Saturdays, PROSVETA Îyeah XXVU- "-¿y SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upramlikt prostori. | JU7 S. Lawndala Ave. Office of Publication! 2667 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 Mtter January H. IM«, «t th. iH^t^urtk» a> Ckimto. lUtoaie. mmém tk» Act U Comgrm, oI March ». l«7t » •-■» r jComentaiji ^virokogiija®» pw»lku f ¿¡iilik Mono Cm* Ward linije, je pred l^evi tforelna morjui do lupine, ko je pluli» Ha-« New York in 137 oeeb limrt bodisi v ognju all A> so federalni oblastniki kar C ixpraievaii odgovorne u-5L parobrodne družbe po K ognja na ladji, so urad-¿rieli odgovor že priprav-f .Rigali so kubanski ko-Luti in anarhisti! Ogenj na Kviraia rdeče »zarote"! loBunifiti in anarhisti — o-ya -iti malo ne spadajo eku-L niw angel jčki. To ve vsadki ima opraviti z njimi. Ni ^ko in še manj pošteno, da mka lumparija — zlasti pa prija, k» izvira iz kapitali-K tanikrnosti in požreino-^Dostavno zvrne na rame Kmgtov in anarhistov. Na t r ameriški burbonski krož-merjeni, da so vsi deflav-}jjtrajki, kar jih je letos v A-Kriki, delo komunistov. To je ^ ampak burbonski krožki ne Mujejo po dokazih; pri njih t ne, kar je "rdečega", zločin-feis vsaka stavka je zločin, to-u je oboje istovetno. Kapitan zgorelega parnika tr-| da je bil ogenj na ladji podmen v pristanišču Havane, tft nima dokazov za svojo tr-|fv;on tako misli in tudi drugi |ji uradniki parobrodne druž-|i mislijo tako. : Ne yre nam v glavo, kakine rat: bi imela komunistična Iganizacija na Kubi ali kjerko-I drugje od tega, da bi zanetila jej na ladji in pognala v smrt ¡7 ljudi, med katerimi je lahko i tudi kak komunist. To nam ftkor ne gre v glavo, zato ne ■jimemo tem obdolžitvam. Nekaj drugega pa je, kar nam Ifljuje mnenje, da se kapitan Wo laže v interesu svoje družit Ako bi parobrodna družba Igli dokazati, da je bil parnik imenoma zažgan, tedaj ni od pwrna ta smrt potnikov in svo-I nameščencev in prihranila Imorda milijone dolarjev. iNih-kje ne more tožiti za odškodni ljubljenega sorodnika! Nasprotno, če se ugotovi, da |»oienj nastal po nesreči, je ^bt legalno odgovorna za člo-■k irtve na svojem parniku. V* čudnega ni torej, da Ward ■¡j» vztraja, da je bil parnik Jjftn—in nič čudnega ne bo, če Nh še fabricira "dokaze" za No trditev. Izgovor je dan-tako priročen ... Pokažeš ¡¡"rdečega vraga" in dokaz je ■Jo je naredil tudi Hitler v P'ji, ko je velel zapaliti po-parlamenta in ogorčeno •to'l komuniste! , fcewkava o katastrofi na mor-J*Pa Posvetila tudi na nekaj P*»- Pokazala je, da se je J^rno moštvo na nesrečni ■¡'obnašalo kakor pustne ma-r N*>na vodilnih mornar-F* bilo menda pijanih. Veči- OPENSAPARJI NAPOVEDALI Ni KLOBBOM Asociacija tovarnarjev svetuje podjetnikom, naj ignorirajo odlok delavskega odbora glede večinske reprezentacije ► «fon-lih potnikov je ob poža- ■ i J*: uu p ■<71° v kabinah menda za-P fcfa, ker ni bilo nikogar, H J,h pobral in odnesel na É -kajti sami se niso mo- p »niti. * kate. da je ogenj prišel ■rad, ^jkrn.Mti vodstva, ki je l " Pazilo na pijane kadilce, r*>* pa ni moglo zadušiti po-nitl rešiti, potnikov—«ceJo 'na pomoč je pozabilo ob i canu. *«lika s|K)Mobnoati "pri- uucaiivt«, ki hoče vse n,»**ti m voditi! ^ vn»rti delo odalovljencema K ln,t<,n- T Narodni de-Z* K°-^48on ^ " »P^JHi na delo dva od fe ki no bili odslov- j* 4 "*vke lanskega avgu- i" f fw. m 1, — «M V " < i*,'. druži* * njegov odlok. m »*tu! Pokrajinski 1^™Pf*Hsu je stično od- Washington. — (FP) — Med narodnim delavskim odborom in organiziranimi podjetniki je napočiia odprta vojna, ki vodi najbrž do zveznega vrhovnega sodišča, če prej ne pride do kapitulacije vlade pred openša-parji. Povod za to vojno je odlok delavskega odbora v zadevi Hou-de Engineering kompanije v Buffalu, N. Y., kjer je naglasi! princip, da so merodajen. faktor v svrho kolektivnega pogajanja le po večini izbrani delavski zastopniki, ki imajo pravico govoriti v imenu vseh delavcev, tudi manjšine. Narodna podjetniška asociacija je odprto stopila na stran Houde Engineering kompanije in pozvala vse podjetnike v deželi, naj ignorirajo ta odlok delavskega odbora ter se še naprej "pogajajo" z manjšino ali posamezniki. Ta nasvet opira na Rooseveltovo, Johnsonovo in Richbergovo interpretacijo točke 7a iNIRA, "dokler drugače ne odloči kompetentno sodišče. Interpretacija teh treh glavarjev "novih dealerjev" se glasi, kakor znano, da se podjetniki lahko pogajajo z vsako skupino ali pa s posameznimi delavci. To tolmačenje služi openša-parjem za orožje proti delavskim unijam in za negovanje kompanijskih unij. V slučaju Houde Engineering kompanije je novi delavski odbor napravil konec temu tolmačenju in formuliral princip, da pri kolektivnih pogajanjih in izravnavanju »porov ima reprezentativno moč le tista organizacija, za katero se delavci izrečejo v večini. Ta princip velja tudi v tako-zvani politični demokraciji, ki sloni (teoretično) na vladi večine. Izvoljen je tisti, ki dobi največ glasov. Manjšina, ne glede kako močna, se mora pokoriti večini. Za svoj odlok se je delavski odbor oprl tudi na War Labor Board, ki je takrat odredil, da zastopniki veičine reprezentira-jo vse delavce. Ta princip je bil leta 1920 zaneden v železničarski zakon, ki je še zdaj v veljavi. Delavski odbor obenem pravi, da manjšina ni prisiljena se pri družiti organizaciji večine in da odlok ne pomeni zaprte delavnice, kar je po njegovem mnenju vprašanje kolektivnega pogaja nja. "Pravica do kolektivnega pogajanja delavcev pa pomeni dolžnost podjetnikov, da se pogajajo z njih zastopniki". Ko je delavski odbor dobil obvestilo od Houde Engineering kompanije, da odklanja njegov odlok, je zadevo izročil diviziji NRA za izvajanje pravilnikov v svrho, da družbi odvzame pla-vega orla. V ta boj so posebno zainteresirani jeklarski in avtni mag nati, ki z drugimi openiaparji vred vztrajajo na Roosevelt-Johnson-Richbergovi interpretaciji delavske točke 7a. S pomoč jo tega tolmačenja so se do zdaj uspešno borili proti kolektivnemu pogajanju v teh dveh vele-industrijah in utrdili svoje kom-panijske unije. Na tem tolmačenju sloni Uid avtni pravilnik, oziroma Roose veltov kompromis, s katerim je zadnjo pomlad preprečil generalno stavko avtnih delavcev Koliko je za delavce vreden, je razvidno iz dejstva, da avtni delavski odbor še sedaj, po več m#»-secih "funkcioniranja", ni odločil aH potrdil enega samega za stopnika "večine" ali p« "msnj iine" delsvcev. Washington, D. C.—Roosevel U>va adminwtracija se resno ba vi z načrtom, na podlagi katerega bi čez zimo uposiila šestnajst milijonov oseb, ki so danes na federalnem relifu. Načrt v glavnem določa, da vlada najame nekatere tovarne, ki dane* počivajo in v teh tovarnah upo-ali brezposelne delavce z namenom, da producirajo živila in oblačila le zase in svoje družine. Načrt precej nalikuje onemu Uptona Sinclairja, takozvanemu "Epicu", razlika je le ta, da obsega vse Združene države. Na ta način bi Be vlada iznebila o-gromnih izdatkov relifa, ki prihodnjo zimo najbrž naraste na ogromno število 80 do 40 milijonov oseb kakor pričakuje relif-ni administrator Hopkins. V načrtu so tudi farme, na katerih namerava vlada naseliti brezposelne družine, da si bodo pridelovale živež in s tem razbremenile vlado podpore, ampak farme se pripravljajo v glavnem šele za prihodnje poletje; zdaj na zimo so v načrtu tovarne. Seveda, vse to je še na papirju in predsednik Roosevelt 6e ni zagotovil nikogar, če ga sprejme ali ne. Chicifo, lil., pondeljek, 17. septembra (Sep. 17), 1934. $TKV.—NUMBER 181 at epoclal rate of P>sty ira^hTm"Is «ootIon UM, Al of Ckt. i, .1»^aotS53*e!rXaa iy III«. " Vlada odpre tovarne in uposli brezposelne Šestnajst milijonov, ki so na relifu, bo baje uposlenih na farmah in v najetih tovarnah IMICIJSKI BAROM REŠILI AMERIKO! Irene du Pont je dejal, da ame l rttka vlada ni sposobna za ob ratovanje munkijsklh tovarn InjvNksijam še ii kftaoa v New Yerku Tamanitski sodnik priskočil na pomoč bossu In prepovedal stavko tesarski uniji New York. — (FP) — Dasi je državna legislatura leta 1930 sprejela zakon, ki prepoveduje sodnikom izdajati in-junkcije v delavskih sporih brez zaslišanja obeh strank in to le izjemnih slučajih, se tamanitski sodniki v okraju Brooklyn in Queensu požvižgajo na ta zakon. Ta okraja sta postala gnezdo injunkcijskih sodnikov. Najnovejša injunkcija je bila izdana proti tesarski uniji, ki je pri gradnji državne bolnišnice oklicala stavko vsled tega, ker je podkontraktor zglo-dal mezdo in odklonil podpisati kolektivno pogodbo z unijo. Injunkcija prepoveduje krajevni uniji št. 1167 "vsako vmešavanje pri delu ... v svrho, da doseže plačevanje običajnih mezd kot jih določa zakon pri državnih delih." Obi čajne mezde so zapopadene v unijski lestvici, katere pa unija pri tem delu ne sme enforsi-rati. Unija je vzela akcijo za razveljavi jen je sodnijske prepove di na viAjem sodišču. Washington, D. C., 15. aept.— Pri včerajšnjem zaslišavanju pred senatnim odsekom o muni-cijski trgovini je prišlo na dan, ia du Pontova družba zalaga nemškega diktatorja Hitlerja s itrelivom, strojnicami in revolverji, Čeprav družba dobro ve, ia je to proti versajski pogodbi. Družba pošilja orožje in strelivo ta Nemčijo skozi Holandijo in pri tej trgovini poareduje neki mednarodni špion. Felix du Pont je pred odsekom priznal, da je družba storila "več napak." Včerajšnja preiskava je bila prvič deloma tajna in sicer na pritisk državnega departmenta, ki se je pritožil, da ima ameriška vlada opraviti z vedno več protesti tujih vlad zaradi te preiskave. Odsek je predložil več dokumentov, ki niso bili prečitani na glas, temveč le natihoma med senatorji. Neka cenzurirana zadeva se tiče du Pontovih splet-karij z angleško municijsko družbo Imperial Chemical Industries z ozirom na trgovino s strelivom v Argentiniji. Zamolčana so bila tudi imena nekih Kitajcev, ki so prejeli podkupnino od du Pontov. Washington, D. C.—Irene du Pont, eden od treh bratov, ki s četrtim sorodnikom, bratrancem, vred, .posedujejo največje municijske tovarne v Ameriki, je imel zadnji četrtek glavno besedo pred senatnim odsekom, ki preiskuje munioijsko trgovino. Irene du Pont je tudi soustanovitelj "Ameriške lige svobode", nove organizacije, ki ima pobi jati Rooseveltov "new deal". Irene du Pont se je med zaslišanjem pobahal, da je njegova družba tista sila, ki je rešila Združene države med svetovno vojno, da niso postale nemška kolonija. Rekel je, če ne bi bila njegova družba dobro založila Francije s strelivom, bi bila Francija poražena. Nemčija bi bila premagala tudi Anglijo in nato bi bila Amerika na vrsti. Senator Clark, demokrat iz Missourija, je ugovarjal, če&, da Amerika bi ne bila imela spora z Nemčijo, ako ne bi bile ameriške municijske družbe od začetka vojne tako navdušene za zaveznike. To je ujezilo du Ponia, še bolj je pa bil razkačtm, ko je Clark omenil velike vojne Profite du Pontovc tvrdke. "Naši veliki profiti niso prišli iz Amerike, dala nam jih je Evropa š<* prodno Je Amerika stopila v vojno", se Je odrezal Irene du Pont. Magnat je tudi manifestiral svoje sovraštvo do propagand«* za podržavljenje municijsko industrije v Ameriki.. "Nacionaliziranje municijske industrije bo velika napaka", Je Johnson, boss NRA, napadel tekstilne stavkarje Rekel je, da je unija "prelomila pogodbo** i stavko. Voditelji stavke povedali Johnsonu, kar mu vre. V Hhode Islandu je zdaj mir, ko so stavkarji /aprli tovarne. Novi nemiri na jugu. Unija apelirala na transportne delavce, naj ne prevaiajo importiranih tekstilov Parobrodna dražba ovira preiskavo o nosroM Federalni pravdnlk vidi v tem dokaz, da je druftba v marsičem odgovorna za katastrofo New York. 16. sept.—Pri nadaljnji preiskavi o razmerah na zgorelem parniku Morro Castle se je izvedelo, da se je na ladji nahajal gorivni material, ki je po ameriškem zakonu prepovedan na potniških ladjah. New York.—Federalni pravd-nik Conboy se je zadnje dni pritožil, da parobrodna družba Ward Line, lastnik zgorelega parnika Morro Castle, na vse načine ovira federalno preiskavo. Conboy je zadnji četrtek izjavil pred federalnim sodnikom Alfredom Coxejem: "Ward Line s svojimi advokati poskuša na vse načine, da zakrije pred zastopniki vlade čim več dejstev v zvezi s to nesrečo". Wash in ton, D. C., 16. aept. — Gorman, Green in drugi delavski voditelji danes ogorčeno kritizirajo gen. Johnaona, administratorja NRA, zaradi njegovega napada na tekstilno unijo. Gorman je izjavil, da je Johnson s svojim neoanovanim napadom demonstriral svojo nesposobnost in unija tekstilnih delavcev je odklonila vsako ponudbo arbitraže, dokler Johnson ne resignlra. "Johnson je jasno pokazal, da je proti vsemu delavsvtu," je rekel Gorman. 'Mohnaon se je poatavll na stran industrijskih magnatov In kot tak je demonstriral, da je nesposoben sa svojo upravlteljako službo. Ml zahtevamo, da Johnson reslgnira." New York, 16. aept.—General Johnson, administrator NRA, je sinoči na zborovanju pravilnišklh oblastnikov za mesto New York napadel unijo tekstilnih delavcev, Češ, da je prelomila pogod-| bo, katero je naredila v zadnjem Načelniki posadke zgorele la-|juniju z njim. Johnson je re-e, in mornarji, kolikor se Jih kel, da je za "prelom pogodbe" Belgijski kralj preprečil stavko rudarjev Bruselj, 16. sept. - Belgijski' rekel, "ker vlada nima one spo-kralj Leopold je osebno interve- sobnosti, ki Jo Imajo privatni in-niral med vlado in rudarsko or- dustrlalci". ganizacijo, ki Je zagrozila z generalno stavko, če bo rudarjem znižana mezda. Kralj je dosegel, da mezda ne bo znižana, vlada bo (mi naložila dva franka več carine na uvoženi premog, da 1» lahko subvehcirala premogovne družbe, ki so v krizi. Splošno uveljavljenje večinskega principa narodnega de-lavskegs odbora bi ps tej situaciji napravilo konec in naravno utrdilo delavske unij« po va#»h industrijah. O tem bo irmdo končno besedo najbrž zvezno vrhovno sodišče, o katerem J« pa malo upanja, ds bo stopilo ns stran novegs delavskega odbora. Prvič Je večina sodnikov prekonservs-tivns in drugič so tudi asm! "n«*w d«*slerji" razdeljeni gkd«-prsvic večin« in manjšin«. Senator Bone, demokrat iz države Washington, ga Je zafrk-nil: "Kako veste, da vojni department ne W mogel najeti sposobnih ljudi za obratovanje mu-nlcijakih tovarn T "Izkušnja Je pokazala", Je od-govoril magnat. "Ta J« ps lepa! Vlada je dovolj sposobna, da vodi vojno, ni ps spoaobns, ds bi sama proizvajala svoj bojni msterisl!" dje je rešilo, imajo navodila od družbe, da ne smejo povedati ničesar, če ni odvetnika družbe zraven. Vprašanje kak&ne smrti je u-mrl kapitan nesrečno ladje, Robert R. WlLmott, še ni rešeno. Moštvo je poročalo, da je umrl sedem ur pred izbruhom požara za akutno indigestljo, med preiskavo Je pa priâlo sumnWenJe, da je bil morda zastrupljen, kajti bil je zelo nepriljubljen pri nekaterih nižjih ladijskih častnikih. Njegovo truplo je ostalo na ladji in našli so le ogorelo o-kost je. Jugoslavija se je odrekla Podr-žaja Dunaj, 15. sept.—Jugoslovanski justični minister Je vč«raj informiral avstrijsko vlado, da Jugoslavija ne bo zahtevala izročitve Ivana PodrŽaja, čeprav je tamkaj zapleten v neke sleparije. To znači, da s strani Jugoslavije ne bo nobenih zaprek, če Avstrija hoče izročiti Podržaja Združenim državam. Ameriška policija je že dva tedna na Dunaju in čaka, da ji avstrijske oblasti izroče jetnika, ki je v New Yorku obtožen krive prisege v zvezi t žen It vi Jo z Agnes Tuf-versonovo, ki je kmalu po poroki s Podržajem zagonetno izginila. l/orimer, že pozabljen, umrl Chicago. — Pred nekaj dnevi je naglo umrl William lx>rimcr, star 7.'1 let. V čakalnici Northwestern postaje je padci na tla in pobrali so ga mrtvega. lx>ri-mer Je bil pred leti močna politična )e|| ns ne. du Pontje krčevito ovirsli spre- ki težkoči v drobu Zdrsvnik jetje resolucije v senstu zs to pravi, da je bolezen re*fis. preisksvo in da so ns vse načine mrnmmmm^m—* 1 pobijali — In še danes pobljsjo Ih» naročila v Združenih drŽavah — Rooseveltov embsrg» ns po- petnajatih vojaških letal, k. jih šiljanj« orožjs In strelivs Boli- potrebuj«. Naročilo je umaknl-vfji in Psragvsju, ki sta dve Is iz razloga, k«r bili v »enat-leti v vojni. » a nI preiskavi v W**hiri|ftonu čl- Santiago. ( bile, 1 A. aept. Tj- lejekl diplomati imenovani lejika vlada Je naznanil«, da prejemaki pudkii| niriv. kot odgovoren Thomas McMahon, predsednik tssktiln« unije, ki se je takrat zadovoljil s 40-urnl-kom. Rekel Je tudi, da tekstilna stavka je politično gibanje, ne pa gospodarski boj—in za to politično stavko je poleg McMaho-na odgovoren tudi Norman Thomas. soelallstttnl voditelj, ki Je "nahujskal'\ tekstilne voditelje za konflikt. Tekstilna industrija je zadnja, v kateri bi bila kakšna atavka upravičena, je dejal Johnson, Provldsnce, R. I„ 15, sept.— Organizacija tekstilnih delavcev v državi Hhode Island Je dosegla, da je prenehal obrat v vseh tekstilnih središčih te države in to Je pomoglo, da so Izgredi prenehali, V izgredih, ki so trajali tri dni, sta bila dva atavkarja ubita in na stotine ranjenih; na nasprotni strani je bilo okrog 200 vojakov, policajev in deputi-Jev ranjenih. Državna zbornica, katero Je sklical govemer Green, reakcionarni demokrat, k izrednemu za-smlanju zadnji četrtek, je prekrižala načrte guvernerju. Green, ki je poročal zbornici, da "to ni štrajk, temveč komunistična vstaja," je hotel, da zbornica sankcionira prošnjo na Roosevelta za federalne čete, ki "naj takoj okupirajo reMno državo." Večina demokratov v nižji zbornici Je ps to governer-jevo stališče zavrgla In mu le dovolila, da lahko poveča državne oborožene sile, če bo treba. Izjalovil se Je tudi guvernerjev apel ns Ameriško legijo In ostale organizacije bivših vojakov iz svetovne vojne, naj inmis-gajo v lovu na "vse znan« komuniste v državi." legija Je odgovorila, da kot organizacija s« ne bo vmešavala v stavko, toda posamezni člani imajo prost« roke, ds delajo kar hočejo. I/« okrog 50 članov legije se Je prijavilo zs prostovoljno (»oiicijsko službo. Washlngt»n. D. <\, 15. aept — Franci* J. Gorman, glavni vodja tekatilne stavke, Je sinoči poročal, ds je polnžsj dober z« delavce. Htsvks še vedno narašča in vrste stavkarjev so trdne. Gorman J« tudi |s»ročal, da Je tekstilna unijs a|ielirsla ns vse orgs-nlzlrsn« transportne delavce v Združenih državah, naj ne prevažajo importiranih tekstilov iz tujezematva. Unija Je izvedela, ds so tekatilne družbe v Angliji zadnje tedne prejele veliks ns-ročila eukria in drugih tkanin It Amerik«. Ponovni nemiri so »e pojsvili al>« (<» 2 »liani.) t — WNDEUEK, PROSVETA the enlightenment SLASIIX) IK LAJrrWIMA SLOVEKSSB m—m rÓufUKNK JEDKOTS ftrtu .f mm4 MMiata4 IM kr IW «•»•» Nartrfalna: M Mru»*.- *«M»JtoW CM-tMg»i Im KmdmAo M W na W* Ma.l.W - ^rt W*. - CUmm »■ CU« U M M M<0 Irtu. M71 « ^ UpU; - Ino-MUMtw 99.04. »uUrrlptl«« r.U.: th. U.tU4 IU<- Chirac o a«.4 Cicaro |1.M («» r«*» Muatriaa M M C«ii« ««Lux/» ix» 4u»t)vuru - Bato? Iii aa »a nitoio . __ A4*artMlnc raUa •« a«raa«»l. lU»u- •rrlpU *iU «mA ba rrUiruad. H aal«» U »aa, IMMI Sa kar Im« «tik I PROSVETA 1+mmáéU A..., C'kicaga, lll.a.u Glasovi iz naselbin Zanimiv« Mtti li krajev O zboru JSZ in Prosvetne matice Herminie. Pa—V četrtek, 80. avgusta, me je nenadoma poklicaljx> telefonu moj sosed in ie sem mislil, da se je kaj pripetilo kakemu članu družine, tod» bitje le klic od tajnika federaciji SNPJ v zapadni Penni. Re-kfl je, da se lahko vozim z njjn in z dobrim prijateljem L. Kato-čiiem iz Sygana. Grem naj v Mocn Run in od tam se bomo lahko vozili skupaj z drugo strfnko, z zakoncema Jerala, m-strj in sod. Berdnik in sod. Gla-žarj Ker imamo v Westmorelap-du itari čas, se je pri razgovoru napravila pomota in tako ni bilo Toneta ob določenem času v uAirpaju, na i-ri«mt a • tam 4atu«M«M potafcU _ Mroimna. »'«iu»»iu jv i»i»»o*«ano. da m njj( je menda hotel dohiteti Jb- ram liai na uaUvi. Domač drobiž ralo in je podil avto na vso moč, toda ker ni vozilo letošnjega izdelka, je opešalo. Dobro je bilo, ker smo bili samo eno miljo oddaljeni od garaže, kjer so avto i Obiski razstave Chicago. — Cikaško razstavo 1 ^Vavili. in urad SNPJ so obiskali: Frank| K1jub nepriliki smo pri#li in Mary Bergant, Willard, Wis.;' praVočaeno v Cleveland, da Frank in Mary Novak, Millston, Wis.; mrs. Fr. Pirnat, mrs. J. Mochilar in mrs. Kate Brejc, La Salle, III. Mlad pevaki talent Milwaukee. —- Osemnajstletni Edvard Soštarič, sin Mika 8o-štariča, socialističnega kandidata za legislaturo, je bil zadnje dni sprejet kot baritonist v odlični pevski zbor Milwaukee Lyric Male Chorus. To znači visoko priznanje za mladega Sošta-rlča, kajti omenjeni zbor sprejema le najboljše moči. Milwauški bolniki M i l w a u k e e.—V sanitarij u Murdale je Jennie Oblak, predsednica društva Venere, že dva tedna—V bolnišnici St. Mary'» je bila operirana na žolčnih kamnih Helena Gorlčar^-V bol-lir™" ^T nlšnici St. Luke's je bila oper|.^bi " -K*"** v Co1" rana na slepiču 18-letna Annie Marn, smo slišali razpravo naše mladine v Slovenskem narodnem domu. Veselilo nas je, ko smo videli polno dvorano mladine in tudi nekaj starejših sodrugov, ki so prišli poslušat mladino, med temi Nace Zlemberger. Razprave so se udeležili Fran-ces Langerholc, Travnikar, Men-toni, Jarc, Drasler, Lotrich in drugi ki so izvrstno izvršili svojo nalogo. Tudi mladenka, kl je predsedovala, je razumela svoj p<*el. Oglasil se je tudi Joško Oven, kl je pozival mladino, naj se zanima za politična vprašanja. Takoj prvi večer se je pokazalo, da bo zbor JSZ uspešen. Dasi so o tem pisali ie drugi, mislim, da ne bo škodovalo, ako tudi jaz povem svoje vtise. Akoprav so gli z večerjo. Mrs. Spik se je u-deletila tudi koncerta in potem zabave v spodnjih prostorih. Dalje sem srečal A. Obeda, starega prijatefca, ki ima še vedno trdo besedo in s katerim smo včasi skupaj prepevali. Iz Harwicka sta prišla mr. in mrs. Prasnikar in nekaj drugih fantov iz Penn-sylvanije, katerih pota, kakor so mi povedali, so vodila dvagod. Ako bi bili vedeli, da bo koncert uspešen, se bi ga najbrž udeležili. Delegatje zbora JSZ so bili inteligentni, kar se je pokazalo v debatah. omenim, d* smo i-meli prvi Večer smolo, ko smo iskali hišo, v kateri bi morali prenočevati. Vodil nas je Vehar-jev sin, toda v hiši, kjer je potrkal, nam niso odprli. Od tam smo šli k rojaku Grudnu, ki je pred leti delal kot rudar v Penn-sylvaniji. On je imel na razpolago postelj in smo se kar tam u-stavili. Nekaj časa smo se pogovarjali o starih znancih, kmalu pa nas je premagala utrujenost in smo ttdno zaspali. Naslednji dan je Tone našel prostor, ki smo ga iskali prejšnjo noč, pri Pirmanu. Ker se je našemu Jaketu precej mudilo, smo odšli proti domu takoj po zaključku zbora. Na povratku se nam ni pripetilo nič izrednega in dospeli smo v Moon Run okrog polnoči. Lawrence in Jaka sta se potem odpeljala na proslavo 80 letnice SNPJ v Bi-shop, ker sta upala, da bosta tam našla gl. tajnika Vidra, Tone pa je prenočeval v Moon Runu. V Herminle se je vrnil ria-slednjl dan, kjer bo skušal še nekaj časa orati ledino za SNPJ in soc. stranko. Anton Zornik. »akaj Je on to storil. Par let po tollšklh pustolovcev v Clevelan-tem pomenku mi je bila stvar du. Ako bi Cankar vedel, kako jasna. V tisti delavski uniji so ae ti ljudje norčujejo iz njega, bili uradniki tudi cerkveni od- bi se v grobu obrnil. Dokler je bolniki In kompanijskl bossi, to- bil živ, so klerikalci s škofom da ko je prišlo do nesoglasja, ko Jegličem na čelu sežigali njego- so delavci zahtevali svoje pravice, so lepo unijsko dvorano razstrelili. Vse tiste, ki so bili trn v peti kompanije, so kompa-nijski vohuni, ki so bili prej delavski voditelji, odpeljali stran na sličen način kakor svoječaa-no v Calumetu, Mich. Dasi nimam globokega vpogleda v obstoječe delavske razmere, se me polašča bojazen, ko premišljujem o raznih dogodkih, ki sem jih opazil med delavci. Matija Pogorele. ve knjigo, sedaj pa si ga prisvajajo. Skof Jeglič je grmel kot moralist, dasi je spisal zloglasno brošuro za ženine in neveste, katero so pridno kupovali v stari domovini in Ameriki. Louis Pavlinieh, 258. Smrtna nesreča na ceati Bridge v lile, Pa.—I)ne 11. septembra je bil na cesti blizu Bridgevilla ubit rojak Jack Ja-pelj, star 42 let In doma od Postojne na Notranjskem. Zadel ga je Louis P. Sollon iz Canons-burga. Vzrok: prehitra vožnja. Pokojnik zapušča ženo in dva majhna otroka. Drugi novi grobovi Cleveland.—Umrl je John Vi-tigoj, star 47 let in doma iz Dolenje vasi pri Čatežu. V Ameriki je bil 24 let in tu zapušča ženo in pet otrok. Pittsburgh. — Na porodu je umrla 25-letna Ana Starašinič, roj. Stupica. Otrok je tudi umrl. Milwaukee.—Umrl je Joe Le-pejv stur 4« let in doma iz Mo-stečna pri Makoljah na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil 22 let in delal je po farmah. Hi 1 je Hiimec in tu zapu*ča sestro. Kil je član društva št. ]fl SNIM.—Dalje je umrl Andro Krneč, star 44 let in doma iz Smarjeto na Dolenjskem. V Ameriki je bil 34 Jet in tu zapušča ženo, dva otroka in dva brala—Nadalje je umrl John Ur-l>a*. hI ar 26 let in rojen tu. Pobrala rs Je pljučnica. Zapušča dva brata in šest sester. JOIINSON, BOSS NR A, NA-PADKI, TEKSTI LN K STAVKARJK llnwoodu udeležilo 600 ljudi, dasi je bila vstopnina 40 centov. To je dokaz, da ima napredni e-lement veliko slmpatičarjev v Clevelandu. Hvalevredno kulturno delo izvršujejo tudi štirje pevski zbori, ki štejejo do 160 članov ln kateri so naatopill na odru. Jaz ne bi zamenjal tega koncerta, kl je bil prirejen v po-Čast delegatom, z nobeno opero. Iznenadila me je živa slika z geslom : Delavci vsega sveta, združite se! Tudi deklamacija mlade sodružice Vehar, ki je bila izvajana z navdušenjem, se mi je dopadla. Slišali «mo govornike na tem koncertu, od Zaitza in Lotricha izChicaga do tajnika soc. stranke v Ohiu. Slednji je dejal, da je delal osem let v neki veliki banki v New Yorku, kjer je dobil globok vpogled v privatni blznis, ki se pogreza in nima u-panja, da bi se spet postavil na trdne noge. Govornik je hvalil Jugoslovane, ker so obdržali svojo skupino v stranki, dočim je drug«» vojna razkosala. Na Jugoslovane si» je stranka vedno opirala in so ji tudi zdaj v veliko pomoč pri njenem delu. Banket je bil tudi dobro obiskan. Udeležilo se ga Je nad sto ljudi, ki so napolnili prostor. Delegatje so bili prosti vstopnine in poleg tega jih Je kratkočasil Barbičev orkester ter fantje in dekleta s pevskimi točkami. S pota Bowle, Colo.—Delavski praznik «o letos praznovali tudi v krajih, kjer včaai kompanijskl vohuni takega praznovanja niso dovolila. V Somersetu, v ru-darski naselbini med gorami, sem premišljeval o veliki izpre-membi. V prejšnjih letih so^ah-naselbino le ,pti- Norčevanje iz Cankarja in drugo Rellaire, O. — Iz dopisev v Prosveti vidim, da sem jaz edini v tej okolici, ki se oglašam v javnosti. To delo bom nadaljeval, dokler bo Prosveta izhajala, drugi pa naj čitajo. Mesto Bellaire in okolica sta dobila precej drugačno lice, odkar se dela s polno paro, 36 ur na teden, v tukajšnjih treh premogovnikih Rail River Coal Co., v katerih si služi kruh nad 1500 rudarjev. Ker smo se rudarji organizirali v UMWA, smo precej pridobili na mezdah in pravicah. Ako se ozrem par let nazaj, se spomnim šikan in bojev, ki so izvirali radi nesporazuma in razdvojenosti med rudarji. Prišel sem do zaključka, da na svetu ni sile, ki je ne bi delavci raznih strok premagali, če so stoprocentno organizirani v svojih unijah. Odkar smo rudarji organizirani v tej okolici v uniji UMWA, je na vseh koncih in krajih har monija in izginili so očitki pro ti temu in onemu, dasi smo bili tudi brez tistih, na katere so bili očitki naslovljeni, trikrat bolj izkoriščani, kakor smo zdaj, da si so prav tisti naši današnji voditelji. Nikjer ni zapisano, da bi morala ostati voditelji zme rom, kajti časi se spreminjajo in tako tudi voditelji. Ce bomo delali sporazumno in solidarno UMWA, bomo dobili nazaj tisto kar smo pred petimi leti izgubili. V združenju je moč in u-sjieh v vseh ozirih. Zelo sem nejevoljen, kadar čl ko pnšle v m ce po zraku, kajti vse druge obl-] tam razna poročila glede "kul-skovalce so kompanljekl ljudje. turnega vrta" v Clevelandu in zapodili. To se je pripetilo me- kaj vse počenjajo klerikalci s nI ln mnogo drugim. Ko sem ne- soho Ivana Cankarja. Strinjam I. atraal.) \ če ra j v Severni Kanti I nI in rJ o sta\ kl . koč vprašal, če ta svet ne spada Ameriki in jim pokazal dovoljenje, da kot trgovec lahko obi-ščem ves okraj, so mi odgovorili, da ne puste na ozemlje nobenega razen delavcev. Primerilo se je, da me je kompanijski vohun s puško v roki pognal s kompa-nljske zemlje. < Danes je stvar drugačna. Na delavski praznik je velika množica pekla vola ob neki skali in vsak je potem dobil kos pečenke, kruha sladoleda Itd. Vršile so se razne tekme, igre in množica je prepevala in rajala in med njo so bili tudi delovodje in superintendent. Ko sem svoječasno obiskal Montano, sem se pohvalno izrazil o kraju, kjer je sedaj v teku stavka, ki je pričela v mesecu maju, v rudnikih in plavžih. Ko jo neki odličen mo* objavil mojo hvalo o tačasni delavski uniji Z vednostjo kompanije, mi je o-menil, da jaz ne morem slutiti, se z dopisnikom iz Colorada, ki svetuje, naj poleg Barage postavijo Še Vodiško Johanco in katoliškega duhovnika Schmida, ki je umrl na električnem stolu v New Yorku. Cankar ni bil klerikalec, ko je še živel, zato ne bi smeli njegovo ime onečaščati Grdina in drugi klerikalci v Clevelandu. Cital sem poročilo, da "father" Cox v Pittsburghu odobrava umore delavcev v fašističnih deželah. Božja zapoved sicer prepoveduje umore, toda Cox se za to ne zmeni. Čikaški pater Hugo poziva na boj proti socialistom. On kaže nazaj v srednji vek, ko so gorele grmade in vladali inkvizicija in tlačanstvo. To hočejo patri imeti, toda pri zavednih delavcih jim že odklenkalo. Zavednim delavcem v Jugoslaviji priporočam, da protestirajo in zahtevajo, da se soha I-vana Cankarja iztrga iz rok ka- S konvencije SDZ Girard, O.—Sedme seje konvencije SDZ eo se udeležili vsi zborovalcl razen par, ki so se o-pravičili. Zapisnik prejšnje seje je bil sprejet z več malimi popravki, nakar je sledila razprava glede plač glavnih uradnikov. Konvencija je določila $50 plače mesečno gl. predsedniku, gl. podpredsedniku $25 letno, gl. tajniku $200 mesečno, gl. blagajniku $35 mesečno, gl. zapisnikarju, ki bo imel mesto pomožnega tajnika v gL uradu, pa $160 na mesec. Predsednik nadzornega odseka bo prejemal $a5 na leto, ostali štirje člani po $25 na leto vsak, pri pregledovanju knjig pa dobi vsak dnevnioo $6. Plača predsednika finančnega odseka je bila določena na $35 letno, za ostala dva «člana $26, za vsako oeenitev posestva pa dobijo $2.50. Predsednik porotnega odseka dobi $35 letno, druga dva člana pa $25. Varščina za gl. predsednika je $500, gl. tajnika $15,000, predsednika nadzornega odseka $1,000, ostalih nadzornikov $500, predsed nika finančnega odseka $2,000, za ostala člana $1,000, pomožnega tajnika in zapisnikarja $10,000. Društvene tajnike in blagajnike postavi pod varščino gl. od bor kakor se mu bo videlo potrebno. Na popoldanski seji 13 septembra je bila razprava pravilih. Provizorična pravila so bila sprejeta z malimi popravki. Na to sejo je prišlo tudi po ročilo o smrti Johna Vidigoja člana društva št. 20. Na poziv so delegatje vstali v znak soža-lja. Dne 12. septembra zvečer se je vršil banket v počast delegatom v zgornji dvorani, ki je bi la natrpana zborovalcev in drugih gostov. Veliko jih je prišlo iz Clevelanda, Warrena, Nilesa Youngstowna, Loraina in iz dru gih bližnjih naselbin. Postrež ba je bila dobra, samo govorov je bilo preveč. Na 13. septembra zvečer je bila določena prireditev, ki pa je bila na zahtevo zbornice suspen dirana in spojena z drugo na slednji večer v Warrenu. Stav Ijen je bil predlog, da se zboru je tudi danes zvečer (nadčas) a je bil poražen. Izgleda, da bo konvencija končana v tem te dnu, toda zdi se mi, da se bo za vlekla do torka, 18. septembra Večina delegatov je za to, da se vse obstoječe točke in probleme organizacije temeljito pretrese in izčisti. Poročevalski stan se nahaja pri družini Krvina, ka teri se Medvešek, večni popotni in dve drugi delegatinji zahva ljujejo. A. Jankovich. govo- Me*ti» pmtaja gla\ni ta»tnik temljlšč New Orleana, I ji Kadi neplačanih davkov je to mesto po-"talu narečji laMnlk z.-mljlšč in domov, ob koncu lanskega leta jih Je Imelo v P<»ae*tl v «kupni vrednosti 26 mllijono\ dolarjev. I # s r*tc konfiskacija i»o«tajn v Ameriki neka) narav ne^a, vendar pa m g1a«u o ka Cijia rev Potem se je pričela prosta zabava In prepevanje. Meni se je najbolj dopadla pesem "Adrijansko morje," katere nisem slišal od 1. 1908. Tskrat so Jo peli pri Ko-šičku v Chicagu ob priliki izredne konvencije SNPJ ln tudi tedaj so Jo zapeli Clevelandčanje. Skoda, da nekaj od tistih pevcev ne sodeluje \n«č z nami. Zadovoljiti se pač moramo s slogo, kakršna je In z zavestjo, da se človeška družba stalno izpopolnju je. Hvala ClevelandČanom, ki so pripomogli do tega moralnega us|H>ha in čast Jauhu, Zorkotu, Poljšaku in drugim sodrugom, katerih imena mi niso znana. Po mojem mnenju zasluti Jauh največje prisnanje za delo, ki ga opravlja. On dela mirno naprej in se nič ne pritožuje. Ako bi imeli doati takih scKirugov, bi ae število članstva v stranki kmalu podvojilo. Vaeh znanem* v Clevelandu nisem mogel obiskati, ker nI hI-tur-1 lo ča»a. Oglasil pa sem se pri ' družini Spik, kjer so mi postre- Ftdtrktad | Grover C. Johnson iz I gelesa, Cal., delavski odvei je bil žrtev vigPantHke Odpeljali so ga na prosto tepjK__ taka posojila z raznimi u mi. Zahtevajo namreč, d meti prosilec plačane vi ke; prvo vknjižbo v redu resti plačane; stalno delo, ra donašati toliko, da er na dohodkov krije ob\ mesečnega odplačevanja ce in obresti od namera posojila za dobo treh let je, da kdor ima vse te i sti, ne bo iskal te vrsti posojil, ki jih sedaj daje ke pod pokroviteljstvom katera stoji za njimi z c odstotno garancijo. V«e ko imenujemo norčevanj« nega ljudstva. Kriza, k prinesel ta kaos, se je | prav šele pričela. Kako s< to razvijalo in kakšne p bodo nastale, je težko n Jasno je, da mora družabni sistem nad< drugi. Kapitalizem *e je lil, da mu koža poka na Razvalil se bo, kajti vs, rija mu ne more pomaj razvalinah pa bo vzklil življenje, ki bo nudilo v človeškemu bitju priliko ljenski obstanek. Tako ž bo možno v socialistični }cer druge poti ni. To na pomnijo tudi tisti, ki ji beseda tako zoprna, da* cializem koristil tudi nj Andrew Vi Brezbrižnost med delavstvom. Johnstown, Pa. — Delavske razmere so čedalje mizernejše in pojavila se je čudna atmosfera, ki pritiska na ljudi ko mora. Delavci so zamišljeni in brezbrižni in vsak živi nekam zase. Zelo redki so tisti, ki pri težkem delu zaslužijo za najpotrebnejše stvari, o plačevanju raznih obveznosti pa sploh ni govora. "New deal", o katerem so mnogi upali, da bo.prinesel spremembo, je postal lastnina kapitalistov in za delavsko paro ni ostalo nič. HOLC spreminja barvo kakor kameleon. V kapitalističnih listih se je veliko pisalo, da bo ta vladna organizacija pomagala malim hišnim posestnikom in zadolženim farmarjem, da bodo lahko obdržali svoje uboštvo. Država jim bo prožila svojo roko! To se ni zgodilo, kajti delavec, kl lastuje malo hišico, kjer ima zavetje njegova družina, in je vsled brezdelja zaostal na davkih in drugih obveznostih, ne dobi denarja Njegov akro- Vigilanti pregnali I ske stavkarj« Zapodili ho jih iz okra ja .jem, ker so zahteval plačo Salinas, Cal. — (FP) niso hoteli pristati na a niti končati stavke, je doline Salinas pregnani filipinskih poljedelskih cev in njih družin. Pro jih vigilanti, rančerji družine s puškami in ki Filipinci so bili upo* nabiranju solate in §o kali za vi*jo plato. 0 rani so bili v Uniji fil delavcev. Pred Izgonom karji niso upirali. Iz «i bili zapodeni - tudi tisti sprejeli pogoje in se v delo, češ, Mda na* radik timidirajo na zviAunj« so pojssnili rančerji. r zvišali od 30 do 40 cei uro. Pri governerju Merin nemu tajniku Dernu in skemu komisarju je vi" test proti Izgonu ali W D L Marcoelo, pred«* ni Je filipinskih delavcev Nogavičarskl bess Wtw aal poifisils» philsdelphis. - Komi gavlčarska unij« oklkij ko v neorganiziranih tr kot del tekstilne ftav£ koj prišel v njen ur* Jr predsednik Modern Ms siery MWa i» ***** Pa., in podprl godbo. . .. i- Nogsvičsr-ks un IJ» ¡L la na stavKo krog 86.000 - ki d varnah bre* ui»U» Približna 40,000 akih tovarnah ■ pogi ke P jih Pol A\tt y •» Mussolini in italijanski kralj n« vojaških maaevrih. men dom potrebuje popravila, toda sredstev za to manjka. On kolektivn' vloži prošnjo za posojilo, kar pa^iahtevs um j* f,> ^ „ vzame eno leto časa predno ga nlh komisij» - d dobi, ako ga sploh dobi. V zad-' plače pri ak^:tMtnJtt ¡njem času so še bolj otettečili j vsako branio ia •L Treskalo je koaa T^eilo prvič VMVjJttt Adamičevi hiši v ^ (rojstni dom Uuisa L, drugič pa v električ-m' kar je imelo «a po- daleč od obale, ko je nenadoma začela kriliti z rokami ter klicati na pomoč. Kmalu nato je izginila pod gladino. Ko so prihiteli reševalci tja s čolnom so opazili, da plavajo na morju krvave lise. Po tem sodijo, da je sedemnajstletno Vero požrl morski pes. Zaradi tujskega prometa seveda jugoslovanski tisk o tem ni smel poročati. Ljubljan- vih dveh primerih sodijo, da gre za požige. Morilec oddan umobolnici — Dne 6. maja je bil na Vrhniki umorjen 66 letni čevljar Jakob Gantar. Morilca so izsledili v vajencu, Rudolfu Mescu, ki se je učil pri nekem mizarju na Drenovem griču. Fant je še mladoleten ter nerazsoden. Sbdni psihiatri ao zdaj ugotovili, da je fant toliko zmeden, da za svoje zločinsko dejanje ne more biti odgovoren. Izročili so ga umobolnici na Studencu. Ponesrečena plezalka Jeaihova Pavla, ki ae je pri plezanju na a» je popokalo več iar-Luh hišah. Nato pa ae riba, utrgal se je oblak. « - M« nllA m A ^ dolinice ski tisk je zabeležil samo, da je'Jalovc" Ponesrečila, je morala postala žrtev morja. Iiz ljubljanskega Leonišča na Nesreča v tovarni. — V pa-1 ^grebško kliniko. Rentgenski pirnici v Goričanah je bil pri Pogled je namreč dognal, da S|edvodah zaposlen tudi 41 let-jnimu k en<> nogo zdrobljeno v ni France Kozamernik, ki je kolenu, marveč da je nalumlje- so bile mahoma ¡Je ki j« vdirala ^ V »napravila mnogo škode. g je iiorala velike jarke I ljubljanskega osebne-Zii so izstopili na Gro-rw morali čakati celo i postaj i. ker je segala vo-ipostajo do kolena. Vogala kmetom in lesnem debla in drva, lilo ¿si videl meter predse. , »o se bali, kaj vse bo še Najbolj prizadete so duplje, Brezje, Cikava, b vas, Stara vas, Jerova noreče, Gatina, Veliko in gjieevo in Račna. Naj-(ebilo opustošenje seveda (jih. Koruzo je lomilo, jrbosepil, ajda je pole-i ibita v zemljo, kmetje pmi, ker jesenskih pridel-l ¿o nič prida. Skoda je i lutje je bilo, kakor po tfi WK" j0 zmerom po-V številki od 26. avgu-tučenja neki članek tako-lovjetske oblasti ne pri-jo veri nobene veljave v iti, zato pa imajo tudi ne-io opravka s tatvinami in lini poškodbami javnih t*—Pri nas priznavajo obari veljavo v javnosti, pa r kradejo tudi pri nas karte tako privatnikom ka-š državnim blagajnam, lovenčevi" skromni pa-i moral biti ves nesovjet-et pošten, aež ranil polbrata. —V ice so vrnili iz Avstrije Mkaj leti zdaj 31-letnega Ida Zahariasa, ki se mu je 9 um ter je postajal za skolico nasilen. Grozil je ri in požigi. Zato so ga iz-i Avstrije. Domači pa so t tako bali njegovih gro-ato so ga poslali v umo-tna opazovanje. Odtod vrnil 1930 ter šel v Fran-ebit. Od tam se je vrnil ittkorto, ker je tudi tam-luin jKistajal nasilen. V * 19. avg. sta se Leopold lov polbrat Jožef Zaharias rijala «pat na seno, pa je H nagovarjal, da bi šla Jožef pa je rekel, da a zjutraj zgodaj vstati, p* da ležeta spat. To ^negi LeopoUla razjezi je nož ter naskočil » mu prizadejal težko raju. Jožef je v silobranu '*a železen drog ter uda-FK» glavi. Leopold «¡1 onesVeščen na tla prebijali v bolnišnico. J* Mkodba je nevarna, Mitrto lobanjo. Jože ipa doma. ¡•»minimalnih mezdah. ^ tajništvo delavskih ■ J» imelo pred nekaj te-t v Sarajevu ter so na p'!! tudi o /akonu o mi-; »-«dah, zakon, ki naj ¡JMje dovoljene delav-r Ljubljanska delavska > že sestavila pra-** ^fa ter ga predlo-^ : m organizacijam v ' vemo, kakšne Lr"lnoati bi bil tak «asu, ko ima nizke plače, 1J > s strada- stanoval v Preski. Dne 24. avgusta se mu je pripetila smrtna nesreča. Peljal je po tračnicah vagonček žvepla, pa je va-gonček nenadoma skočil s tračnic ter se prevrnil naravnost na Kozamernika. Rob vozička ie pritisnil Kozamernika na lo-»anjo ter mu jo zdrobil. Nezavestnega ga je reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je pol ure po prevozu podlegel, ne da bi se bil zavedel. V Preski so zajokali vdova in osem otrok! Naključje ali nameravan umor? Na gasilski veselici v Cvet-kovcih (ptujski okraj) sta bila med drugimi tudi zakonca Alojzija in Jože Firbas. Zvečer v temi so se vračali domov, oba zakonca in njena svakinja. O-be ženski sta se peljali na vozu, Firbas pa se je vozil za njima na kolesu. Nenadoma pa je počil strel in Firbasova se je mrtva zvrnila z voza, svakinja pa je od strahu omedlela. Orožnikom je Firbas izpovedal, da gre za nesrečno naključje. Ker je bil v gozdu, skozi katerega so se vozili, večkrat že napaden, je imel s sabo v žepu nabit revolver. Ko so prišil iz gozda, je s kolesom zadel ob kamen, sunek pa je po nesreči sprožil revolver, ki ga je držal v rokah, in je krogla zadela ženo ter jo ubila. Sodna komisija je ugotovila, da je krogla prebila Firbasovi lobanjo na senceh in da bi bila vsaka pomoč zaman. Strel Je bit absolutno smrten. • Ljudje pa, ki poznajo oba zakonca in njuno življenje, ne verjamejo, da se je zgodila nesreča po naključju, marveč trde, da je Firbas ustrelil svojo ženo premišljeno in z namenom. Preiskava bo dokazala, kaj je res: ali nesreča ali zavraten umor. Tri požare spet javljajo s Štajerskega. V Dragotincih v Slov. goricah je požar uničil do tal hlev posestnika Antona Vrbnja-ka. Vode ni bilo, gasilci daleč, pa je požar uničil ves objekt. Škode je za kakih 20 tisočakov, deloma je krita z zavarovalnino. — V nedeljo 26. avgusta o-krog polnoči pa je zagorelo gospodarsko poslopje posestnice Ane Gubanjškove v Razvanju. Poslopje je bilo krito s slame, zato je gorelo z velikimi plameni, ki so se lotili tudi stanovanjskega poslopja. Gasilcem je u-spelo rešiti več pohištva, a ima posestnica škode za 25,000 Din. Tudi tu krije zavarovalnina le del škode. V Hudovcih pa je na tudi druga noga. Padel je v vodo. — V Fran-kolovem so potegnili izpod jeza mlinarja Soštarja komaj 22 let starega posestnikovega sina Josipa Žnidarja. Prejšnji večer je vesel in vinjen šel domov iz gostilne ter se je zvrnil v narasli potok in utonil. Požig. — V Lokah v Tuhinjski dolini je spet gorelo. Zagorel je kozolec posestnika Fron-tinija iz Loke ter je bil ogenj gotovo podtaknjen, saj je začelo goreti okrog 3. zjutraj. Kozolec je bil poln žita in pod njim je stal še voz poln žita. Pogorelo je pet oken kozolca in voz. Gasilci bo preprečili, da se o-genj ni razširil na sosedna poslopja in da ni pogorel cel kozolec. Škode ima Frontini precej, saj mu je pogorel dobršen del letošnje žetve. IZ PRIMORJA Oikaška razstava: Otroški dan. ki je vuak četrtek. TakstiM boj bi prva ia-deva konvenelto ADF Nesrečna usoda dveh emigrantov Ljubljana, 15. avgusta 1934. —Pred približno enim letom sta nenadoma izginila z doma naša rojaka 18-Jetna Faganel Danila in 204etni zobotehnkk Jelčič Dušan. Nikomur ni bilo do zadnjega ničesar znanega o usodi obeh, 5. t. m. pa so pri raziskovanju neke jame v bližini Ljubljane naleteli na dve trupli, v kaiterih so spoznali oba pogrešanca. Kaj j>u je gnalo v skupno smrt se ne ve kijub temu, da sta pustila poslovilna pisma, iz katerih pa se le tedaj ni dalo o njuni nameri ničesar jasnega razbrati. Dela v kamnolomih popolnoma Prva pomoč v denarju In organizatorjih je zagotovljena tekstilnim delavcem s strani unij federacije. —- Masakriranje etavkarjev \Vashington. — (FP) — Ko bo 1. oktobra otvorjena konvencija Ameriške delavske federacije v San Franciscu, bo prva točka dnevnega reda vprašanje tekstilne stavke: zagotovitev materialne podpore tekstilni u-niji. V ta namen bi se imela vršiti izredna konferenca vseh linijskih voditeljev te dni v Wash-ingtonu. Ker je pa Green uvidel, da bi bilo večje število unijskih funkcionarjev odsotnih, doloma radi odhoda na departmentne konference federacije, na drugi strani je pa od pridruženih u-nij dobil toliko denarja in organizatorjev, da bo ta pomoč zadostovala za prvo silo, je suspen diral konferenco in bo vprašanje prišlo na dnevni red takoj po otVoritvi konvencije čez par tednov. Federacija je vrgla vse svoje sile v tekstilno stavko. Tekstilni uniji so poslale druge unije večje število organizatorjev in ji klical milico opolnoči—takoj ko je zvedel, da je bil izvoljen (10. sept.). Rečem naj le, da bo )še več volitev in mi ne bomo potrebovali, da nam kdo pove, kako naj volimo", (Governer Maine je depiokrat — "new dealer" — kakor tudi večina drugih gover-nerjev, ki so pozvali milico nad tekstilne atavkarje.) Gorman je tudi rekel, da se u-nija ne bo pogajala s posameznimi podjetji, ampak bo vitra-jala na zahtevi, da vsaka branša industrije kot celota podpiše splošno pogodbo. Naslajanje onozlelja v radarski uniji I^wisova administracija bo Imela opozicijsko listo pri unijskih volitvah. Zahteva za dis-triktno avtonomijo je vedno glasneje Uniontown, Pa. — Pri novembrskih volitvah v United Mine Workers of Americu z« Izvolitev unijskih uradnikov bo Lewis J-mel protikandidata v osebi Johna Sloana iz WestviUa, 111. Opp- počtvajo Nabrežina, avgusta 1934. —1 ¿gotovile denarnopomoč. Green Pred časom je odslovilo podjetje Caharija še majhen zadnji ostanek delavcev v kamnolomu. Tako danes delo v vseh nabre- je rekel, da je pomoč v organizatorjih največja potreba tega momenta za uspešno prosekutiranje stavke. "Tudi sem gotov, distriktne in poddlstrlktne uradnike, o Čemer pa l^owia noče nič slišati. Ko je lansko leto prišlo do ro-organiziranja rudarjev, je la>-wls v vseh distrlktih postavil na čelo svoje ljudi. Sllčno je prej storil z distrlktl, kjer unija ni bila docela isginila (v Illinolau, Kansasu, VVashlngtonu, Indla-ni). Rasen treh distriktov na an-tracitnem polju je sedaj vsa ru-daraka unija kolikor se tiče distriktov in |H>ddistriktov v rokah "proviaoričnikarjev" — Lowiso-vih nastavljanoev. Na zahtevo rudarjev za dis-triktno avtonomijo, oziroma vrnitev pravice, da si izberejo svoje uradnike, Lewls odgovarja prav po "očetovsko" (diktatorsko), da "članstvo še ni zrelo za ta korak". On ae najbolj varnega počuti, če sam nastavlja pod-rejune uradnike. Rudarje na ta način laglje kontrolira. Vsled tega aranžma v rudarski uniji, ki daje Lewiau absolutno oblast nad organizacijo, se bo opoaiclja težko uveljavila. Prihodnje unijakc volitve za mednarodne uradnike bodo značilne največ valed tega, ker bodo ziclja, ki Je te dni zborovala v r|V)kHJtn|^ $0rikimiiri)0 moi opoI|. bližnjem meatecu CalifornlJJ,'cya jn Uwiaove admlnlatraclje, Pa., in ki se v glavnem zbira v |kgtorM Monkratš« „1 v n«*arno-četrtem In petem distriktu, Je žinskih kamnolomih popolnoma da ^ u veličastna stavka dob-počiva, vea okolica pa trpi radi 1jena»| je pou^jl Green, sestavilu svojo listo tudi za vse drugo urade rudurske unije, Za podpredsednika je postavila Oacarja Gwyna iz Lansings, O., za tajnika-blagajnika George ŽRTEV LASTNEGA IZUMA tega ogromno brezposelnost in bedo. S tem je lahko rečeno dokončno razbita svetovno znana industrija, ki jo je ustvarila naša podjetnost. Naši letovUčarski kraji so prazni Rodik, avgusta 1934. — Najlepši znak kakšna beda vlada v Trstu tudi. med tako zvanlmi boljšimi je dejstvo, da so letos skoro vsi kraji v okolici Trsta brez letoviščarjev. Tržaški meščani so se preko poletja zlasti radi podajali v Rodik, ki ima lepe gozdičke in še dovolj prijetno klimo. I>etos pa je vas popolno- Stavkovnl "generallsimo" Francis J. Gorman, podpredsednik tekstilne unije, je istočasno rekel, da je glavni stan "poplavljen s poročili o napadih na stav-karje". "Skoraj iz vsega stavkovnega okrožja prihajajo poročila o streljanju stavkarjev, o pretepanju stavkarjev, o napadanju stavkarjev z bajoneti v rokah nervoznih miličnikov. "Na rabo vsakovrstnega nasilja so se tovarnarji že dalj časa pripravljali. To nam je bilo znano in smo tudi poveduli. Rekru-tirali in oborožili so najbolj zlobne karakterje, ki so J1h mo- Te dni smo poročali o nesreči, ki se je primerila v laboratoriju Greenn iz Shenandoah, Pa., ¡a V Izdelovanje strupenih plinov v volilna odbornika (tellers) Jtt.|fortu Aubervlllers na Franco-mesa Kmeryja iz Danville, III. ma prazna. Tudi v drugih okoliških vaseh ni ntti duha ne sluha strela udarila v veliko gospo-!o letoviščarjih. Edini gostje pojgli najti. S temi karakterji so darsko poslopje bratov Tam- teh vaseh so ob nedeljah razni pripravili Ua za poklicanje ml-njanov. Poslopje je pogorelo do1 avtomobil isti, pa še ti so veči-1 lice nud ntavkarje. tal z vsem inventarjem in je | noma v vojaških ali fašističnih, »" ™ škode okrog 100,000 Din. V pr- 'uniformah. 'Omembe je vredno tudi to, (L. U. 4252) in M. VVilliamsa iz Catlina, III. V nadzorni odbor kandidirata na opozicijski listi Lee Grace iz Danville, III. (L. P. 1944) in Clarenče Nolan tudi Iz Danville (L. U. :UW2). Mnogo krajevnih unij Je no-mlnlralo za glavne pozicije Martinu Ryana, ki ima mnogo zaslug, da ao rudarji na koksovem polju (četrti distrikt-) lansko leto premagali jeklarski truat In da Jih ni Lewisova administracija zopet potegnila za nos. Ker pa še iti član unije nepretrgoma tri leta, kakor zahtevajo pravila za glavne uradnike, ni kundidatu-re mogel sprejeti. Med rudarji po vseh distrlktih vedno bolj raste zahteva za ukl-njenje "provlzorlčnlh" režimov, a katerimi Je Uwl* "oarečil" skoraj vse distrikte. Zahtevajo da je governer države Maine po-'pravico, da si sami postavijo ^■redr V tfrzav Mmv0 fctr.s, nenref« p» * i* 5*i tu * kkr, rat V Kra-* je m ud i In Ljubljane, t na okmoftol. :i i*Hinke. Dne' 7 druifimi to-' uaia v morju 17. skem in zahtevala človeško žrtev. O tem poročajo sedaj i>o-drobneje: Mladi francoski kemik Roger Gaillard, ki Je štel komaj 23 let, Je Izumil tako hud strupen plin, da more človeka usmrtiti v eni sekundi. Plin s«» Izdeluje v tekočI obliki. Gaillard je vršil poaku-se ž nJim v kemičnem vojnem laboratoriju omenjenega forta pri Parlsu. Iz lalioratorija ao nosili plin v velikih steklenih balonih v akladlšče, ko je začel na dvorišču is nekega balona hipoma uhajati, Takoj so ukrenili ' vse potrebno, Gulllsrd pa, ki Je bil v bližini balona, je nekaj plina že vdihnil. Utegnil Je okoli atoječim še zaklicali, naj si nataknejo maske, potem ae Je zgrudil. Hpravili ao ga takoj v bolnišnico. Tu al Je navidezno opomogel, a ponoči ga Je spet napadlo In Je umrl za oslabelostjo srca. "Nepstriotlčna slika." delo nekega neznanega slikarja, k! 50 metrov tujezemec pol" • fc^ino, za kar je bil aretlraa. ehuje "nen deal." Ko Je bila slika raz»latlj*na. nrki FANTAKTICNI NTOLI» Francoski inženir Iosodili prijatelji. To bi bil stečaj. — Vidite, dragi moji! je končaval. Rad bi vas prepričal ... Od človeka vendar ni mogoče zahtevati, da zadrgne samemu sebi vrat, ali ni res? In če vam dam tistih pet eentimov ali pa če vas pustim, da stavkate, je, kakor da sem si prerezal vrat. Umolknil je. Ljudje so zamrmrali. Zdelo se Je, da del rudarjev že omahuje. Mnogi so se vračali k šahtu. — Pa bi bil vtaj vsakdo prost, je dejal neki paznik. Kdo hoče delati? Katarina je ena izmed prvih stopila naprej. Toda Chaval Je bil divji, odrinil jo Je in kričal: — Mi vsi smo složni, samo figarji ae izneverijo svojim tovarišem. Odslej ae je zdelo, da je vsaka sprava izključena. Spet ae je razlegel krik, delavci so ae jeli prerivati, odganjati drug drugega od iahta in se gnesti ob zidu, da bi akoro koga pomendrali. Za trenotek se je ravnatelj, ves obupan, skušal sam boriti zoper nje in s ailo ugnati to množico ; a tp je bilo nesmiselno prizadevanje, moral se je umakniti. Nekaj minut je ves zasopel obsedel na stolu v pisarni sprejemnega u-radnika, tolikanj zbegan zaradi svoje nemoči, da se ni ničesar domislil. Naposled se je pomiril in naročil nekemu pazniku, naj pokliče Chavala, a ko je ta pristal, da ae pojde Ž njim pogajat, je zamahnil z roko, češ, naj ljudje odidejo. — (Pustite naju! Deneulin je hotel vedeti, kaj prav za prav hoče. 2e po prvih besedah je spoznal, da je ničem uren, da ga mori nevoščljivost. Zato se mu je jel laskati, ae delal začudenega, da si ta-ko dober delavec, kakršen je on, kvari bodočnost. Dejal je, da ga je Že dlje časa opazoval in da mu je namenil hitro napredovanje, naposled pa mu je naravnost ponudil, da ga kasneje postavi za paznika. Chaval ga je molče poslušal, naprej je stiskal pesti, potem pa jih je bolj in bolj razklepal. V njegovih možganih so se godile velike reči. Ce bi se ne zagrizel v stavko, bi nikdar ne bil Štefanov pomočnik, a zdaj se mu odpira drugod, da bi se pridružil starešinam. Ponos mu je pognal kri v obraz in ga opajal. Sicer pa ni prišlo krdelo stavkujočih, ki ga je pričakoval davi, in ga tudi več ne bo; gotovo jih je ustavila kaka zapreka, morda o-rožniki, ni tedaj drugega, nego da se poda. Vkljub temu pa je odkimaval in se delal nepodkupljivega ter se trkal na prsa. Slednjič pa je, ne da bi povedal gospodarju o sestanku, ki je bil domenjen z montsoujskimi rudarji, obljubil, da bo pomiril tovariše in jih pregovoril, naj se vrnejo. Deneulin je ostal skrit, celo pazniki sami so stali ob strani. Že vso uro so poslušali Chavala, stoječega na huntu v aprejemališču, kako govori in se prereka. Nekaj delavcev mu j« žvižgalo, kakih sto dvajset pa je jezno odhajalo, trdovratno vztrajajoči pri sklepu, ki jim ga je on vsilil. Ura je bila že več ko sedem, danilo se je že, dan je bil jasen, veder, pritiskala je huda zmrzal. iNa mah je spet rudnik jel obratovati, delo, ki se je bilo ustavilo, se je apet pričelo. Najprej se Je premaknila pogonska ročica pri stroju, ki je jel odvijati In navijati vrvi na boben. 'Potem se je v truš&j signalov začelo spuščanje, koši ao se polnili, ae pogrezati, prihajati «pet na dan, šaht je požiral svoj obrok tekačev, vlačnic jn Kopačev, a po jeklenih tleh so porivali vlačnikl hunte, da je ropotalo, kakor da grmi. — iStrela božja, kaj pa se sučeš tod okrog? je kričal Chaval na Katarino, ki je čakala, da pride na vrsto. Spravi se dol in ne postopaj I Ko se j« ob devetih pripeljala gospa Henne-beaujeva s kočijo, sta bili Lucija in Jeanne ie popolnoma pripravljeni in zelo elegantni, četudi sta bili obleki že dvajsetkrat predelani. A Deneulin se je začudil, ko je videl Negrela, ki je na konju spremljal kočijo. Kako, moški gredo tudi ž njimi? Tedaj je gospa Hennebeau-jeva po materinsko razložila, da so jih preplašili, češ, ceste so polne čudnih obrazov in so zato raj še vzele s seboj varuha. Negrel ae je smejal In jim zatrjeval, da nI nič vznemirljivega, ker ti kričači, kakor vselej, samo razgrajajo, nihče pa se ne upa zagnati kamna v šipo. Deneulin, še vedno vesel, jim je pripovedoval, kako je zadušil upor v Jean-Bartu. (Dalje arthodnJtU Sedmi vzlet v stratosfero Kroniki zrakoplovstva In znanstvenih ekspediclj Mežita letos tretji, v celoti pa že sedmi vzlet v stratosfero. Po tragično končanem podvigu ruske-tfu stratostrata, ki je bil v znanstvenem pogledu sicer najus|>eš-nejši, ki Je pa zahteval življenje treh odličnih učenjakov, in Ta» mnogo akromnejšem poletu Američanov, ki bi ne tudi skoraj žalostno končal, sta 18. avgusta obiskala stratosfero Plc-cardova učenca profesor Coayns In njegov asistent van der Klst. Kakor olm Plccardova vzleta je tudi zadnjo znanstveno odpravo financirala belgijska "Nado. nalna ustanova u\ znanstvena raziskovanja" v Hruslju. Cosyns se Je dvignil na letališču lla ven ne ter bi moral po meteoroloških izvidih ob startu pristati nekjf \ &rici. Zračne struje pa ao ga zanesle daleč od starta, tako da je moral pristati na jugoslovanskih tleh. Po avetu, razen v Jugoalavljl, fte ni bilo več tolikšnega oduševlje-nja, kakor o priliki obeh prvih vzletov prof. Pkrarda. Valetl v stratosfero bodo pac postali po- časi vse bolj normalen in pogostejši način znanstvenega raziskovanja in bo na njih polagoma zbledela glorija senzacional-nosti in herojstva, kakor je že zbledel nimb poletov čez ocean in čez Himalajo, ter drugih slič-nih prvenstvenih podvigov*. Športna komponenta poletov v višine nad 10,000 metrov bo poatala za ljudi sčaao-ma nemlkavna ln oatala bo samo še praktična znanstvena komponenta, v kateri je edina resnična vrednost teh valetov. Nedvomno J« danes teiko najti mecena, ki bi bil voljan financirati {polete v atratosfero, če bi letalci od ondot prinašali samo zvenkeče rekorde. Ce financirajo tovarn« letal in letal-skih motorjev tako pogo«toma polet« čez ocean« in okrog a veta. i« vedo, da ae jim bo žrtvovani kapital pošt»no povrnil, ko se bo zračni promet še bolj razvil. Stratosferni baloni pa ae ne morejo spuščati v reklamne namene, ker nikoli n« bodo mogli postati prometno sredstvo. Ti baloni so samo naše tipalke In grezila, s katerimi skuša sna nost otipati in iam«ritt stmo-sferni plašč, IU oklep« našo višinskih plaateh atmosfere, kakor pa pri tleh, če naj al po veljavnih zakonih razlagamo nota tere sicer nerazumljive klimatske pojave na zemlji. Mer-enje kisika v stratosferi je b4-zaradi tega poleg proučevanja žarkovja tudi ena poglavitnih nalog zadnjega Cosynsovega poete. Rezultati, ki jih je prinesel učenjak s seboj in ki so po njegovi izjavi prav izčrpni, u-tegnejo biti zelo velikega pomena za napredek meteorologije in posebej še klimatologlje. Posebno vprašanje je spet šir-enje električnih valov brezžične telegrafije in telefonije po zraku, zlasti kratkih valov, ki Lažejo neke nerazumljive samovoljnosti, ki so se ravno med Cosynsovim poletom prav očitno pokazale. Kakor znano, je i-mel učenjak s seboj brezžično postajo na kratke valove, ki je ves čas brezhibno delovala pa vendar nobena sprejemna postaja ni mogla prestreči njenih znakov, prav tako kakor tudi