JUTRA Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Poštnina ^Tfigana v gbtovTnT Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 164 Maribor, sobota 21. julija 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čelczav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa-12 Dfn Uredništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št i3 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernove ulica šl.4 Hodžič že sestavlja vlado NOVA VLADA BO SESTAVLJENA NAJKASNEJE DO PONDELJKA. NEPRIČAKOVAN PREOK RET V RAZVOJU KRIZE. BEOGRAD, 21. julija. V razvoju krize je nastal danes zopet nepričakovan preokret. Dočhn so vsi politični krogi pričakovali, da bo general Hadžič danes vrnil kralju svoj mandat in so v tem smislu pisali tudi že vsi beograjski listi, pa je Hadžič na splošno iznena-denje pričel danes z vso resnostjo sestavljati svoj kabinet. Dopoldne je ponovno konferiral s prečanskimi ministrski kandidati in pričel nato izbirati kandidate za posamezne resore tudi že med Srbijanci, od katerih se že imenujejo londonski poslanik dr. Gjurič, univ. prof. Gjorgjevič in industrialec Miloš Savčič kot zastopnik srbskih gospodarskih krogov. Dopoldne se je Hadžič sestal tudi z našim poslanikom Jeftičem, nato pa je imel skupno konferenco z dr. Pitami-cem, dr. Štamparjem, dr. Račičem in dr. Tartagio. Ko je dr. Račič ob 11. dop. odhaja! od konference, je izjavif novinarjem na vprašanje, ali bo Hadžič vrnil mandat, sledeče: »Po današnji konferenci vsekakor nimam vtisa, da bi Hadžič vračal mandat, marveč nasprotno resno sestavlja vlado.« Ko so ga vprašali, ali prečanski kandidati še vedno vztrajajo na tem, da vlada ne sme sodelovati z narodno skupščino, je dr. Račič odvrnil: »O tem sploh ne more biti več govora.« Na vprašanje, ali je tudi dr. Pitamic na istem stališču, je dr. Račič pripomnil: »Da, tudi on je zavzel enako stališče in se v glavnih principih sploh popolnoma strinja s Hrvati. Dr. Pitamic je po svojem sestanku s Hadžičem izjavil, da sta razpravljala samo o splošnih vprašanjfh, da pa o razdelitvi resorov še ni bilo govora. Od enega od udeležencev na skupni konferenci pri Hadžiču je zvedel Vaš poročevalec, da je že sinoči nastal v razpletu krize nepričakovan preokret ter da Hadžič že sestavlja vlado preko vseh spletk. Vlada bo že v kratkem sestavljena. Ob 11.10 je odšel general Hadžič na dvor, kjer je ostal do 13.30. Po prihodu iz dvora je podal novinarjem sledečo Izjavo: »Vse se bliža koncu. Odločitev bo padla v 1—2 dneh. Podrobnosti Vam za enkrat še ne morem povedati.« Veliko pozornost je vzbudila tudi opoldanska avdijenca beograjskega Veleirtdustrijalca Miloša SavČiča, znanega samostalnega demokrata, ki je novinarjem na vprašanje, ali je vlada že sestavljena, izjavil: »Danes še ne bo, pač pa mogoče jutri ali v ponde-Ijek.« Nobilov povratek v domovino REŠENI ČLANI NOBILOVE POLAR NE EKSPEDICIJE SE VRNEJO JUTRI V DOMOVINO. KINGSBAY, 21. julija- V smislu ukaza iz Rima odpotujejo italijanski člani Nobi-love polarne ekspedicije jutri v svojo domovino. Po dosedanjih dispozicijah se bodo odpeljali preko Berlina, Prage in Dunaja v Trst, odtam pa deloma v Milan, deloma pa v Rim. Zatrjuje pa se, da Nobile ne bo potoval skupno s svojimi rešenimi tovariši, temveč sam in sicer najbrže na kaki tovorni ladji ter bo skušal obiti Norveško, kjer vlada proti njemu silno ogorčenje, in dospeti preko Nemčije in Francije v Rim. Ostale čla- ne njegove ekspedicije bo prepeljal parnik »Citta di Milano« najprej v pristanišče Nanvick na Norveškem. Ruski rušilec ledu »Krasin« je zasidran sedaj v Kingsbayu. Čim bodo izvršena na ladji vsa potrebna popravila, bo »Krasin« nadaljeval rešilno akcijo za Amundsena. Priprave se vrše z veliko skrbnostjo, ker bosta nadaljevali reševalno akcijo sedaj samo še Rusija in Francija, dočim so vse druge države že odpoklicale svoje ekspedicije. Napetost med Rusijo In Japonsko NEVARNOST NOVIH KONFLIKTOV NA DALJNEM VZHODU. LONDON, 21. 'julija. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih se zatrjuje, da obstoja nevarnost novih konfliktov na daljnem vzhodu. Japonci že dalj časa z zavistjo opazujejo, kako skušajo boljševiki razširiti svoj vpliv v japonskih interesnih sferah. Ker so v zadnjem času razvijali tudi na Japonskem samem zelo živahno propagando. je japonska vlada sklenila, da bo v prihodnje z vso energijo nastopila proti njemu in je že pričela z represalijami. Sovjetski zastopniki na Japonskem so že pod stalnim policijskim nadzorstvom. Oblasti cenzurirajo tudi vse njihove telefonske razgovore, kar je vzbudilo v Moskvi silno ogorčenje. Tako v Tokiju kakor v Moskvi se zato že razpravlja o možnosti prekinjenja mriomaJičnib odnošale'1' med obema državama, kar bi lahko dovedlo tudi do oboroženega konflikta. Japonska računa, da bi za slučaj vojne s sovjetsko Rusijo našla podporo tako pri Angležih kakor pri Amerikancih. Obregonou morilec NEWYORK, 21. julija. Obregonov morilec Jose de Leon je bil včeraj predveden novinarjem. Atentator je popolnoma miren in ne kaže radi zločina nobene potrtosti. Odgovarjal je na vsa vprašanja čisto cinično in kazal svoje zadovoljstvo, da se mu je atentat posrečil. Pri zasliševanju odklanja vsako podrobno izjavo in samo zahteva, da ga čimprej ustrele. Vlada je ukrenila obsežne ukrepe, da prepreči vsak nemir v državi. Vse čete so v strogi pripravljenosti. Konec zasedanja oblastne skupščine OBLASTNI DENARNI ZAVOD. — V AŽNA UREDBA GLEDE OKRAJNIH ZASTOPOV IN ODBOROV. — REG ULACIJA SAVINJE. — UREDBA O ZAŠČITI DECE — ODLOŽENA. Maribor, 21. julija. Pri današnjem zasedanju je prišla kot prva na vrsto uredba o sprememba določil glede okrajnih zasto- pov in okrajnih odborov. Spremembe se tičejo v prvi vrsti volitev in se mesto dosedanjega volilnega reda uvede volilni red, kakoršen je bil sprejet ob sedanjem zasedanju za cestne odbore- Izvzet je upravni odbor, pri katerem velja proporc, da tudi manjšina dobi svoje zastopstvo. Če ima manjvin v zastopu 3, dobi v upravni odbor najmanj enega člana. Ker je večina že v odseku sprejela predloge opozicije, je bila uredba soglasno- sprejeta. Uredba ;e velevažna, ker bo napravila konec ge-rentskega gospodarstva. Deželni šolski sklad. Deželni zakon z dne 5. junija 1876 glede ustanove deželnega šolskega sklada za bivšo vojvodino Štajersko se razveljavlja v celoti. Ta zakon je v zvezi z občutnim davkom, od katerega nima samouprava ničesar. Vse je šlo v drža-mo blagajno in ko je oblast prosila za izplačilo, je dobila odgovor, \e to nemogoče, ker je že vse vneseno v proračun. — Uredba je bila sprejeta. Proti'je glasoval samo posl. Moderndorfer. Pripravila se je tudi uredba o regulaciji Savinje in njenih pritokov. Stroški bi bili: za Savinjo 10,910-000 Din, za Ložnico 1,050.000 Din, za Voglajna 4,440.000 Din, za Hudinjo 800.000 Din, za Sušnico 940.000 Din, za Koprivnico pa 1,545.000 Din. Skupaj 19,680-000 Din. Na razpolago je že 400.000 Din pri ministrstvu za poljedelstvo, dalje je določeno v oblastnem proračunu in koncho je to, kar je že sklenila prispevati celjska ne-sta občina. Za pobiranje nadaljnih prispevkov je treba najti ključ in do tedaj se tudi osnutek uredbe odloži. Pričelo se bo pa z regulacijskimi deli, v kolikoi bodo dopuščala sredstva. Oblastni denarni zavod. Oblastna skupščina ustanovi svoj denarni zavod pod firmo »Oblastna hranilnica, denarni zavod mariborske oblasti« s sedežem v Mariboru. Najprej bo podružnica v Celju, potem pa po potrebi tudi drugje. Pravilnik oblastnega denarnega zavoda je posnetek ljubljanskega pravilnika, ki je že potrjen od vlade. Kot oblastni denarni zavod se prevzame Ju-žno-štajerska hranilnica v Celju. Posl. P« to var je naglasil, da bo to res oblastni zavod, ker je večina pristala na predlog proporca pri volitvah v upravni odbor. Soglasno z odsekom je poslanec dr-Mtihleisen utemeljil pred skupščino predlog o akciji za prost izvoz vina iz obmejnega 10 kilometrskega pasa. Tu je pridelka okroglo 80.000 lil vina ter ostane po domači porabi in prodaji za izvoz gotovo še 50.000 hi. Ker se lahko vse reši kot obmejno-prorhetna zadeva, so izgledi na uspeh, če oblastna skupščina primerno podpte vso akcijo. Predlog je stavljen od nemškega gospodarskega in političnega društva, je pa zgolj gospodarskega značaja. Poslanec P e t o v a r je pozdravil akcijo, naglasil je pa potrebo sporazuma z vinarskim društvom. To se je uvažilo in resolucijo v prilog predlagane akcije se je soglasno sprejelo. Na predlog fiančnega odbora se je odobrila uporaba prvotne v druge svrhe namenjene proračunske postavke 40.000 Din za nakup plemenskih mrjaščkov. Katastrofa v Prekmurju je povod posebne velevažne akcije. Nevihta 5. junija je uničila poljske pridelke v 23 občinah in je uradno ugotovljeno za 26,000-000 Din škode. Nesreča je tem večja, ker se je dogodila pred žetvijo in so ljudje v nadi dobre žetve svoje rezerve že razprodali. Ljudje prodajajo sedaj pod ceno svojo živino, da se prežive. Akcija je potrebna v dveh pravcih: treba je preskrbeti jesensko seme — 40 vagonov pšenice in 20 vagonov rži, kar stane 2,000.000 Din. Drugič je pa treba ljudem pomagati, da se preživijo do žetve. Seme bodo ljudje dobili na zadolžnice, plačljive v 5 letnih obrokih po 6%, za ži-vežno pomoč preko zime se bo pa porabilo do treh milijonov. Vsi poslanci iz Prekmurja so naglašali, da je pomoč nujno potrebna. Odboru se je naložilo, naj zadevo nujno obravnava. Kmetijski odsek je obravnaval razne prošnje, nato je pa socialni odsek poročal iz svojega delokroga. Proučeval je osnu tek uredbe o zaščiti dece in mladine. Osnutek pride prihodnjič preko uredbo-dajnega odseka pred skupščino. Predloga posl- Moderndorferja o posredovanju pri jeklarni v Guštanju za odškodnino delavcem ob prisilnem prazno-nju, pri rudniku v Mežici in Črni za prevažanje šolarjev z rudniško železnico sta bila izročena oblastnemu odboru. Enako predlog posl. Č a n ž e k a za preiskavo razmer v ptujski hiralnici. Ko je podal še odsek za prošnje in pritožbe svoje poročilo, je bilo ob pol-dva.iajstih zaključeno zasedanje. Zbori Revija nove zborovske glasbe. Urejuje ZorkO P r e 1 o v e c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V tisku je četrti zvezek (julij, avgust) in se razpošlje začetkom prihodnjega tedna. Vsebina glasbenega dela: F. Juvanec «Allons enfants; A. Jobst »Narodna«; M. Tajčevič »Mijatova majka«; V. Mirk »Srce-roža«; moški zbori (na 12 straneh). Vsebina književne priloge: Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske Pevske Zveze. Dr. A. Schvvab: Ipavci in jaz. Koncertna turneja pevskega zbora Glasbene Matice po Češkoslovaški in na Dunaju. Zgodovina pevskih društev. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Listi. Razno. Književna priloga bo topot zaradi obilice gradiva obsegala 12 strani, v prihodnji številki pa le 4 strani. — Poravnajte naročnino in pridobite »Zborom« novih naročnikov!— Pevska društva, pevski zbori, pevci in pevke! Podprite svoj list! Naročnina le 40 Din na leto. Tudi dobro. Sodnik: »Danes ne morem upoštevati pri odmeri kazni nobene olajšave okol-nosti!« Obtoženec: »Nu, pa prihodnjič-..« Pismo s Pohorja POČITNIŠKA KOLONIJA NAŠE DECE PRI SV. MARTINU NA POHORJU Dne 9. t. m. je odpotovalo 50 dečkov k Sv. Martinu na Pohorje, kamor jih je poslala mestna občina mariborska, in stariši se gotovo zanimajo za njihovo usodo. Predvsem je treba naglasiti, da je bilo mladim pohorskim turistom vreme ves čas zelo naklonjeno. Na potu so bili kljub slovesu od svojih staršev, od katerih so se mnogi ločili za daljšo dobo to pot prvič, jako dobro razpoloženi. K temu je pripomoglo predvsem dejstvo, da jih je bilo skupaj 50, torej lepa družbica, in drugič, ker se mnogi še nikoli niso tako »nobel« vozili in jim je bilo skoro žal, ko sta se avtobusa, ki ju je dala na razpolago mariborska mestna občina, v blo-venski Bistrici ustavila. Nekateri so bili tudi v skrbeh radi prtljage, kajti natovorjeni so bili z njo tako, da bi ne prišli niti 10 korakov daleč. Toda vse je bilo lepo preskrbljeno. V Slovenski Bistrici je že čakal voz, ki je prepeljal prtljago k Sv. Martinu, kamor smo dospeli po par urni hoji. Opoldne nas je tudi že čaka! obed. Prve dni, dokler so imeli dečki se svoje zaloge seboj, so bili slabi jedci. Že po par dnevih pa so dobili strasten apetit in sedaj jedo kot volki. V počitku so bili tudi precej razposajeni in so povzročali nadzornemu osobju mnogo skrbi, sedaj pa so že dokaj ustrojeni. Vsi so zadovoljni in veseli, samo dva izmed njih imata močno domotožje. S hrano, ^ po^ steljo itd. pa so zadovoljni vsi, kar ni nič čudnega, ker g. Koreii in njegova žena (kjer so na hrani!) naravnost po očetovsko ozir. materinsko skrbita za nje. Hrana je zelo obilna in dobra in sicer petkrat dnevno. Kdo bi znal vprašati, kaj delamo ves ljubi dan. Evo odgovora! Ob K na sedmih vstanemo, nato pripravljanje, pometanje, umivanje, zaiuterk, a okrog o-smih je odhod h kopanju. Torej zjutraj se kopamo, telovadimo in solnčimo, kar vsem zelo prija, za tem pa je mala juži-na. Potem pridejo na vrsto razne igre, a okrog 11. dop. jo pobrišemo v gozd na jagode in borovnice in se nabiraje istih približujemo domu in obedu. Obed, kakor ostalo prehranjevanje se zavleče nekako za eno uro, ker jedo in sicer menjaje, danes ta skupina, drugi dan druga preje — v dveh oddelkih. Nato je počitek po »trudapolnem« delu do 3. ure in po južini pride na vrsto naš griček ali kak drug izprehod, a proti večeru (okoli §. ure), ko se malo shladi, pride na vr- Mariborski in drnbii sto precej velik prostor konec vasi, kjer se igramo različne igre do sedmih, na-iar odidemo k večerji. Po večerji pride na vrsto umivanje nog (zob) in okrog osmih postelja, katere se pa prav nič ne branijo (kot prve dni) in to ne popoldne in ne zvečer. Popoldne nekateri spe, drugi čitajo knjige, zvečer pa — sicer bi ne bilo prekmalu miru — pripovedujejo posamezniki pripovedke toliko časa, da so naposled sami pripovedovalci edini poslušalci. Okrog 9. ure že vse trdno spi. Kaj dobivajo za prehrano? Zjutraj: be-a kava — kruh; mala južina: kruh z medom, kruh s sirom ali marmelado; opoldne: goveja juha — meso, krompirjeva ali fižolova salata, grahova in krompirjeva juha in pecivo itd.; popoldne: mleto in kruh ali — če je zvečer mlečna irana, čaj z mlekom in kruh; zvečer pa: žganci z mlekom, žganci in kava, krompirjev gulaš itd. Vse, kot že omenjeno dobro pripravljeno in jako obilo. Seveda ni z navedenim še izčrpan jedilni list g. Korena. Razen dveh želodcev je vse zdravo in še ta je ricinovo olje že spravilo skoro v normalen tir. Ali tek pa i majo ti otroci, da tako jesti še nisem videl niti ujetnikov v vojni, ko so prišli do polnih skled!! Uvodoma sem Vam že omenil skrainc lepo vreme, sedaj Vam hočem navesti še temperaturo v našem kraju, ki je £00 m nad morsko gladino. Zjutraj ob osmi znaša 25, opoldne 30—37 in zvečer o-krog 7. ure 18 do 22 stopinj C in sicer na solneu, v senci pa 6 do 10 stopinj manj torej jutra in dnevi topli, večeri b ij hladni. Vetra do sedaj ni bilo občutljive ga Kakot omenjeno, je tu res pravi raj za otrok® Rrzgled je krasen, zlasti n3 i'tujsko polje. Delamo pa tudi izlete k Sv. Arehu itd. Misel mestne občine mariborske, da za deco uredi počitniške kolonije' na Po horju, je bila zelo srečna. Koliko se jih bo na ta način popravilo, da bodo v pri hodnjem šolskem letu lažje sledili po uku- Koncem meseca se vračamo, zdravi in okrepčani in na vrsto pridejo deklice. Bilo bi izredne važnosti, da bi se v prihodnjem letu priredila počitniška ko lonija na Pohorju v še večjem obsegu, da jih ne bi šlo samo 100, kakor letos, marveč do pol tisoč. Uspeh, ki se bo letos nedvomno dose gel, naj merodajne faktorje podžge k na daljnemu delu v započeti smeri. Noua autobus proga V ponedeljek dne 23. t. m. se uveljavi za čas kopališke sezone nova provizorična avtobus-proga na Koroški cesti. Avtobus bo vozil na tej progi od Gl. trga do Schmiedererjevega posestva, kjer se odcepi pešpot z glavne ceste proti Dravi. Ker razpolaga avtobus - podjetje tno-mentano za to progo samo po možnosti z rezervnimi vozovi, se more uvesti vožnja samo po sledečem voznem reduj Odhod z Glavnega trga ob 13.35, 13.55, 14.21, 14.40. Odhod od Schmiedererjevega posestva ob: 13.45, 14.05, 14.30 in 14.50. Nadalje se razširi vozni red na progi Tezno (4) za dve vožnji dopoldne tako, da odhaja avtobus z Glavnega trga proti Teznu ob 8.20 in 9.—. Neuamost gozdnih požarou! Vsled izredne poletne vročine in suše so naši gozdovi posebno ogroženi od požarov. Poleg neprecenljive materijel-škode, ki je navadno povzroči tak požar, so pogosto ogrožena tudi življenja ljudi in živine ter bivališča in imetja posameznih kmetij, selišč in celih vasi. Za časa suše je zato najstrožje prepovedana vsaka zanetitev ognja v gozdu ali na robu gozda na odprtem prostoru. Le gozdnim delavcem je dovoljen ogenj za kuhanje hrane, vendar se mora tak ogenj omejiti le na najnujnejšo mero in čas ter ne sme niti trenotek ostati brez nadzorstva in varstva- Ti ognji se smejo narediti le na čisti okopani zemlji, na od vetra kolikor mogoče zaščitenem prostoru, ne pa ob štorih ali ob še stoječih drevesih. V vetrovnem času se morajo tudi ti ognji pogasiti. Najstrožje je prepovedano vsako požiganje posekov. Odmetavanje ogorelih vžigalic in cigaretnih ostankov in sploh vseh gorečih predmetov, predno niso popolnoma pogašeni, je najstrožje prepovedano. Lastniki gorečega gozda, njih gozdarski uslužbenci, vaški predstojniki in župani so dolžni in upravičeni, da takoj pokličejo vse okoliške vaši na gašenje požara. Vsi za to sposobni ljudje morajo se takoj temu pozivu odzvati Vsakdo, kdor je zakrivil požar, je dolžan povrniti vso nastalo škodo in zapade kazni po zakonu. Za pastirje in otroke so odgovorni gospodarji oziroma stariši- Za to naj-gospodarji poverijo pašo živine razumnim ljudem in stariši naj pazijo na svoje o-troke. Inkvizitorji na delu. Setev sovraštva, hujskanja in gonje se je pričela v vsej ogabnosti proti vsem, ci ne odobrujejo vpreganja vere in du-lovščine v voz politike in posvetnega častihlepja. Inkvizitorji v srednjeveški opremi stopajo na mučiteljski oder in iščejo z besnim pogledom svojih žrtev. Vera je v nevarnosti! Ta bojni klic zopet odmeva iz »Slovenca«, »Slov. Gospodarja« itd. Posebno peče gotove ljudi učiteljski stan, ker ni več priklenjen v umazani sužnosti kot »mežnarstvo« na farovže. V isti številki na isti strani grozi »Slov. gospodar«, (ko je prej poščuval na trgovce in obrtnike) dobesedno: »Ogledati si tudi hočemo tiste učitelje, ki prisegajo na nekrščanske liste ter tudi morda agitirajo za nje- Resno jim hočemo postaviti vprašanje, ali so sploh sposobni, da vzgajajo krščansko mladino krščanskih staršev.« Jejeka, jejeka! Kaj ko bi nekaterim duhovnikom postavili enako vprašanje? ... — Toda Jaka, ne boš več inkvizicije nad nami izvajal! Moraš se že sprijazniti z dejstvom, da je bil absolutizem tudi v zadnjih ostankih v svetovni vojni položen v grob in tudi verskega absolutizma in terorizma se več ne bojimo in ga ne trpimo. Dajte nam dober zgled — povrnite se v cerkev k veri in radi vam bomo sledili. — Blagoslov in gorje avtomobilov. Da so avtomobili pravi blagoslov za dnevni promet, o tem pač nikdo ne dvomi. A malo se je doslej premišljevalo o tem, da so avtomobili z rastočim številom bolj i bolj gorje in strah za človeško zdravje. V teh dneh suše sem. opazoval avtovožnje skozi Pesnico Za vsa-rim avtom se je dvignil oblak prahu z vso kugonosno nesnago bakterij in baci-tov ter ovir v svoje krilo obcestne hiše zdaj tu zdaj tam. In samo med Mariborom pa do prek Št. lija je nekako 14 gostiln z zelenjem v ospredju, kamor radi pribežijo v poletju gostje iz zaduhlih sob. Ako okna odprejo, pobeli prah mize in stene. In malone vsaj vsake četrt ure se ponavlja procesija prašnih oblakov. To da misliti. Sedaj se boste mojemu nasvetu rogali, ali bodočnost ga zna realizirati pred pritiskom nujne potrebe. In nasvet je: Vsak avto imej gotovo zalogo vode, ki naj jo izbrizgava, da tako vsaj delno veže prah. V gotovih razdaljah pa bodi vodna priprava za načrpanje nove zaloge. Kaj nam pomaga vsa udobnost živ-jenja, ako pa ž njo samo življenje »slabimo, krajšamo in — ubijamo. — Tragična kriuča slo-uenskega naroda V veliki svet smo stopili Slovenci šele z novo državo, ki nas imenuje in prizna v svojem oficijelnem naslovu. Prve korake v svojo svetovno - zgodovinsko dobo pa smo napravili po balkanskih vojnah in ob izbruhu svetovne vojne. In večkrat nas je usoda vprašala po naši volji, večkrat smo stali.pred zgodovinskimi odločitvami, a nikdar nismo vedeli točno kod in kam, nikdar si nismo bili na jasnem o sebi, nikdar nismo bili edini. Življenje pa gre brez prestanka svojo pot naprej... Kako žalostno je bilo ob izbruhu svetovne vojne! Da so nas preganjali in ubijali! Tlačili in morili so tudi druge. A obupno je bilo, da mi sami nismo vedeli, kaj naj se pravzaprav z nami zgodi- Da ne moremo biti za črno-žolto monarhijo, smo čutili, a kam je naša pot, kak je naš program, tega ni nihče povedal raz /en četice najmlajših, ki sami niso mogli verjeti, da bo bližnja bodočnost uresničila njihove najdalekosež-nejše načrte. Oficijelni voditelji slovenskega naroda pa so se plaho razkropili, ne da bi kazali narodu novo pot, ne da bi mu dali gesla in mu pokazali cilj. Bla-goslovljali so zastave, ki so vodile na krvava morišča bojnih poljan, in prepevali žalostno pesem o vrbah... Pa pozneje, ko se je usoda obračala navzlic naši zbeganosti nam na korist, tudi takrat, ko je bilo jugoslovanstvo že na pohodu, tudi takrat je imela majska deklaracija še svoj habsburško - lotarinški okvir. Šele "VVilson in zunanje sile so nam usmerile naš pogled »V zarje Vidove«- In po prevratu je bilo treba urediti domačo hišo. Oči vseh so bile vprte v naše voditelje, kajti treba je bilo pokazati, kako bo hiševal dovčerajšnji hlapec. Pa pokazalo se je, da je sluga slab gospodar; preveč je tlačanih da bi znahsam gospodovati. Ko so nam trgali tujci ob naših mejah kos za kosom, so se prepirali naši voditelji za oblast, hiša pa je ostala neurejena, da se je v temeljih zamajala. Ob desetletnici svobodne domovine pa so počili streli.. - Zdrsnil se je svet, prisluhnili so veliki centri, tisti pa, ki so streljali, so komaj opazili, kaj se je zgodilo, zmajali so z ramo in hoteli nadaljevati jutri tam, kjer so včeraj nehali. In v tretje je stopilo veliko vprašanje pred naš narod; Ali se pač zavedaš, da so bili ti streli namerjeni tudi v tebe? Ali nisi tudi ti na strani tistih, ki se bore po de setih letih lastne države še brez uspeha za svobodo in enakopravnost? Ali si še tudi ti, narod slovenski na strani tistih, ki bi radi sami vladali nad teboj, san.i si delili blagodati naše velike in bogate zemlje? Streli ob desetletnici niso pogodili našega naroda, a tudi streznili ga niso. Še se boji biča, še čaka na drobtine, ki bi padle z vladne mize, mesto da bi sam sedel za mizo in delil kakor enak z enakimi. Kakor poprej tako tudi danes vodje slovenskega naroda ne čutijo v se bi onega mogočnega klica k cilju, zato bodo pa zopet zamudili svojo zgodovinsko uro in s tem v tretje prevzeli nase tragično krivdo za nesrečno usodo slovenskega naroda. >k \ J Naše gledališče v prihodnji sezoni. Naše gledališče, ki je zašlo vsled zmanjšanja subvencije od 720.000 na 320.000 Din v težko krizo, bo imelo prihodnjo sezono samo še dramo in opereto. Glavna skrb bo posvečena drami, ki je že v pretekli sezoni lepo napredovala. Kakor smo zvedeli, bo letos angažiran tudi eden izmed najboljših slovenskih ljubimcev, g. Janko Rakuša- Ostale ( jlov 'o — JFtfUP seopon. čil! V kazilnlci. Kaznilniški dušebrižnik: »Čemu ste pa vi tukaj?« Kaznenec: »Ker ven ne morem!« Spari Jutrišnji šport Ob 6.: start na Teznu za kolesarsko dirko »Peruna« Maribor—Celje 64 km, ob 9.: na igrišču SK Železničarja nogometna tekma med drugima mladinama Železničarja in Rapida, ob 10.: štafetni tek skozi mesto. Start pri moškem učiteljišču. Občinstvo se naproša k pažnji, da bo proga Koroščeva, Maistrova, Kolodvorska ulica in Aleksandrova cesta do Frančiškanske cerkve, kjer je cilj, prosta za tekače. Ob 16. na igrišču Železničarja nog. tekma prvih mladin Rapida in Svobode, ob 18. istotam nog. tekma Rapid rez. — Svoboda komb. ob 18. na igrišču ISSK Maribora nogom. tekma »Maribora« mladina iz 1. 1921 — SK Svoboda. SK Železničar — službene objave. Lahkoatletska sekcija. Atleti Ermenc, Fischer, Kager, Krieger, Marinič, Paulin, Bačnik, Štrukelj in Wagner imajo biti zanesljivo v nedeljo dne 22. tm. ob 9.15 v gostilni Rojko, Gregorčičeva ulica. — Navedeni naj prinesejo po možnosti s seboj copate. Rediteljsko službo ob priliki štafetnega teka vršijo: Lukas, Safran, Ilovar in Vauda II. — Načelnik. — V pondeljek dne 23. Vil. 1928. se vrši važna odborova seja, katere se morajo vsi odbbrniki zanesljivo udeležiti. Odborniki, ki bodo neopravičeno izostali bodo kaznovani z denarno globo. Istočasno se pozivajo razsodniki gg. Soklič, Httbl in Glaser, ter gg. inž. Koudelka in Jenko, da pridejo točno ob 19. uri v Mariborski dvor. Tajnik. — Veljavnost štrioglate klubske štampiljke se z današnjim dnem razveljavlja. Tajnik. — Nogometna sekcija: Članstvo se opozarja, da se redno udeležuje treningov, ki se vrše za I. moštvo in rezervo v torkih in četrtkih in za nara“čaj v sredah in petkih. Vsi člani in naraščajniki morajo prinesti najkasneje do sobote dne 28. t. m. ves klubov inventar v garderobo v svrho pregleda. — Načelnik. ISSK Maribor — lahka atletika. Atleti Koren I, Unterreiter, Rak, Laz-niak II, Kovačič in Vodeb imajo biti jutri ob 9. zjutraj na igrišču. — Načelnik. Mladina ISSK Maribora 1921— SK Svoboda. Jutri v nedeljo se bo odigrala prijateljska tekma med igralci mladine SK Maribora iz leta 1921. in SK Svobodo. S to tekmo se bodo poslovili nekateri igralci prvih moštev SK Maribora in SK Železničarja, ker odhajajo iz Maribora k vojakom. Za Maribor bodo nastopili: oba Hreščaka, Bizjak, Tomac, Vauda II., Senica, Vesnaver in dr. Tekma bo bolj šaljivega značaja, ker bodo nastopili tudi igralci, ki se že več let niso aktivno u-dejstvovali v športu. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Sodil bo g. Mohorko. it sije na nočnem nebu in faloe ivori celofo. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima *5chicht' Terpentin= Mm Zlet motociklistov v Celju. Savez motoklubov priredi jutri zlet motociklistov v Celje, kamor pridejo Ljubljančani, Zagrebčani, Mariborčani kakor tudi vozači iz drugih krajev in se sestanejo vsi ob 10. dopoldne na Glavnem trgu. Popoldne bo zabava motociklistov na Savinji. Zvečer se bo vršila v Celju seja Saveza motoklubov. Teniška sekcija SK Ptuja gostuje jutri prvič v Celju proti SK Celje. Ptujčani, ki beležijo poslednje mesece zelo lep napredek in zavidanja vredne uspehe v belem športu, ne gredo v Celje brez upanja ha zmago. S kolesom na Klopnem vrhu. Kolesarji mariborskih klubov prav pridno tekmujejo med seboj bodisi v večjih dirkah bodisi v prizadevanju za dosego drugačnih rekordov, če smemo za naše razmere rabiti ta izraz. Saj smo svoje-časno celo imeli priliko poročati o kolesarski dirke Peruna na progi Mariborska koča—Ruška koča itd- Danes pa dozna-vamo iz tajništva I. delavskega kolesarskega društva, da je bil njen član gosp. Konrad Uršič včeraj prvi s kolesom na Klopnem vrhu, kamor je prispel z Ruške koče. Hvalabogu, da se zlasti, tudi delavstvo poslednji čas bavi marljiveje z raznim športom. Poslano Prosim vse znance in prijatelje, ki bi slučajno videli od slej naprej mojo hčerko Mijo v družbi Otona Perca, na-stavljenca pri tvrdki vdove Ane Perc, da me blagovolijo o takem slučaju obvestiti. Anton Stepic, Cvetlična ulica št. 113. 1412 Maribor na igrišču pri „Magdalenskem parku“ BRATJE KLUDSKY Samo 5 dni! Samo 5 dni! Naj večji cirkus sveta, štiri jambori, tri maneže- cirkusi, 500 oseb in 600 živali Otvoritev v sredo, dne 25. iuliia 1928 ob 8.15 uri zvečer, v soboto in nedeljo dve veliki predstavi ob 4. uri popoldne in 8.I5. uri zvečer. Ogled raenažerije dnevno od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer, v nedeljo in praznik do 1. ure popoldne. 1419 daj za 480.000 Din Naslov pove uprava lista. 13?.') Mizarji pozor! Sprejme žaganje in strojo skoblanje vsakovrstnega rezanega lesa po zmernih cenah, proti točni in takojšni postrežbi. M. Kompara, Maribor, Tržaška cesta št. 6. 1413 Danes v soboto 21. t. m. ob lepem vremenu pri „Gcrmbrinu'‘ V KAVARNI EVROPA je odslej naprej dnevno prvovrstni spored. Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X KONCERT Igra vojaSka godba Občeznana dobra kuhinja, prvovrstna vina, Tscheligi-jevo marčno pivo in pivo .a la Plzen* Zatetek ob 20. uri Vstop prost Za obilen obisk se priporoča IC, restavrater Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini L UHLER, MARIBOR GLAVNI TRG (Rotovž). 1017 izrekam tem potom Dr. V, Marinu, zdravniku v Mariboru za veščo pomoč pri moji težki živčni in trebušni bolezni, ter ga vsakomur najtopleje priporočam I. Kuhar, nadspr. v p., Maribor za šport in promenado so elegantni, udobni, trajni in ekonomični, priznane najboljše švedske zrtamke, po jako nizkih cenah pri Slovenska ulica 12 Telefon 353 Oglejte si eene v izložbi kumercjintdrugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno I dobite po zmernih cenah edino pri'tvrdki Na debelo I JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19 tovarna za izdelovanje dezertnih vin in šifupov. XVI E 3696/28-6 E 2737/28-9 Draibeni oklic Dražbeni oklic Dne 7. septembra 1928 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Razvanje vlož. št. H£KJ;ll23£i9,l zemljiška knjiga Hoče vi. št. 1 in 308 cenilna vrednost: 388r329?60'D, vred. pritikline: 18.960 D, najmanjši ponudek 271.526.40 D. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deda sotfišča v Mariboru. Okraino sodišče v Mariboru, dne 11. julija 1928. 1407 Dne 31. avg. 1928 dopoldne ob 9, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozjak vi. št. 21, cenilna vrednost: D. 1,304.141.10, vrednost pritikline: D. 122.700,najmanjši ponudek: D. 951.227‘40. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. julija 1928 izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovi iv Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Dcteiav Mariboru. Absolvent meščanske šole, bister, zdrav dečko, se sprejme za praktikanta proti plačilu. Doba prakse VA leta. Vatra akumulator, Strossmajerjeva ulica 3. 1417 Elektromonterje popolnoma samostojne in zanesljive, tudi vajence sprejme takoj Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 1402 Vsakovrstno angleško, češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J- Trpinu, Maribor, Glavni trg. Vajenca v strugarsko in galanterijsko delavnico sprejme, proti zmerni tedenski plači Kompara, Tržaška cesta 6. 1414 Vajenko sprejme strojna pletarna v Vojašniški ul. št. 2, Maribor. 14l6 Prazno sobo se takoj odda. Dušanova ulica 9. 1410 Lepa enonadstropna ogelna hiša z 8 stanovanji, trg. lokalom in lepim vrtom, 5 min. od Glavnega trga je na pro- Za pohlevne pesek, sipa, za jezljivce hladen tuš in kabine za dekline, če ne verješ, pa — poskuš! To trdi za obalno kopališče ob Dravi Katra Štehlik v Studencih. Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvr*iOe frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. 777 Gostilna »DKAVOGRAD« Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino. od gospe Frangesch. Topla in mrzla Jedila vsak čas na razpolago- Za obisk prosita gostilničarja J. M.\ Sobo-In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.