob devetih dopoldne v cerkev sv. Vida, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Alex Szabo
Včeraj je umrl v Lake Side bolnišnici Alex Szabo z Glasgow Ave. v North Madison, O. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod no Lake Shore Blvd.
WASHINGTON, D.C. — A-leksander Kerenski je pri svojih 84 letih edini živi ostanek ruske februarske revolucije, ki ga je po nekaj mesečih spravila na predsedniško mesto v zadnji ruski demokratični vladi. Lenin in Trocki sta ga 1. 1918 pregnala. Hodil je po Evropi, 1. 1930 se je naselil v Ameriki.
Vkljub svoji starosti še zmeraj živo zasleduje potek dogodkov v Rusiji. Ravno sedaj ga je razveselila novica, da je pred nekaj tedni demonstriralo v Moskvi par tisoč študentov proti prosvetnemu ministru in da so nosili velike napise “Svoboden svet in svobodna duša!” Pri tej priliki je policija zaprla samo 12 študentov in jih po par dnevih izpustila.
“Ruski svet se je po 59 letih zasukal nazaj, kjer je bil,” to je bila njegova razlaga sedanje študentovske demonstracije. Leta 1906 je bil namreč Kerensky tudi študent in se pridno udeleževal demonstracij tekom ta kratne revolucije, študentje so, tako je rekel, zahtevali ravno to, kar zahteva današnji ruski mladi rod.
Kerensky bo še letošnjo jesen objavil svoj življenjepis, ki ga je pisal dolgo vrsto let.
EISENHOWER KRITIČEN 0 VESOLJSKEM PROGRAMU
Bivši predsednik ZDA, republikanec Eisenhower, je dejal včeraj v Clevelandu, da izdaja administracija za vesoljski program več, kot je možno s pridem uporabiti. Na vprašanje, kaj sodi o položaju v Vietnamu, je odgovoril, da je to “predsednikov posel in je najboljše, da ga pustimo v njegovih rekah”.
CLEVELAND, O. — Včeraj so republikanci slavili svojega novega strankinega načelnika Rayja Blissa po vsem Ohiu. Na slavnostnih večerjah se je zbralo okoli 10,000 republikancev, ki so plačali vsak po $100, da bi slišali in videli svoje vodnike. V Clevelandu sta bila poleg glavnega načelnika stranke Blissa bivši predsednik ZDA Eisenhower in michiganski guverner G. Romney. Eisenhower je priletel sem v letalu iz Harrisburga, Pa. Ko so ga časnikarji na letališču Burke, kjer je pristal, vprašali, kaj sodi o bodočem poletu na Luno, je odgovoril, da on ne da veliko na sedanji vesoljski program, ker da ta dejansko trosi več denarja, kot bi ga s pridom mogel.
Eisenhowerja so na letališču —.-.— ■	— - ■ —.
sprejeli načelnik republikanske litiki je govoril poleg Eisenhow-
Foveeana frgsvka med Jugoslavijo iis Sovjefijo
MOSKVA, ZSSR. .. • Jugoslavija in Sovjetska zveza šta objavili, da bosta povečali medse-aojno trgovinsko izmenjavo in ustanovili poseben odbor za gospodarsko sodelovanje. Razgovori za nov sporazum so se začeli še pretekli teden, ko je prišla sem jugoslovanska delegacija pod vodstvom Borisa Krajgerja. Tega je v torek sprejel predsednik vlade Kosygin.
Sovjetska zveza bo nudila Jugoslaviji še dalje tudi tehnično in gospodarsko pomoč pri gradnji nekaterih industrijskih podjetij in tovarn. Nova pogodba utegne biti podpisana koncem meseca, ko bo Tito sam v Moskvi na uradnem obisku. Trenutno je Josip Broz na uradnem obisku v Vzhodni Nemčiji pri W. Ulbrichtu.
— Georgia vodi v vsej deželi v pridelku melon.
stranke za okraj Cuyahoga De-Maioribus, načelnik odbora za pozdravno večerjo za Blissa C. E. Špalir, predsednik Standard Oil Co. of Ohio, Ray Bliss, načelnik republikanske stranke in predsednik Trgovinske zbornice Curtis Lee Smith. Policija je Eisenhowerja spremila naravnost v hotel Sheraton-Cleveland, kjer ga je sprejel glavni upravnik z vsemi častmi. Eisenhowerja je tam pozdravil tudi Keith Glennan, njegov nekdanji direktor NA.SA. Ray Bliss in guv. Romney sta dobila tam svoje prostore v bližini Eisenhower-jevih.	11;
V sedmih drugih mestih Ohia so se zbrali republikanci z istim namenom kot v Clevelandu. V vsakem izmed mest je nastopil eden od znanih republikancev. V Columbusu je govoril Richard Nixon, v Toledu guv. Scranton, v Daytonu sen. C. Murphy iz Kalifornije, v Youngstownu sen. T. B. Morton iz Kentuckyja, v Cantonu kong. G. Ford, v Limi C. H. Percy iz Chicaga, 111., v Cincinnatiju pa R. Reagan. Vsi ti govorniki so slavili Blissa, novega strankinega glavnega načelnika, in napovedovali boljše čase za republikance. Seveda so bili tudi precej kritični o raznih ukrepih in načrtih Johnsona, vendar so bile te njihove pripombe omejene v glavnem na domače razmere. O zunanji po-
Par zanimivih novic iz Dominikanske republike
Večinoma sončno in toplo. — višja temperatura 78.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Koncem preteklega tedna so zapustili zadnji oddelki naših marinov dominikansko prestolico. S tem so Dominikanci zadovoljni, kajti imajo marine v slabem spominu še iz prve svetovne vojne. Ostali so tam samo še naši padalci, ki pa se skušajo držati “za kulisami”. Na zunaj nastopajo največ čete iz Kostarike, Hondurasa, Nikaragve in Brazilije. Johnson bo seveda gledal, da pokliče tudi nekaj padalcev domov.
Dobro delo opravlja tudi Bi-anchi, zastopnik komisije OAD za človečanske pravice. Hodi po deželi in daje vsakomur priliko, da se pri njem pritoži, ako misli, da se mu godi politična krivica.
Bolj skrivnostno vlogo pa igra zastopnik generalnega tajnika ZN Tanta venezuelski diplomat Mayobre. Tant ga je poslal v Santo Domingo, “da ugotavlja dejstva”. Običajno pravimo takemu poslu špijoniranje. Diplomatski krogi mislijo, da
hoče Tant nabrati gradivo, ki bi mu bilo pri roki, ako bo sklenil, da se meša v dominikanske politične posle. Diplomacija OAD gleda na Mayobra s precejšnjim nezaupanjem.
Dominikanska politična kriza prehaja počasi in skoraj neopazno v gospodarsko. Državne blagajne so prazne; preje so mesečno nabrale do $13-16 milijonov davkov, sedaj dobijo komaj dober milijon. Naša dežela je preje podpirala Dominikansko republiko z $20 milijonov na leto; ali naj sedaj da tak znesek kar vsak mesec? To se sprašujejo vsi, tudi general Imbert in polkovnik Caamano. Zato raste a-meriški vpliv, akoravno se ga naša diplomacija brani, ker se boji, da ji bo naložil prevelika bremena.
Zmeraj bolj sili v ospredje problem dominikanske industrije, posebno sladkorne. Kakih 40 tovarn in Dominikanska republika, zaenkrat jih večina obratuje, toda kmalu bo začelo primanjkovati industrijskih suro-
vin. Tu se je pojavila nova te-1 vsaj toliko reda in miru, kolikor žava. Uporniki polkovnika Ca-!so ga imeli pod režimom prejš-
erja v glavnem R. Nixon, ki pa je podprl stališče Johnsona v Vietnamu. R. Nixon je trdil, da predstavlja Sovjetska zveza veliko večjo nevarnost za Združene države kot rdeča Kitajska, kajti ta mora biti brez pomoči Sovjetske zveze vojaško smatra-na komaj za silo četrte vrste.
Večerje v vseh osmih mestih Ohia so prinesle v blagajno republikanske stranke okoli 1.2 milijona dolarjev, kar je kljub današnji draginji še vedno kar lepa vsota.
amano imajo pod svojo oblastjo le majhen del dežele, zato pa tisti del prestolice, kjer se zgosti ves dominikanski uvoz in izvoz. Caamano torej lahko bistveno vpliva na sedanji razvoj d o m i nikanskega gospodarstva. Tega se mož tudi zaveda. V odločilnih trenutkih lahko zavre vso dominikansko zunanjo trgovino. To prednost bo gotovo izrabil pri političnih pogajanjih.
Posebno poglavje je prehrana dominikanske prestolice. Naša administracija je do sedaj razdelila 15 milijonov funtov hrane preko lastne organizacije. Sedaj je pa začela prihajati hrana iz notranjosti dežele v prestolico, -ameriška pomoč ni več tako nujna. Kar jo je pa še, jo bo naša administracija skušala deliti preko dominikanskih dobrodelnih organizacij, največ cerkvenih.
Gospodarska stiska sili prebivalce, da zmeraj bolj odkrito godrnjajo na politike. Vsi bi radi imeli vlado, ki bi jim dala
nje civilne trojke s Cabralom na čelu. Ker pa večina prebivalcev simpatizira s Caama-nom, upornikom ni težko, da valijo vso odgovornost na generala Imberta, ki ima dejansko ostanke prejšnje javne uprave pod svojo, kontrolo, pa ne skrbi, da bi ti ostanki vsaj malo vršili svoje dolžnosti.
General Imbert je dal nalog svojim četam in javni upravi, naj politične jetnike spuščajo iz ječ. Uporniki trdijo, da jih je general dal zapreti na tisoče. Generalov sklep bo nekaj prispeval k pomirjen ju dežele.
Popušča tudi streljanje iz zased, ki je povzročilo največ nesreč in največ razburjanja.
Kolikor se dominikanska javnost sploh še briga za politiko, debatira le o vprašanju, ali bi bile skorajšnje volitve res tako nujne, kot trdijo nekateri politiki. Mnenja so deljena. Starejši rod si od skorajšnjih volitev ne obeta ničesar, mladina je pa navdušena zanje.
Tayfor preži mpadu na podrssfe Hanoj-Sfajfong
WASHINGTON, D.C. — Poslanik Združenih držav v Saj-gonu gen. M. Taylor je končno prišel v glavno mesto na poročanje in posvetovanje. Pred odhodom so ga v Saj gonu prepričevali, da bi bilo potrebno razširiti letalske napade na glavni industrij sko-upravni del Severnega Vietnama od Hanoja pa do Hajfonga. Taylor je bil med prvimi zagovorniki bombardiranja Severnega Vietnama, vendar je sedaj proti raztegnitvi tega dalje na sever.
V Washington je nameraval priti že pred dvema tednoma, po je moral svoj odhod odložiti za 10 dni zaradi vladne krize v Sajgonu. Ta dejansko še ni bila končana, vendar je bil mnenja, da je vlada Quata vsaj nekaj časa varna pred padcem. Proti njej se oglašajo vodniki katoličanov, ki trdijo, da se Quat nagiblje na stran nevtralnosti in podpornikov razgovorov rdečo Osvobodilno fronto Južnega Vietnama.
Po zadnji objavi obrambnega tajništva je v Južnem Vietnamu sedaj že preko 50,000 ameriških vojakov. Po vsem sodeč bodo ti skoro stopili neposredno v boj proti rdečim ob strani vladnih čet ali pa tudi kar sami.
Pogajanja o Cipru vendar niso zaspala
ATENE, Gr. — Grški časopisi so širili vest, da je turška vlada predlagala grški, naj Turčija dobi 18% otoka Ciper, ves ostanek (82% ) pa Grška. Grška vlada je baje ta predlog odbila.
Ciprski zunanji minister Ki-prianu se je na poti v London ustavil tudi v Atenah. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj da na take govorice, se je spretno izvil z odgovorom, da ciprska vlada stoji še zmeraj na stališču, naj Združeni narodi posredujejo. S svojo izjavo ni razgovorov med Grčijo in Turčijo ne zanikal ne potrdil.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
V nedeljo ob dveh popoldne ima Podr. št. 47 SŽZ redno sejo v navadnih prostorih na 10S14 Prince Avenue.
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Do župana so hoteli—
Policija je prijela včeraj pet črnskih vodnikov, ki niso marali iz mestne hiše ob petih, ko to zapro, ampak so se tam vsedli in izjavili, da bodo tam ostali, dokler jih ne bo sprejel župan Locher, da se mu pritožijo zaradi izjave policijskega načelnika Wagnerja. Ta je pred odborom državne zakonodaje izjavil, da obstoji v Clevelandu črnska or-ganazacija, katere cilj je vreči sedanjo vlado ZDA in postopno pokončati vse belce. Župan črne delegacije ni maral sprejeti, sporočil pa ji je, da se o svojih pritožbah lahko pogovori z načelnikom oddelka za varnost Mc-Cormickom in s policijskim načelnikom Wagnerjem.
Rapid na letališče—
Zvezna vlada je včeraj objavila, da bo prispevala blizu 7 milijonov dolarjev za zgraditev brze proge iz Clevelanda do letališča Hopkins. Nova “Rapid” proga naj bi bila gotova nekje leta 1967.
Z Raveimo ne bo nič—
Guv. Rhodes, kongresniki in oba zvezna senatorja iz Ohia terse vrsta drugih vidnih osebnosti v Clevelandu in Ohiu se je zavzela, naj bi Atomska komisija gradila svoj nov “atomski drobilec” v Ravenni, na področju tamkajšnjega arzenala. Včeraj je obrambno tajništvo v Wash-ingtonu izjavilo, da ne more dati tam na razpolago potrebnih 3000 akrov sveta. Le malo upanja je, da bi obrambno tajništvo svoje stališče spremenilo, čeprav guv. Rhodes izjavlja, da svojega napora za postavitev nove atomske naprave, ki bo stala predvidoma 280 milijonov dolarjev, ne bo opustil.
Seja Oltarnega društva—
V nedeljo, 13. junija, ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu ob pol dveh popoldne važno sejo. Vse članice so prošene, da se te seje za gotovo udeleže.
Tud! iCofšimbsja bi rada dobila novo pedpero IM
BOGOTA, Kolumb. — Kolumbija je taka kot Jugoslavija: ni-mo dolarjev za kritje primanjkljaja v plačilni bilanci. V praksi se to kaže v tem, da tovarne ne morejo dobiti dolarjev za nakup surovin in ustavljajo druga za drugo obratovanja. Raste brezposelnost, raste pa tudi draginja.
Zdravila za kolumbijske gospodarske bolezni so že davno znana; gospodarske ustanove ZN so j ib kolumbijski vladi že davno priporočile, toda vlada jih noče vpoštevati. V Kolumbiji bodo namreč v marcu kongresne volitve, v maju pa predsedniške. Sedanji predsednik Valencia zato noče razburjati dežele z zahtevo, da mora Kolumbija končno začeti misliti na žrtve, ako hoče spodrezati korenine stalnim kolumbijskim gospodarskim težavam.
Predsednik Valenci j a hoče poslati k nam veliko delegacijo, ki naj bi izprosila od naše administracije nekaj podpore in nekaj kredita.
Mutusm

6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
M ilwauski zapiski

National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «dg§§|£>83	No. 113 Thur., June 10, 1965
Uboga slovenska beseda
Kaj je s slovensko besedo doma, se tudi premnogi med nami sprašujejo. Tisti, ki vedo odgovor na to vprašanje, so v skrbeh. Slovenska beseda doma ni več to, kar je bila, namreč srčna ljubljenka vsakega slovenskega človeka, ki jo je vse ljubilo in negovalo. Tudi tu je komunizem dosegel svoje. Umazal se je, da se bolj ni mogel- Danes doma tako rekoč na splošno z našo materino besedo ravnajo tako, kot se ravna s cunjo pomivalko.
V “Delu”, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva v Sloveniji, kar je le krinka za Komunistično stranko Slovenije, od 6. majnika 1.1., je Vinko Gaberški, starejši slovenski mož, ki se že od avstrijskih časov poganja za lepoto in čistočo slovenske besede, o tem povedal tole: “Z našo slovensko govorico in vzporedno tudi s pisano smo že tako hudo zagazili, da so na vseh straneh začeli vstajati posamezniki, ki izražajo skrb in jezo ter prihajajo s predlogi, kako bi pomagali slovenskemu jeziku vsaj do tiste uravnane pravilnosti, ki jo je bil že dosegel še pred prvo svetovno vojsko; če že ne moremo napredovati, vsaj obdržali naj bi se na že doseženi ravni.”
“Sila pokvarjeni sta obe: govorjena in pisana beseda. Ker pa je nemogoče spremljati poldrug milijon naših ljudi in prisluškovati, kako jim gre jezik, bi morali tembolj paziti na pisano (tiskano) besedo, govorjeno pa vsaj tam urejati, od koder danes kakor kalna povodenj dero samovoljno popačene oblike, nepotrebne tuje in pogosto narobe rabljene besede, ki jih trosi pohlep po videzu učenosti; nelogične tvorbe slabih stilistov, izumetničeno spakovanje (preciznost) slabih govornikov, bombastična nabasanost stavkov v časopisih in knjigah in (ne nazadnje) zamotano nesmiselno govorjenje raznih znalcev umetnosti, ki nas postavljajo pred nič in nam z nerazumljivimi izrazi pripovedujejo, da je to vendar nekaj.”
“Ne bi se mogel takoj spomniti vseh, ki uspešno kvarijo slovenski jezik, bodisi da nimajo pravega znanja ali pa da prevzetno novotarijo. Ti pride n. pr. kdo s kakim izrazom, ki ga nekateri takoj pobero. Potem se reč širi in utrjuje. Raba postaja splošna, večina zmaguje in spaka je postala pravilo. V strokovnem glasilu “Jezik in slovstvo” imamo neutajive dokaze, da nam ne samo razni asistenti, temveč že docenti in celo profesorji slavistike strežejo s tako slovnico in stilistiko, da bi bilo pred prvo svetovno vojsko, ko so bile naše gimnazije pod nemškim jerobstvom, tako znanje vsakemu gimnazijcu nekje pri sredi šolanja preprečilo napredovanje. Saj ni misliti, da bi najstarejši ljudje na univerzi ne bili kdaj v šoli spoznali vseh pravil jezika, a skušnjav je danes že toliko, da zamikajo celo svetnika. Saj si marsikdo sme brez domišljavosti trditi, da ve, kaj je prav in kaj ne, a napravi pa vendar včasih narobe-”
“Mnogi razmišljajo, kaj bi. Kaj? Za kačji strup so svoje dni poznali staro sredstvo: prst spodvezati in rano izžgati!” nadaljuje Gaberški ter nato našteva, česar vsega bi se morali danes doma lotiti posebni “komisarji” pri knjižnih založbah, v uredništvih, pri radiju in televiziji, pri večjih podjetjih itd., da bi se ohranila lepota naše materine besede. Pri tem se dotakne tudi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Univerze v Ljubljani. V tej zvezi ve povedati tole: “Te dni je nekdo zapisal, kako da se Akademiji ali univerzi za malo zdi, da bi se ukvarjala z zdravljenjem jezika. Tako! Kdo pa se naj drug tega loti? Res, sedaj se ukvarjajo z besednjakom. Lani se mi je neki profesor univerze, ko sem se zanimal za besednjak, nekako opravičeval, da nima z njim opravka, ker “delajo uradniško”. Sreča, da takrat, ko so delali Wolfa in Ple-teršnika, še ni bilo uradnikov!”
Tako Vinko Gaberški v ljubljanskem “Delu”.
Tudi v naši deželi in v Kanadi ravnajo prenekateri s slovensko besedo naravnost mačehovsko- Pri tem ne mislim toliko na govorjeno besedo, ta je žal prečesto prepolna angleških izrazov, ampak na pisano. Slovenci v izseljeništvu posvečamo lepi slovenski pisani besedi velikokrat premalo pažnje. V sestavkih posebno v raznih vabilih, oznanilih in sporedih mrgoli slovničnih, jezikovnih in slogovnih napak, pa tudi tujk, za katere imamo pravilne, lepe slovenske izraze. AD se prizadeva, kot vidim, da bi tudi v tem pogledu kazala pravo pot, pa mora večkrat obstati na sredi, ker mora upoštevati posebne okoliščine, v katerih izhaja, in krog ljudi, ki jo vzdržuje in bere.
Kadar bomo slovenski ljudje — doma ali po svetu — svojo besedo spet resnično vsi ljubili in spoštovali, takrat bo naša beseda tako rekoč čez noč postala spet čista in lepa; ljubezen namreč ni umazana. Brez prave ljubezni ne pojde! Z ljubeznijo si našo besedo na tujem ohranjamo; z ljubeznijo bo nekoč postala vsepovsod spet “čedna”. Kdaj pa bo vse to, je pa v veliki meri tudi v rokah nas vseh.
■	j. s.
Milwaukee, Wis. — Med letošnjimi graduanti je tudi nekaj naših deklet in fantov. Vredno je, da se jih spomnimo, ker tako vidimo, da tudi naši fantje in dekleta nekaj zmorejo. Kramp in pa lopato lahko vsakdo vihti.
Barbara Kozleuchar, hčerka v slovenski naselbini zelo poznanega Antona in Cecilije Kozleuchar, je dosegla diplomo v sociologiji. Svoje študije je dovršila v Quincy College, Illinois. Šolo vodijo očetje frančiškani. Barbara je končala osnovno šolo pri Mariji Pomočnici Kristjanov v West Allisu, gimnazijo je naredila v Mercy High, ki jo vodijo šolske sestre sv. Frančiška. Barbara je vedno izdelovala vse svoje šole s prav dobrimi uspehi. Njej kakor tudi staršem iz vsega srca čestitamo!
Med fanti se je postavil letos John Kotar, sin Rudija in Terezije Kotar. Svojo šolo je končal v Steve’s Point, Wis. Njegova posebna stroka je gozdarstvo. Med 350 učenci, ki so končali šolo letos, je naš John odnesel šesto mesto, kar je za sina slovenskih staršev še posebna: odlika. John bo šel še naprej študirat. Rad bi postal profesor. Vpisal se bo na univerzo v Minnesoti. Zato rabi samo eno leto. Med počitnicami bo vodil razne tečaje kot pomožni profesor po letoviških taboriščih v severnem Wisconsinu. Janezu in staršem čestitamo. Jasno je, da Janezu želimo vse najboljše pri svojih nastopih. Ne čaka ga lahko delo. Ima pa polno dobre volje, zato vem, da bo uspel v vsem, karkoli podzvame.
*
■ Zadnjo soboto so otroci Johna in Tillie Russ pripravili svojim staršem iznenadenje. Na tihoma so vse pripravili za praznovanje njune 25Uetnice poroke. Sicer bo prava obletnica šele dne 29. junija, pa ni bilo mogoče dobiti dvorano na razpolago. Kaj zato, saj 25-letnica traja celo leto. — John Rus je bil rojen v Ely, Minn. Krstili so ga v slovenski cerkvi sv. Antona v Ely. To je še danes edina cerkev v tem malem mestu severne Minnesote. Tillie je bila rojena pri Sv. Vidu v Clevelandu. Njeno dekliško ime je Žlindra. Poročila sta se pri Sv. Janezu Evangelistu v Milwaukee. Le kje se ljudje vse najdejo. Poročil ju je tedanji župnik pri Sv. Janezu Rev. Anton Schiffrer. Za priči sta jima bila Tony Primožich in Frances Jenko. Prijatelji in znanci so obema pripravili krasen sprejem. Zvabili so ju v dvorano tako, da so ju prosili, naj pomagata pri poroki nekega njunega prijatelja. In tako je bilo presenečenje popolno. Njun sin Johnny je poskrbel za muziko. Ima že svoj orkester. Njegovi fantje so igrali tako živo, da so se pete kar same privzdigovale za ples. Hčer Kathleen je pa poskrbela za kuhinjo in druge dobrote. Vsa družina spada k fari sv. Janeza. Mi jima v imenu prijateljev in znancev k njuni 25-letnici iz vsega srca čestitamo.
*
Zadnje čase naše Slovence po Milwaukeeju obiskujejo vsemogoče bolezni. Veliko jih mora iskati pomoči po bolnišnicah. Naj med drugimi omenim velikega sloven skega korenjaka John Peterlina. Vedno se je u-stavljal, če se je le dalo. Sedaj se pa ni mogel več upreti. Moral je pod nož. Nič več ni mogel uživati nobene jedi in pijače. Sedaj se pa zdravje obrača že toliko na boljše, da upa, da bo v enem tednu doma.' Kaj to pomeni, nam povejo številke njegovih let. Pred nekaj tedni jih je bil zadel na ramo 86. Potem si pa lahko mislite. Nahaja se v St. Luke’s Hospital. — Drug tak mož, ki je nenadoma moral iskati zdravniško pomoč
in končno bolnico, je bil George M. Kotze. Srce je reklo, da mu noče več služiti. Prestal je hude ure. Moral je tudi pod nož. No in sedaj je že ves korajžen in zdravnik pravi, da bo kmalu lahko odšel domov. Za sedaj se nahaja v Milwaukee Hospital. — Zadnji teden smo brali, da sta obhajala zlato poroko Al in Olga Penne. Vse je bilo zdravo in sedaj je morala Olga kar hitro k zdravniku. Ranila se je na roki, ki je pa kar naenkrat začela zatekati, in to kljub zdravniški postrežbi. Nahaja se v St. Francis Hospital. Upajmo, da bo kmalu vse zopet dobro. Človek res nikoli ne ve. Je še več drugih bolnikov. Bi nam zmanjkalo prostora, če bi hoteli vse o-meniti.
•
Začasni direktor glavne pošte v Milwaukeeju razpisuje izpite za poštne uradnike in raznašal-ce pisem. Tisti, ki bodo napravili izpite, bodo imeli priložnost biti imenovani na izpraznjena mesta. Začetna plača teh uslužbencev bo $2.48 na uro z letnim poviškom na $3.38 na uro. Služba nudi stalnost, svobodne počitnice, plačan bolniški dopust in dobro urejeno pokojnino. Študentje, ki letos končujejo gimnazijo, so še posebej vzpodbujeni, da se prijavijo. Ni potrebna/ nobena izvežbanost in tudi ni nobene določene meje starosti. Vsakdo ima možnost brez razlike na vero, raso ali narodnost. Izpiti se bodo vršili na glavnem poštnem uradu v Milwaukee. Papirje za vlaganje prošenj dobite na glavnem poštnem uradu v Milwaukee, 517 E. Wisconsin Ave., pri oknu št. 1 ali pa pri drugih poštnih uradih v .mestu Milwaukee, Prošnje lahko vložite med 1. junijem in L julijem. Lepa prilika za dobro službo!
*
Milwaukee Vocational School bo začela šolo za dekleta, ki hočejo postati kasirke. šola se bo začela 21. junija in bo trajala 6 tednov. — Pravkar so začeli šolo za avtomehanike. Trajala bo 27 tednov. Če koga zanima, morda je prilika, da se naknadno vpiše. Poskusite. To velja za fante med 16. in 21. letom starosti in morajo živeti v Milwaukee. Šolanje plača država. Pri mnogih poklicih dobijo šolarji celo nagrado do 20 dolarjev na teden. Kdor je prej zamudil, naj skuša sedaj nadomestiti.
Dartballski krožek pri Sv. Janezu je imel zabaven večer. To napravijo vsako leto, ko se neha sezona. Letos je bila malo bolj pozna, ker ni bilo mogoče dobiti primernega prostora. Letos so šli k Buslerju. Je to zelo znana restavracija v milwauski okolici. S seboj so imeli harmonikarja in jim je tako čas potekel, da sami niso vedeli kdaj. Slovenci okoli Sv. Janeza imajo vedno nekaj, kar jih druži. S tem se ohranja dobra volja in pripravljenost za naprej. Le korajžo!
—------o-------
Proslava SS-t&iaike Vefrmja
Cleveland, O. — Ko so velikega ruskega pisatelja Gogola vprašali prijatelji, čemu toliko piše in govori o Bogu, je odgovoril: “Saj bo kamenje vpilo, če bomo mi molčali!” In če bomo o žrtvah revolucije v Sloveniji molčali mi, ali se ne bo iz kra-ških brezen dvignil krik nedolžne krvi in segel do neba?
V	soboto, 12., in nedeljo, 13. junija, se jih bomo spomnili s skromnim programom, v, katerega pa smo položili vso svojo hvaležnost in spoštovanje do teh naših najboljših. Prosimo vse, ki z nami čutijo in cenijo njihovo žrtev, da se nam pridružijo!
V	veliko zadoščenje nam je
tudi zavest, da se bo na isti dan, to je 13. junija, ob lih dopoldne v vetrinjjki cerkvi darovala sv. maša v isti namen. Daroval jo bo č. g. Alojzij Luskar in se je. bodo udeležili Slovenci, ki še žive v okolici Vetrinja.
Ker nam prireditve ni mogoče prestavljati, se bo vršila v celotnem obsegu ob vsakem vremenu. Prepričani smo, da se nihče ne bo ustrašil doprinesti majhno žrtev tudi v tem smislu. Slovenska pristava je pripravljena, pripravimo tudi mi naša srca, v katerih naj v teh dveh dneh zaplamti nov ogenj medsebojnega razumevanja in spštovanja ter hvaležnosti do tistih, ki so pred dvajsetimi leti položili svoja življenja na oltar domovine.
Glavni odbor ZDSPB TABOR
Podrižittea It. II Sil vabi
Cleveland, O. — V nedeljo, 13. junija, ste vse članice podružnice prisrčno vabljene k Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Rd. k sveti maši. Vabljene so tudi članice vseh ostalih podružnic SŽZ in tudi druge rojakinje in rojaki.
Prosimo, da se vas čim več priglasi tudi za kosilo pri sestrah, ker jim s tem pomagamo vzdrževati ta božjepotni kraj in njegove ustanove. Za kosilo kličite Tillie Špehar, KE 1-0375 ali pa Mary Stražišar, IV 1-1828.
Na svidenje v nedeljo!
Odbor
-------o—------
Sestanek m Jani
CLEVELAND, O. — Naj zapišem nekaj v spomin pokojnega Franca Kristanca.
Jeseni leta 1938 sem nastopil službo občinskega tajnika v Križah na . Gorenjskem. Kmalu sem spoznal, kalib so bili občinski uslužbenci socialno zanemarjeni. Niso imeli nobene organizacije, n i k a k e povezave, nobenih stikov. Takoj sem se začel razgledovati, kaj bi se dalo napraviti. Hotel sem ostati v občinski službi in od vseh mojih takratnih zaposlitev sem imel to najraje: pisarno in stik z ljudmi.
Najprej sem navezal osebne stike s tržiškim tajnikom Japljem. Pozneje pa pismene z vsemi okoliškimi tajniki in kmalu tudi osebne, ko smo se po službenih potih sestajali v Kranju. Začel sem tipati, kakšno je njihovo mnenje glede ustanovitve organizacije. Večina je bila navdušena, nihče proti.
Začel sem pripravljati prvi sestanek. Kje? Ker nismo mogli računati z daljšim sestankom sredi tedna, smo ga morali imeti v nedeljo popoldne. Nekateri so predlagali Kranj, šenčurski tajnik Zupan je predlagal Šenčur in se ponudil, da bo dobil primeren prostor. Kmalu mi sporoči: čez dva tedna v gostilni na Jami. Razposlal sem vabila in neke nedelje v novembru leta 1939 smo se zbrali v gostilni na Jami v Šenčurju.
Tisto nedeljo popoldne sva se prvič srečala s Francetom Kristancem, ki je bil lastnik posestva in gostilne na Jami v Šenčurju. Pripravil nam je posebno sobo, kjer smo lahko mirno zborovali. Ker sem vedel, da veliko takih sestankov ne bo — zaradi prezaposlenosti tajnikov in zaradi bližajoče se zime, sem vse gradivo skrbno pripravil, da smo lahko naredili vse potrebne sklepe glede ustanovitve organizacije. Na podlagi sklepov sestanka v Šenčurju smo začeli izdajati občinski uslužbenci svoje glasilo. Prva številka je izšla 15. oktobra 1940 in sicer pod imenom “Temelj uprave”, kar je predlagal občinski tajnik Japelj iz Tržiča. Poleg občinskim uslužbencem smo list pošiljali tudi županom, okrajnim glavarstvom in na banovino.
Na podlagi šenčurskih sklepov smo ustanovili Društvo občin-
skih uslužbencev za okraj Kranj. Pravila nam je potrdil pomočnik bana dr. Stanko Majcen.
Občinske uslužbence smo hoteli organizirati po okrajih, katerih je bilo v takratni Sloveniji 26. Ko bi imeli po vseh o-krajih svoja društva, bi ustanovili zvezo.
V našem glasilu “Temelj u-prave” od 15. nov. 19401 je bil objavljen daljši članek pod naslovom “Dajte nam zadostne plače!”. Morda smo prav zaradi tega članka doživeli prvi večji uspeh naše organizacije, ko je ban dr. Marko Natlačen 26. februarja 1941 podpisal spremembo Uredbe o občinskh uslužbencih. Po tej uredbi so vsi uslužbenci dobili povišanje prejemkov, kar je uredba predvidevala najlažje plače občinskih u-službencev.. Sedemnajstega februarja 1941 je bilo zasedanje; banskega sveta in smo za to priliko poslali banu posebno spomenico o položaju občinskih u-službencev. Ban je novo uredbo podpisal kljub protestu Županske zveze. Naša organizacija se je morala vedno boriti proti Županski zvezi.
Na banski upravi smo imeli občinski uslužbenci svojega zagovornika v osebi dr. Vladimirja Kukmana, ki je bil referent za občinske uslužbence.
Kot mnogo drugih stvari in načrtov je druga svetovna vojna preprečila dokončno zgraditev organizacije občinskih u-službencev.
Kljub temu, da je bil namen tega članka, da napišem nekaj o pokojnem gospodu Francetu Kristancu, vendar o njem nisem veliko napisal. Kadar bo Slovenija zopet svobodna, bo gotovo kdaj ustanovljena nova organizacija občinskih uslužbencev. Za prvo organizacijo občinskih uslužbencev pa so bili postavljeni temelji v hiši pokojnega Franceta Kristanca na Jami v Šenčurju pri Kranju; to je pa že toliko vredno, da naj ostane v njegov spomin tudi zapisano. Ob takratnem najinem prvem srečanju gotovo nisva mislila na to, da bova deset let kasneje delala skupaj v Ameriki v isti tovarni in da se bom od njega za vedno poslovil kot slovenski politični emigrant. Počivajte v miru, dragi gospod Kristanc!
Zdravko Novak
------o-----
Mi gr« ¥ Lmmill
CLEVELAND, O. — Gotovo gremo, ako se vas bo le priglasilo za poln avtobus. Doslej je še malo priglašenih, čas pa gre svojo pot. Ne bilo bi lepo za clevelandske Slovence, da bi se ne žrtvovali; za nekaj malega stroškov bi veliko pridobili. Vsi smo potrebni božje pomoči. Po Mariji k Jezus, naj bo naše geslo.
Res je, da se lahko tudi doma priporočamo Mariji, toda skupna molitev je Bogu bolj dopadljiva. Tudi naše težave zaupno izročimo Mariji, naši nebeški Materi. Izročimo ji svoje otroke, svoje starše, brate in sestre.
Odločite se kmalu in se prijavite pri meni ali pa pri g. Jegliču. Voznina stane $15 na obe strani. Vodstvo podjetja želi imeti avtobus plačan vsaj en teden v naprej. Odpeljali se bomo 3. julija, 1. soboto v juliju, od Sv. Lovrenca ob petih zjutraj, izpred Baragovega doma ob 5.30. V Lemontu bomo nekako zgodaj popoldne. V Romarskem domu bo za nas pripravljeno kosilo. Tudi tam bi radi vedeli, koliko nas bo, da bodo lahko pripravili.
Priglasite se takoj in pošljite denar za vožnjo na: J. Resnik, 3599 E. 81 St., Cleveland, Ohio 44105, tel. VU 3-1696, ali pa na A. Jeglič, 1057 E. 68 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. HE 1-3084.
J. Resnik
— Strela udarja naravnost in ne v ostrih kotih, kot včasih izgloda.
Podružnica sf. 47 Sli
GARFIELD HEIGHTS, O. — V nedeljo, 13. junija, ob dveh popoldne je redna mesečna seja naše podružnice na 10814 Prince Ave. v iSDD. Dne 16. maja smo imele sv. mašo za vse žive in pokojne članice ter se jih spomnile z molitvijo. Prosile smo Boga, naj bi nam vsem ohranil zdravje, onim, ki ga pogrešajo, pa ga vrnil. Hvala vsem za udeležbo. To je bilo duhovno praznovanje materinskega dne.
V nedeljo, 13. junija, vabimo posebno vse, da se seje udeležijo, ker bomo počastile sestro Mary Rusjan kot zaslužno mater leta 1965. Pridite, da jo o-sebno pozdravimo in nagradimo s sestrsko ljubeznijo za njene zasluge. Na razpolago bodo tudi odlična okrepčila. Zapele bomo vsem članicam, ki praznujejo rojstne dneve v mesecu juniju, “Happy Birthday”, voščile sestri Rose Vatovec in njenemu možu srečno pot v stari kraj, kamor gresta obiskat rojstni kraj in svojce.
Pozdrave vsem!
Jennie Pugely, taj.
-------O-----
Saleipsiškl tegoslevd sllskaU zamejske Sleveiice
Paterson, N. J. — Pod naslovom “Dragi gostje iz Ljubljane” je goriški “Katoliški glas” objavil sledeče:
“V torek, 25. maja, je obiskala Gorico skupina salezijanskih bogoslovcev, ki obiskujejo teološko fakulteto v Ljubljani. Bilo jih je 27. Vodil jih je g. Turšič.
Prvi dan, to je 25. maja, so si bogoslovci ogledali Trst. Spremljal jih je ravnatelj Marijanišča g. France Štuhec. Obiskali so med drugim stolnico sv. Justa, škofijsko semenišče, grad Miramar, nato pa prispeli v Gorico. Povzpeli so se na goriški grad, bili gostoljubno sprejeti za kosilo v salezijanskem zavodu sv. Alojzija, potem pa obiskali Zavod sv. Družine, ki ga vzorno vodijo v skrbi za slovensko ljudstvo in srednješolsko mladino šolske sestre sv. Frančiška.
Hišni duhovnik g. Jože Jurak je izrekel sobratom prisrčno dobrodošlico, nato pa so gg. bogoslovci zapeli več pesmi, ki so bile namenjene zlasti č. sestri Urbani Gorup, bivši predstojnici tržaške province, ki je prav tisti dan praznovala svoj god. Za protiuslugo so gojenke zavoda pod vodstvom hišne predstojnice s. Rafaele Saksida pozdravile vse navzoče s peto besedo.
Vsa skupina si je po obisku zavoda ogledala dvorano Katoliškega doma, sad naporov naših zavednih katoliških Slovencev v zamejstvu, zlasti na Goriškem.
Pot je naprej vodila v starodavno mesto Oglej, od koder je prišla luč sv. evangelija v naše kraje. Pri tem je bil v veliko pomoč msgr. Rudolf Klinec, ki je iz svoje bogate umetnostne razgledanosti salezijanskim bogoslovcem tolmačil zgodovino tega slavnega kraja.
Naslednji dan so gg. bogoslovci obiskali Benetke, tretji dan bivanja v Italiji so pa pohiteli na grob sv. Antona v Padovo, nato pa se preko Vidma in skozi Kanalsko dolino povzpeli k Mariji Kraljici na Sv. Višar-jah. Preko prehoda pri Ratečah so se spet vrnili v svojo domovino.
Veseli smo, da so dragi gostje odkrili nov košček domovine izven meja svoje matične države. Naj bi se obiski nadaljevali in pripomogli, da se bomo’ spoznali vsi, ki govorimo in čutimo slovensko. — jk.”
-------o------
Visoko sidrišče
DENVER, Colo. — čolnarji in jadralci na Grand Lake v Koloradu trdijo, da so sidra njihovih čolnov in jadrnic najvišje v vsej deželi.
.
i
(
(
1
5
1
l
]
1
1
1
(
1
i
I
S
I S
s
\
c
1
1
s
i
t
b
§
tl
j;
tl
V
b
l
i
si
5!
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah

“E, ne boste, ne, saj ima duišljivim glasom. Poberin še nekaj tolarjev,” to- Med ljudstvom
lazil je Janez.
Marko pa je zavil k Andrej ku in se vsedel poleg Peščaka.
‘‘Doigrali smo, vse je končano,” govoril je Reščak, “in ti, mladina, se boš živila z žulji, ki si jih dobila v pridnem delu, in se tolažila s spomini ta svoje stare.”
Marko se je zamislil. Kako lepo je bilo vse. Mislil je dobiti v roke posestvo in se potočiti z lepo Posavko, kakor je to vedela že vsa fara. In Zdaj je vse pi”ec: on nič, ona tič. In ni je pomoči od nikoder. Kaj pomaga vse orožje, vsa hrabrost, ko posežejo vmes take moči.
Na vasi je zapel boben. Ljudstvo je šumelo, godrnjalo, kričalo in zmerjalo. Zaganjali so se v biriče in bežali zopet fto vasi. Pred Andrejko hišo so se ustavili.
“Posluh,” vpil je birič in °dložil boben . . . “Prihajamo v imenu zakona in gorje tistemu, ki bi se drznil nas na katerikoli način motiti. Pripravljene so moči, da poženo vso vas iz hiš in prodamo vse v tuje roke, ali pa bo pripadi^ £radu. Sicer se ne zgodi nikomur nič žalega.”
Marko je planil na noge, stisnil pesti in hotel planiti iz kise in pobiti vse, vse. Ivanka je prijela in zadržala. “Pusti, pusti, saj tudi drugi Ptste, saj je vseeno . . .
Birič je vzel v roke list in 2ačel čitati z gromečim glasom; “Da se da zadoščenje N’avici, ki so jo gradovom bratili uporniki in njih pristaši, da se poplača zaostala
osetina in da se poravna ško-a zaradi nestor j ene tlake od
|feh let, proda se danes ta hi-Sa z vsem, kar je v njej, s potom, z gozdovi in travniki Vred . . .
. Ljudstvo je zašumelo in
kričalo ...
Med tem se je gospoda že k°sedla. Za mizo je sedel de-ei trebušast pisar in pred L)im ' so ležale debele knjige, °krog pa so stali drugi gospodje in polglasno govorili v ^omškem jezik u z debelim ^°sPodom.
Gospod je vstal: “Posestvo vsem skupaj je cenjeno ,300 Goldinarjev.”
L^se je molčalo.
"Kdo da več?” vpil je birič, možic s kapo na glavi, .°ieč na stolu, da je lahko ^el po celi množici.
, k;se tiho . . . Nihče se ne £lasi.
Ako nihče ne licitira, pribe vse gradu,” vpije birič. ^Ljudstvo je zagnalo glasen
Boli
Sovi
kov
ž njim,” vpili so gla-in nekaj mladih uporni-je stopilo pred ljudi.
^rad
naj si sam poišče
j, Ote, naših hiš ne bo jemal,” ekel je eden.
^ primite ga,” zavpil je tre-Ošasti pisar, a niti eden nje-jt°vlh ljudi si ni upal ganiti se, j, so zapazili razjarjeno j božico. Birič je začel nabi-- 1 ha boben, ljudstvo pa je
krič
alo, da
ni razumela
hnk	ua Se
1(eha beseda.
v„.Wo v prvem, kdo da eeJi?” vpil je birič. b{ Jožica se je pomirila, da
slišal 1 tu
^alen
kh111 v množici se je nekaj ^1° • • - Sključena postava
a, če kdo kaj ponuja. Pa tam se je slišal zani-smeh.
2ape?a Bpberina se je prika-a iz množice glav.
je z za-
Llačano!” zavpil
je nastal krik in šum. “Prekleti starec, lakomnik, skopuh, izdajavec,” so vpili in mu pretili s pestmi. A Poberin je bil takega že vajen. Kaj so mu mogli; polovica med njimi je njegovih dolžnikov, če ne mirujejo, proda še njim. On že ve, kaj dela. Ni se zmenil ne za vpitje, ne za par sunkov, ki so mu prileteli v hrbet. Sladko se starec zasmeje, ko vidi, da nihče več ne ponudi...
Ljudstvo je žvižgalo, pelo, vpilo; kazale so se pesti, koli, ostniki; začelo se je prerivanje sem pa tja in Poberin je komaj srečno ušel iz srede množice v ospredje pred gosposko mizo, kjer se je počutil varnega, zakaj neka krepka pest je že zgrabila za njegov vrat, da je izbulil oči in v smrtnem strahu zakričal: “Pusti vrag ...”
‘Tristo v prvem,” kričal je birič med šumenjem ljudstva. Nekateri so bili za Po-berina, češ da je boljše, da dobi tak človek v roke, kakor pa, Če bi dobil čušperčan, ker, “kar grad drži, več ne spusti.”
Gospodje pri mizi so se spogledali i n sporazumeli. Trebušasti gospod je pomignil biriču.
‘Ne da nobeden več?” vpil je birič.
“Tristo v prvem, drugem in —”
Ljudje so kričali, začelo je leteti kamenje . . . Marko se je prikazal na vratih in ljudstvo ga je burno pozdravilo.
“Tristo v prvem, drugem in tretjem,” zavpil je birič in Poberin je s sladkim smehom stopil k mizi in mrmral: “Vredno je, ko bi brat bratu prodajal.”
Potegnil je iz nedrij mošnjo in začel šteti srebrnike s tresočo roko na mizo. Gospodje pa so zapisali in potrdili dražbo in spravili denar . . .
Iz hiše se je začul jok. Vse ženske so jokale in ljudstvo je postalo kakor divje.
Za Markom je priletela Ivanka, držala ga je za roko in prosila z glasnim jokom: “Marko nikar, ne ubijaj, saj je vseeno ...”
“Ne boj se,” ji je šepnil in objeli so ga uporniki in vpili: “Ali bomo? Udarimo!”
‘‘Pustite,” je rekel, “saj bodo morali vse nazaj dati, je še drugod pravica . . .”
“Mi hočemo pravico deliti sami,” vpili so glasovi in se zaganjali v biriče, ki so šli na spodnjo stran k Pisikovi hiši . . . Biriči so potegnili sablje, a uporniki so jim jih vzeli in jih prelomili na sto kosov.
“Tu imate vašo moč,” vpili so in metali vanje posamezne kose.
Jurko je prijel Marka za roko, pa rekel: ‘ Licitiraj ti, dam ti denar, pa boš vzel Tono, revica joka noč in dan.”
“Ne maram,” odgovoril je Marko in se izgubil v množico.
“Pa nič, pa nič,” jezil se je Jurko, in se je čudil.
Med tem pa se je že začela dražba. Boben je pel pred hišo in ljudstvo je šumelo in hrumelo, a do napada vendar ni prišlo in preden so sploh mogli slišati, kaj se godi, vpil je birič: “Tri sto, v prvem, drugem in tretjem, in stari Poberin je zopet štel denar pred gospodi in se zadovoljno smejal, da dobi vse tako po ceni.
Gospodje so vstali in odšli. Ljudstvo se je gnetlo okoli njih in jih skoraj ni pustilo dalje.
(Dalje prihodnjič.)
Na braniku stoj
Hitro, prijatelj, stopi z menoj, da obiščeva te svete kraje nocoj. Teharje, Celje, Hrastnik, Brezarjev brezen, Kočevje in vse še druge skupne grobove. Tu je zemlja mlado kri pila, kosti v prah zdrobila.
Nič se ne bojte, bratje, ljubimo Vas,
zato smo nocoj pri Vas.
Kar ste nas prosili, smo izpolnili.
Skromen spomenik smo Vam naredili,
ljubezen, zvestobo smo Vam ohranili,
Veseli smo Vaše zveste ljubezni, bratje.
Samo, ker vseh ni, to nas boli. Naš spomenik naj bo1 Vaš branik.
Slovenska pristava ljubezen — sprava.
Mati — Domovina — Bog, zasula je zemlja zadnji stok in sprejel vse je angelski krog.
Tončka Urankar
ne prof. Burke z univerze Washington.
Ameriško stališče ni napra-
Ženske dobijo delo
Maroški sultan zopet vpeljal odkrito diktaturo
/RABAT, Mar. — Maroški sultan bi rad imel demokratičen parlament, seveda tak, da bi se mu pokoril. Tega pa ne more doseči. Na eni strani ni v Maroku nobene tako močne stranke, ki bi vse druge pregnala iz politike in si priborila večino v parlamentu, na drugi strani pa politiki ne kažejo nobenega veselja, da bi kralja ubogali. V parlamentu je toliko strank, da ni mogoče sestaviti koalicijske vlade; tiste stranke, ki bi s kraljem sodelovale, pa nimajo varne večine.
Kralj Hasan II. je zato pretekli teden proglasil izjemno stanje in napovedal, da bo postavil kar sam novo vlado. Parlament je obsodil kot kraj, kjer grmijo samo besede, do prave zakonodaje pa nikoli ne pride. Tak parlament ni potreben ne deželi ne njemu. Kako si kralj zamišlja nov, boljši parlament, tega pa svojemu narodu še ni povedal. Zato bo nova diktatura vladala za “nedoločen čas”.
Delo za žensko
Iščemo žensko za dnevno delo, hišno delo, mora govoriti angleško, imeti svojo transporta-cijo, 2 dni v tednu. — 464-0315. '_____________________, (113)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo in da bi skrbela za 3 male otroke v May-field Heights. Kličite 851-5300, extension 66 po 7. uri. (113)
Delo za žensko
Župnik-Slovenec v Minnesoti išče gospodinjo, ki bi poleg kuhe, gospodinjstva in nekaj hišnega dela obvladala tudi pisarniško delo s tipkanjem v slovenščini in angleščini ter knjigovodstvo. Nadarjena za glasbo ima prednost. Plača v začetku skromna, pozneje precej več. Ponudbe pod šifro “Blažen mir na deželi” je poslati na upravo “A-meriške Domovine.”
(2, 3, 4, 9, 10, 11 jun.)
Strojne šmf]@
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. - -Garantirana plača od ure v času učenja in potem dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 z j. do 4. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH Si FE1SS 00.
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
(119)
vilo na jugoslovanske strokovnjake nobenega vtisa. Njihov glavni govornik je bil Hadži Vasil jev, ki je poleg vsega drugega tudi član glavnega, odbora Zveze komunistov Jugoslavije. Kot tak je vneto zagovarjal u-radno pojmovanje nacijonaliz-ma. Zanj je ameriški nacijona-lizem ozkosrčen, zaprt sam vase, sebičen in pohlepen. Vidi povsod samo lastne interese, za tuje se ne briga. Jugoslovanski nacionalizem je pa razgledan, vnet za ravnopravnost narodov, zagovornik misli, da morajo veliki in bogati narodi podpirati male in zaostale itd.
Vasiljev je tudi odkril razlog, zakaj je jugoslovanski nacijona-lizem boljši od ameriškega: Jugoslovanski nacijonalizem temelji na razredni zavednosti, ki je ameriški sploh ne pozna in noče poznati. Ameriški udeleženci na sestanku so seveda morali priznati, da v naši deželi razredna zavednost” res ni razvita.
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno čiščenje in pranje, stalno trikrat na teden. Priporočila potrebna. Mora razumeti angleško. Kličite KE 1-9237 po 6. uri.	(114)
Moški dobijo delo
Delo dobe
Eden ali dva mizarja ali navadni delavci, ki žele delati na stavbi, dobe takoj zaposlitev. — Kličite po 5. uri pop. HE 1-1108. _______________ (114)
Iščemo oskrbnika
Stalno delo. Dobra plača. Plačane počitnice. Mora govoriti angleško in biti voznik. Oglasite se pri
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
1453 E. 66 St.
med 2. in 4. uro pop.
___________ (117)
MALI OGLASI
V najem
Šest sob, 3 sobe spodaj, tri zgoraj, na 5125 Luther Avenue. Kličite HE 1-3829.	(113)
Blizu Miller Ave.
E. 216 in E. 214 St., v fari sv. Kristine, nova lesena dvodru-žinska, 3 spalnice, $32,000.
Nova zidana
Dvodružinska hiša, ena poleg druge (Duplex), IVz kopalnica, 3 spalnice.
Ranch
Hiša “ranch” tipa, 3 spalnice, IVz kopalnica. $23,900.
Tri nadstropja
Priključena garaža za 2 kare, nenavadni plan za stanovanje. Hiše na ogled v soboto in nedeljo.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. — RE 1-1070
(115)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, dve garaži, na E. 147 St. in Westropp Ave., blizu cerkve in šole. Kličite KE 1-9067.	(115)
Posestvo za dohodek
5-5, 2 spalnici, aluminijaste strani, velika kuhinja, klet. V fari Marije Vnebovzete. Lastnik bi rad prodal. Pridite in dajte ponudbo.
E. 156 St.
3 spalnice, velika kuhinja, jedilna soba in stanovanjska soba, zaprt porč zadaj, klet. $13,500.
PAGE REALTY, INC.
UMLS
KE 1-1030	455 E. 200 St.
(114)
Blizu E. 185 St.
Bungalow hiša, dve spalnici, prodamo ali damo v najem, v izvrstnem stanju; polna klet, 1% kopalnica, pod $17,000. Kličite 261-0096.	(114)
Hiša naprodaj
Hiša “ranch” tipa, 3 spalnice, l1/2 kopalnica, izgotovljena razvedrilna soba, zaprt patio, % akra, Richmond Heights. IV 1-0524.	(115)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Pet lepih aker
Naprodaj v Willoughby Hills, jabolčni sadovnjak in prostor za 4 hiše. Naredite svoj dovoz. Plin in mestna voda. Kličite po 6. uri V/H 3-0341.	(114)
Hiša naprodaj
Dvodružinska 5-5, na E. 172, blizu Grovewood Ave. Kličite EN 1-2258.	. (114)
Soba se odda
Na East 173 St., blizu Lake Shore, se odda lepa soba spodaj. SL lahko tudi kuha. Kličite po 6. uri zvečer 531-5667.	—(115)
Naprodaj
Naprodaj je gugalnik (glider) za na porč, v dobrem stanju. Cena $22. Kličite RE 1-6278.
Dvojni lot
100 x 735 čev. Highland Road, blizu Richmond Rd. 100 smrek in sadna drevesa.
Dom na deželi s hlevom, prav blizu Mayfield Road, tri milje vzhodno od Route 44. $8,500.
CARPENTER REALTY
IV	6-3900
,_______________________(114)
V	najem
V najem se odda opremljena soba in kuhinja na E. 52 St. — Kličite UT 1-9672.	—(113)
V najem
Oddamo štiri sobe, kopalnica, furnez, zgoraj, odraslim. Poizve se na 1093 E. 64 St.	(114)
Naprodaj
Lastnik prodaja poceni poslopje, trgovina in 4 sobe zadaj, 2 garaži in podstrešje nad garažo. Kličite Wellington, O. 647-3489.
— (28 maj, 3,4,10 jun)
Naj grade ZDA obrambo proti medcelinskim raketam?
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik McNamara je pred težko odločitvijo. V novem proračunu mora odločiti, ali naj dežela začne graditi o-brambo proti medcelinskim raketam ali ne in smatra rajše izboljšano napadalno orožje za najboljšo obrambo. Gre za odločitev o gradnji obrambnega sistema z Nike-X raketnimi lovci, ki so sedaj že sorazmerno^ preskušani.
Izgradnja takega obrambnega sistema bi stala od 20 do 30 bilijonov, bila pa bi le delno u-čilkovita. McNamara je trenutno menda voljan graditi le omejeni obrambni sistem, ki bi bil sposoben prestreči “primitivne” kitajske rakete, na katere moramo računati nekje v letu 1975. Tak sistem bi stal od 6 do 10 bilijonov, med tem ko bi obrambni sistem proti izpopolnjenejšim-ruskim raketam stal samo za 20 glavnih mest dežele 20 bilijonov.
laeSjoualkai! ¥ ošeli Amerike m litim®
NOVI SAD, SFRJ. — Na univerzi imajo poseben zavod, ki se peča s študiranjem Jugoslavije in njenih težav. Zavod je letos organiziral izlet svojih sodelavcev v Jugoslavijo, v No-, vem Sadu so pa imeli sestanek z j u g o s lovanskimi profesorji. Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje nacij onalizma. A-meriški profesorji so ga razlagali tako, kot ga razumemo v naši deželi. Stalno so pa poudarjali, da ameriški nacijonalizem ni brez napak, da pa je dosti koristil konsolidaciji naše dežele. To je trdil voditelj ameriške skupi-
RABITK EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH ODPRTO OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH, V MESTU OD 9:30 DOP. DO 9. ZV., V PODRUŽNICAH OD 9:30 DOP. DO 9:30 ZVEČER
SPOMNITI SI 0KT0VI V KESEU0, 20, JUHU* JE MET0T8K] 0011
PRODAJA KVALITETNIH MOŠKIH OBLAČIL
la izklro — 2 za 4J0
Moške srajoe s kratkimi rokavi šz kvalitetnega tafeažnega blaga
2 _ 4»
Narejene po naših navodilih
Razprti rokavi, prešito sedlo, veliki, vročini odporni gumbi. Običajni ali pol-razprti ovratnik, trajne oblike. Bele, modre, rumene, olivne. Mere 14% do 17. Z zaponci ali gumbi pripeti ovratniki. Samo v beli barvi. 14% do 17.
ilate moške pižame s kratkimi rokavi m dskolenskimi fifašami
2	4i0
Čezglavne ali na zaponce
Fino bombažno sanforizirano blago. Čezglavni ali zapončni kroji, ohlapne za večje udobje. Različne zelerie, modre, kostanjeve, drap barve, ali progasti vzorci. Mere A do D.
Sptašmi mane športne srafse s kratkimi rokavi, neobledelifi barv
2 .. A-50
Nacionalno znane od leta 1897
Peri-in-nosi pralno bombažno blago. Belo vzbočeno bombažno blago, enobarvno ali črtasto. Karirasto, progasto, pikčasto ali enobarvno bombažno blago. Hladen bombažni ba-tist. Vse te srace imajo običajne ovratnike. S-M-L-XL. “Ivy” z gumbom pripeti ovratnik v progastih in karirastih vzorcih. Zožen kroj. — S-M-L.
Meške Bermuda kratke fifaee iz tla nega bomkaia
2 .. 4 “
“Ivy” ali kontinentalnega kroga
Fine, lepo ukrojene in izdelane bombažne kratke hlače. Pralne in neuskočne. V karirastih in pepita vzorcih v zeleni, modri, olivni barvi. Enobarvne v črni, drap ali zeleni. Mere 29 do 40.


KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, V VSEH 5 TRGOVINAH
o<cr^o<=>oo<i>oc<z^o<cz^o<^^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<=r>oo<~^o<rr^o<i>o()<rr>oo^5o
Slovesnost je bila zelo utrudljiva. Najprej so se peljali na vozovih skozi natlačene, kričeče ulice. Faraon in Abi sta se vozila v prvem vozu, v drugem pa Tua, spremljana po Abijevi najstarejši hčeri, ok-roglooki gospe, ki je bila znatno starejša od kraljice. Nato se je vršilo opravilo Amenovih duhovnikov, pri katerem je morala Neter-Tua kot Amonova hči in velika duhovnica načelovati ob posvetitvi templja v čast temu bogu. V temelj so položili majhne dariv-ne posode, primere rokodelskega orodja in prstan, ki si ga je faraon snel z roke in v katerem je bilo urezano njegovo kraljevsko ime; te predmete so blagoslovili in zidarji so jih položili v dolbine, pripravljene zanje, nato pa so postavili nanje dva velikanska vogelna kamna, ki sta jih za večno pokrila, na kar sta faraon in Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, združena vladarja Egipta, izjavila, .da je temelj dobro in resnično položen.
Nato so stavbeniki, ki so “izvršili obris”, razložili načrt templja in prejeli od faraona darove, ko pa je to bilo končano, so se začele poldanje slavnosti in govori.
Ko je slednjič vse bilo pri kraju, se je dolgi sprevod vrnil po drugi poti k Sekhetine-mu svetišču, kjer je faron stanoval; v pekočem solncu je bila to zelo naporna pot, ker
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — BY OWNER — INCOME FROM GAR. PAYS hAXES 7 rms., 4 bdrms. Full Bsmt. — Cab. Kit., Carptg., gas hot water heat; 3 car gar. Taxes $206.00. Priced to sell $22,500. PH 383-1376.	(113)
REAL ESTATE MICHIGAN |
St. Joe — Beau, new 8 rm. home, exc. pot, in town on 17,424 sq. ft. of beach, Lake Mich., 28’ parlor. Steel cone. Bsmt. Compl. furn., boats. Owner. Write R. Welborn, I 810 Lake Lane, St. Joe, Mich. — Ph. 983-6888.	(114)
6 ROOM BRICK BUNGALOW 3 Bedrooms, $13,700. Also 2 rooms in basement. Reasonable. Call ALL-CITY REAL ESTATE Phone 277-1349
F	(115)
2 FLAT BRICK.
Clean, 4 room each. Clear wood- 1 work. Attic, gar. Vic. Drake near 26th St. $14,000. Call
ALL-CITY REAL ESTATE PHONE 277-1349
(115)
MALE HELP
STEEL HAULERS Owner-operators by class one steel division. Must meet I.C.C. physical operating standards. Minimum age 25. 1 yr. experience. Call NORWALK STEEL DIV., 721-7870
(113)
FOUR-SLIDE SET-UP MAN
Must be experienced on Baird and Nielsens. Top wages. Good working conditions. Overtime.
AVON SPRING & WIRE, INC. 6000 Northwest Hwy., NE 1-5330
(115)
General Factory Workers
MEN WITH STEADY WORK RECORD
Permanent Opportunity. Company paid hospitalization. Life insurance,
Vacations and Holidays.
Apply to Mr. Barvir
9929 South Avenue N.
Ardco Door Company
se je vila ob neskončno dolgem memfidskem obzidju in so se ustavljali pred svetišči vseh bogov ter je faraon moral vsakemu žrtvovati. Tudi potem se ni mogel odpočiti, čeprav je bil truden, zakaj v zunanjem dvorišču starega templja sta bila postavljena prestola in tamkaj sede sta kralj in Tua morala sprejemati prošnje do solnčnega zahoda in soditi, ali pa odlagati predložene zadeve do nadaljnjega razmisleka.
Ko se je slednjič končalo in je faraon izmučen vstal s prestola, je njegov brat Abi, ki ga ves ta čas ni zapustil, izjavil, da ima tudi on zasebno, prošnjo, šli so torej v notranje dvorišče, ki je bilo nekdaj svetišče, in zopet sedli; razen pisarjev so bili tamkaj samo faraon, kraljica, nekaj svetovalcev, Mermes, kapitan straže, in nekaj žen iz kraljevega spremstva, med njimi Asti, kraljična dojilja, in Meritra, faraonova dvorna ljubljenka. Z Abijem je bil njegov zvez-doslovec Kaku, njegova dva najstarejša sinova, nekaj visokih uradnikov njegove vlade ter visoki duhovniki memfid-skih templjev in mogočni poglavarji rodov v puščavi.
“česa me hočeš prositi, brat moj?” je vprašal faraon, ko so zaprli vrata.
“Veliko prošnjo imam, vajino veličanstvo,” je odgovoril princ in se je vrgel na tla. “Zaradi sreče Egipta in tvoje lastne sreče in zaradi moje sreče, ki se vama klanjam kot vdan podložnik, te prosim, da
jo blagohotno uslišiš.” Potem se je vzravnal in je rekel počasi : ‘‘Stopil sem pred tebe, da te poprosim roke slavne kraljice Neter-Tue, Amenove hčere.”
Faraon ga je debelo pogledal, Tua pa, ki je dobro vedela, kaj se pripravlja, je obrnila glavo v stran in je vprašala svetovalca, ki je stal blizu nje, ali je že kdaj v zgodovini države egipčanske kraljica poročila svojega strica.
Svetovalec, ki je slovel zaradi svojega zgodovinskega znanja, je odgovoril, da se ta trenotek ne more spomniti nobenega takega primera.
“Potemtakem se zdi,” je odgovorila Tua hladno, še vedno obrnjena k njemu, “da bi ne bilo modro, če bi ustvaril nov primer, po katerem bi se druge mlade ženske kraljevega rodu morale ravnati.”
Faraon je ujel nekaj teh besed, dočim ni Abi ničesar slišal, ker je Tua govorila tiho, in je razmišljal, kako bi se rešil zadrege.
“Kraljica Neter-Tua sedi ob mojem boku, je moja sovlada-rica v državi, njena volja je moja volja in kar ona ukrene, bom skoraj gotovo potrdil tudi jaz. Govori rajši z njo,” je rekel.
Abi se je torej obrnil h kraljici, položil roke na srce, se poklonil, jo gledal in začel: “Goreča ljubezen do tvojega veličanstva me nagiba—” “Prosim te, stric moj,” ga je prekinila Tua, “popravi svoje besede, ki bi se morale glasiti: ‘Goreča ljubezen do prestola in oblasti tvojega preodličnega veličanstva me nagiba,’ in tako dalje.”
Tedaj se je Abiju zmračilo čelo, vsi drugi pa so se nasmehnili s faraonom in zvez-doslovcem Kakujem vred. Nanovo je začel svoj govor, toda tako zmedeno, da ga je Tua koj ustavila v drugič in rekla: “Saj nisem gluha, plemeniti princ, stric moj. Slišala sem
besede, ki si jih govoril faraonu, in 'razumela njih pomembnost. Vprašala sem celo že za svet tega-le našega svetovalca, učenega pravoslovca, ali bi zveza, ki jo ti predlagaš, bila zakonita, in on je razsodil proti tebi.”
Abi je svetlo pogledal svetovalca, ponižnega, zaprašenega, starega moža, ki je prebil vse svoje življenje med zavoji in kronikami.
“Naj mi tvoje veličanstvo oprosti,” je vzkliknil jurist s tenkim, razburjenim glasom, ‘‘rekel sem samo, da se ne spominjam nobene take poroke, čeprav se mi zdi, da je nekoč neka kraljica vzela svojega nečaka za sina, in da je le-ta kasneje postal faraon.”
“To je ista stvar, prijatelj,” je odgovorila Tua sladko, “zakaj česar se nihče ne spominja v dolgi zgodovini Egipta, mora biti protizakonito. Pa če me hoče moj stric vzeti za hčer, mu bom seveda hvaležna, čeprav bodo njegovi pravni dediči nemara manj zadovoljni. O tem se da razpravljati.”
Abi, ki je začul, da se kraljica igra z njim, se je razjezil.
“Stavil sem tvojemu veličanstvu jasno vprašanje,” je rekel, “in bi morda bil vreden jasnega odgovora. Kakor vsakdo dobro ve, o kraljica, je čas, da se poročiš, in jaz sem se ti ponudil za soproga. Res je sicer, da sem malo starejši od tebe------”
“Katerega leta je bil princ Abi rojen? Istega, kakor ti, si rekel?” je vprašala Tua z očitnim namenom, starega in
PASJA DRAŽBA — Ingrid Bergman nastopa v svojem novem filmu “Rumeni Rolls-Royce” s psi. Na sliki jo vidimo v njihovi družbi.
učenega svetovalca, ki je nato izginil za prestolom in se ni prikazal več.
“Pripomniti pa moram tudi,” je nadaljeval Abi, ki se ni dal motiti, “da mnogo ponujam. Tudi jaz sem kraljevske krvi, vajino veličanstvo, in vladam tukaj na severu, kjer se pojavlja neko nezadovoljstvo, zlasti med mogočnimi beduinskimi rodovi v puščavi, ki stražijo mejo države. Če se ta zveza izvrši in če jaz nekoč zasedem kot sovladar Egipta dvojni prestol, mi bodo vdani in sever in jug bosta tesneje združena, nego sta bila kdaj poprej, če se pa ta zveza ne
izvrši------” tedaj se je Kaku.
kakor da hoče prepoditi muho z obraza, zadel z roko Abi-jeve obleke in njegov gospodar je na to znamenje utihnil.
“Nadaljuj, prosim, stric stric moj,” je rekla Tua. “če se ne izvrši, kaj potem?”
“Potem utegnejo nastati težave, kraljica. Ne, pusti me, čarovnik, resnico hočem govoriti, naj se zgodi karkoli!
Faraon, mnogo let si vladal; da, štiridesetkrat je Nil preplavil svoje obrežje, odkar sva pokopala svojega božanskega očeta. Vsa ta leta se ti je rodil en sam otrok, in šele potem, ko sem jaz prišel v Thebe prosit te, da me imenuješ za svojega naslednika.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini'1'
1
Družba
sv. Družine
/ Vi

THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena. 23. novembra 1914
T SrT-ST1 Sedež: Joliet. 1IL
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St, Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.	J'
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., JoHet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, DL JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrash oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, III. 60434
?
PRI IGRANJU POLA — Princ Filip, mož angleškše kraljice (na levi) se pripravlja, da bo udaril žogo v diru, med tem ko skuša njegov tovariš v sredi prestreči palico igralca na desni, ki se tudi pripravlja, da bi udaril žogo.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na koss zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD 549 KAST 185 STREET, EUCLlD
BAKER
KE 1-8187
BAUNGARSKI Pilili na farmi svB Jožefa m Mliifs M, y nedeljo, 13, junija llii.
Za ples igrajo “VESELI SLOVENCI" • Na ražnju pečeni prašički in jagnjeta o Vljudno vabimo vse prijatelje in znance, o Pridite, preživeli boste lepo popoldne. « Na svidenje!	Odbor.
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Kar napravi ogtnj in samo ogenj za (hrano. lo napravi ogenj za Stroh’s in samo Stroh’s
Nobene druge ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok j e, enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga. daje pivu. To je
tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. Samo enkrat. Potem., ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker je Stroh’s edino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM - VARJEN OKUS
Naravnajte ABC-TV BASEBALL vsako soboto, WEW5, Channel 5.
Zv ž I	IS s \,1