vmrt mwn and DI8TEIBUTKD UNDER F™"T fNo, 886) AUTHORIZED EY TH» ACT OF OCTOBKRA lfl7. ON TILE AT THE POST OmOl OF WW TO", * ▼ *T Order of the Frosidert, A. B. Burleson, P. MJjea. 1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vso loto..........$5.00 Za pol lota............... 3.00 Za New York celo leto____ 6.00 Za inozemstvo celo leto ... 7.00 GLAS NARC List slovenskih delavcev v Ameriki. • ©A The Largest Slovenian Diily in .the United States. Issued every day except Sun j* and legal Holiday«. IT* 75,000 Readers, "vl TELEPON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 110. — fiTEV. 110. NEW YORK, MONDAY, MAY 10, 1920. ^ PONDELJEK, 10. MAJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. USTAŠI SO ZAVZELI MEXICO CITY IZ JUAREZA POROČAJO, DA STA OBBEGON IN GONZALES DOSPELA DO SVOJEGA CILJA. — PRESTOP NADALJNIH DRŽAV NA STRAN USTAfiEV — CARRANZA JE POBEGNIL, ČEPRAV SE JE ZANIKALO TOZADEVNO POROČILO. POLJAKI SO D'ANNUNZIO PRAVI, DA BO EKSPLODIRAL PRED KIJEVOM D'ANNUNZIO JE REKEL, DA SE V8I ZATIRANI CELEGA SVE TA ZANAŠAJO NANJ. — V POGOVORU Z NEKIM POROČEVAL CEH JE IZJAVIL, DA BO POGNAL SEBE IN CELO REKO V Juarez, Mehika, !>. maja. — Ueueral Alvaro Obregon in jrenc-iiiI Pablo Gonzales, iKisjirutujtH-a >i kandidata /a predsedniško mesto, *ta stopila včeraj v Mexico Cit\ na čelu svojih armad. Tako je izjavil general AscoUar, vojaški poveljnik"v Juarezu, na nekem bau- ketu, ki se jc rriil veeraj tukaj. Fl Paso, Texas, 9. maja. — Revolmijouame čete pod povelj-stvom jrem-rala Ohre« -na, kandidata /a predsedniško mesto v Mesto v Mehiki, so m- nahajale včeraj srečer pred vrati Mexico City, snylasuo s poročili, ki so dospel* semkaj. Neko nepotrjeno poročilo pravi, da so čete pod poveljstvom generala Benjamina 11:11 že utopile v glavno mesto. Agenti i ista še v proti Carranzi poročajo, o številnih zmagah, katere so dosegli na uieji. Država Dura 11 go je baje zapustila stvar Car-raiibe ter se pridružila stvari nstašev. General ( astro, ki je operiral \ to/.adevjieiu okraju, ji poslal oddelek svojih čet v Piedras N-gras. nasproti Kagb- Pass, Tex., kakohitro je izvedel, da je od tam pobegnila ( 'arranzova posadka. 1 Predsednik Carmiza je baje odredil, naj se zapusti severno Meh ko ter omeji obrambo proti revolueijouarjem na Mexico City s par ret a m i, ki so ostal«* zveste vladi. Hcvolucijonarji so danes tudi izjavili, da so se pridružila stvari revolucije mesta Ton on in Coahuila in da so stopile na isto stran tudi številne drug«* province. 1'staši so baje nanovo ustanovili železniško in brzojavno zvezo med dotičnimi kraji ter Chihuahua City. 11 trost. s katero se je razširila nekrvava revolucija po celi Me-hiki, j«- ugajalo rrvolmi jonarnim voditeljem, ki bi radi videli, da l.i prišlo do spopada o s tem tudi do vcejega razburjenja med na-MMIOIII. (Jene m I Serrano, načelnik štaba generala Cadicza je izjavil: Tako številni Carranzovi pristaši stopajo na našo stran, da smo pri-šl do prepričanja, da bi bilo boljše, če bi marsikateri med njimi o-stali v vrstah naših sovražnikov. Kevolueijonarni * oditelji poročajo o nadaljnih zmagah, katere s«» baje izvojevali. Tako se je naprimer pridružila ustašem država Oaxuea iu s tem so tudi pristaši Carranze izgubili stik z Vera Cni- Zolii. —- Ne ve se še, kakšn o je položaj v Mexico City samem. Vzdržujejo v poročila, da je Carranza pobegnil iz glavnega mesta, d očim trdi U',-ue, :d Kseobar. poveljnik ustaš h čet v Juarezu da Carranza še ni ^^ . ^pustil glavnega m^a. da pa se pripravlja na beg.______^^ ura<,„ (Vriinoni. • ijalnepa sistema, s čemur bi pro-j ja predložitve mirovne pogodbe fitirala splošost in prav posebno |1f) formalna, a povsem enostav-dtlavski razred. i nega značaja. Leonid Iiissolati je bil eden naj-, Washington, D. C.. *>. maja. — j bolj navdušenih podpirale* v za-J I)ol(M-.|,c tikajoče se zavarovanja --i .____• .....i:u . . pravic manjšin, predstavljajo pre- roljaki so zasedli gričevje, ki ob-' daja Kijev, in boljše viki so baje izpraznili predmestja. ZRAK V SLUČAJU. DA BI NE ŠLO VSE PO NJEGOVI VOLJI. POLASTIL SE JE NEKE LAŠKE LADJE. Mehiški poveljnik Carranza, ki je pobegnil iz Mexico City. MIROVNA POGODBA S TURČIJO Turki imajo mesec dni časa, da se odločijo glede mirovne pogodbe. V torek bodo dobili besedilo. Pariz, Francija. 9. maja. Zavezniški poslaniški svet je .k le- ANGLEŠKI PRINC BO VZEL ITALJANKO Poroča se, da bo valeški princ vzel najstarejšo hčer italjanskega kralja, Jolando. London, Anglija, S. maja. — Soglasno z inforin ieijo, katero je nil včeraj dovoliti Turčiji mesee o izročena v torek SMRT ITALJANSKEGA SOCIJALIST. VODJE ' vizniške stvari tekom velike roj-Prejsnji italjanski socijalistični ' v veliki meri je pripomogel, voditelj BiMolati je umrl. — Iz- (ja- j,. topila Italija v vojno na stopil je iz stranke. strani zaveznikov in ko je prišlo --1 tozadevno vprašanje na dnevni Rim, Italija, m. maja. — S smrt- red v poslanski zbornici in Uo je M, Leouidc llissolatija, kojega po-j w«-dnja sprejela svojo napoved trr.-b se j. vršil danes, je izgubila • proti eentralniiu zaveznikom, je Italija enega svojega najbolj m o vstopil v armado kot narednik al-giM-ili duhov ter eno n-jbolj sli-jpinov iu čeprav je bil star več kot k svojem rioma-jtija prav posebno njegovega lju-.••.m m•■.stu < 'reuini ter stopil v beznjivejr* značaja ter priprosto-.lavnost pr.-d iirkuko dvajsetimi njeguvih manir. Vedno je nohti. ko je bil izvoljen v po«lan-M mehak Širokrajnik ter držal v sko /borniro iia s.M-ijalisti^nem |"*t:h veliko smodko. tiketw. Tekom dolffill let je bil v O | ditelj laškdi soeijalistov ter vsta- _ liov i tel j iu urednik številnih la- > RUMUNSKA SE škili sorijalističliih listov, med njimi A vrnil i ja, ki j«- postal glasi-j ■ - h hišk«* i j« h stične stranke. Kodanj, Dansko, 9. maja. — Kljub dejstvu, da se je velele- \ Politiken objavlja poročila iz Bu-/il mnogoterih političnih bojev,jdim peste. ki naznanja, da se vrse ki so postali zgodovinskega potne-!na Romunskem velike in obsežne n. in kljub temu. da je bil več vojaške priprave. Berlinsko časo-k"t enkrat nretiran, je še vedno pisje pravi, da je odpotoval ru-vi sok o čislal deželo in eelo svoje munski ministrski predsednik v lj ostre nasprotnike, kajti j Vašavo, kjer se bo pogajal s predsednikom poljske države generalom Pilsndhkijem. Iz vsega tega BO PRIDRUŽILA POLJAKOM. nejjrovo geslo je bilo: Politična poštenost in ljubezen do domovine. Njegove politične spise in govore so vedno čitali in vpoitevali tako soe ijalinti kot nesoeijalisti. Njegovi nauki »o veliko pripomogli k popolni demokrat izaei j i h.škepa naroda. Ko se je pojavil nov iu soglasno z izjavo Bissolati-ja povsem nedoaleden in neodgovoren element v laški soeijalifctie-ri stranki, je pretrgal on vse zveze s stranko, kojega duša je bil «iolgo let ill pričel se je boriti z % so silo proti bolj&evi&kim ten- i.eneam so<*ijai zmi. Po njegovem mnenju naj bi bil eilj Hoeijalizma dovesti do poeas-refa razvoja in preoanoranja so- je razvidno, da bo stopila ftumun-ska s Poljaki v zvezo proti boljše vikom. težni tlel mirovne pogodbe s Turčijo. To je razvidno iz slošnega pregleda te mirovne pogmlhe. ki je došel danes v ameriški državni urad. Štirinajst členov je posvečenih zavarovanju Armenec v, Grkov in drugih narodnostnih 'manjšin, ki bodo soglasno z mirovno pogodbo še ostale v notranjosti meja nove Turčije. V splošnem pa soglašajo i leti i pogodbe z mirovno pogrni ho z zavezniškimi silami ter Poljsko za zavarovanje narodnostnih i manjšin v Poljski. Ta pogodba je '»ila sklenjena junija lanskega leta. Ena izmeti točk, katero mora Turčija privoliti soglasno z novo mirovno pogodbo, je ta. «1a bo razveljavila vse izpreobrnitve k mohamedaiski veri. ki so se zavr-šile nasilnim potoni oil prvega novembra leta 1914 naprej. Tjrška vlada se mora obenem obvezati, da bo pomagala pri zopetnem na t i jonaliziran ju možkih, žensk in olrok, ki so sprejeli mohomedan ski vero izza onega časa in se hočejo vrniti v svoje rojstne kraje Narodnostne manjšine bodo dobile prostost, da v stanove, upravljajo in kontrolirajo dobrodelne verske in soeijalne naprave, šole in druge vzgojne naprave, katero pravico si jc dosedaj lastila izključno turška vlada._ škega lista od osebe, ki je informirana glede dogodkov na dvoru, se bo angleški princ kmalo porodil s prineesinjo Jole*ido, najstarejši hčerjo laškega kralja Vik-toda Emanuela. Mlada princesi-nja bo v par tednih stara devetnajst lei, doeini je star princ šest indvajset let. 8 padcem Habsburžanov, Ho-henzolierneev in Romanovičev ter vspričo slabili razmer, ki prevladujejo v drugih dinastijah v Evropi. je postalo število prineesinj, iz kojih kroga bi lahko prine izbral svojo ženo, zelo omejeno. Govorili so vsledtega, tla se ne namerava poročiti z nobeno prineesinjo iz kake vladajoče evropske hiše. Vsled tega so sprejeli poročilo o nameravani poroki s prineesinjo Jolando, z nenavadnim zadovoljstvom, kajti glasi se, da bo ta zveza resnična ljubezenska zadeva, ne pa državna prireditev. ! Varšava, Poljska, U. maja. — 1 Poljaki so včeraj zvečer zasedli gričevje na severni in uižni sira-ni mesta Kijeva brez odpori, ka-terega se je pričakovalo od strani boljševiške armade, ki je imela mesto v svojih rokah. Poljska ar-tilerija je zavzela vse važ. e po-slojanke. ki obvladujejo mesto Kijev. Poljski armadni glavni stan je dobil poročilo, da je dospela poljska kavalerija včeraj zjutraj pred K je v. Infantcrija se je nahajala i-tanj kot šest milj od Kijeva in napredovanje se je vršilo brez kega odpora od stra:.i bol?ševiko v. Preostanki dvanajste boljševiške armade so se pričeli umikati j roti Kijevu, vendar pa se glasi, da spravljajo boljševiki na lice mesta velike rezerve za obrambo. Ob Dnjepru so Poljaki napredovali za osemnajst milj po težkih infanterijskih bojih ter vedno potisnili naprej v glavnem s pomočjo oboroženih vlakov ob železnici, ki vodi v Odeso. Boljševiki se baje umikajo v vzhodni smeri proii reki Bug. Soglasno s poročili, ki so dospela v petek v Varšavo, so se poshižili boljševiki pri obrambi Kijeva ruskih in kitajskih čet, katere so re-kmtirali v Mandžuriji. Mornariške čete so branile ozemlje severno od mesta in Kitajei so bili na vseh glavnih frontnih Črtah. Ojačenja. katera so poslali boljševiki na fronto, so vključevala Pariz, Francija, S. maja. (Poroča Edwin L. James.) — Ko so D'Annunzia vprašali glede mor nega izida pogajanj med italjausko in jugoslovansko vlado, je rekel, da bo prej pognal samega sebe v zrak, kot pa zapustil Iteko. Še bolj važno kot eksplod ranje t.-ga pesnika pa je to. da namerava seboj vred pognati v zrak tudi eelo Reko. Kljub temu pa je pesnik prepričan, da ne bo potreba razstreliti se nui na drobne koščke. Prepričan je namreč, da je bolj mogočen kot pa vsi za\ezniki skupaj. Poročevalec nekega pariškega lista ga je našel v njegovi palači ter ga vprašal, če je res to, kar trdijo številni Italjani, da bo namreč kmalo odšel z Reke ter da bodo Re-čani z veseljem pozdravili njegov odhod ter mu želeli srečno pot. — Poslušajte me — je rekel. — Jaz se ne bom umaknil ter nimam namena oditi. Predno pa bi se umaknil, bi pognal v zrak vse • mostove, železniško postajo in samega sebe z mestom vred. — Jaz nimam nobene provice oditi. Reka računa name. It-l:ja mčuna name in name računajo vsi zatirani narodi celega sveta. (Po-sebo Jugoslovani). Jaz sem simbol protesta proti krivicam mirovne pogodbe v Versailles. Res je, kar pravite, da nima versaillska pogodba nobenega opravka z Reko. IjC to vam rečem: — Videli ste ta narod ter spoznali, da je italjanski do mozga Na vsak način se hoče združiti z Italijo, in po tem hrepenim z vsemi svojimi silami. Ta narod je trpel ter trpi še vsak dan naprej vsled blokade. Vsa ta trpljenja pa sprejema mirno. Italija ali smrt. Ali morete vspričo vsega tega reči, da si bodo zavezniki drznili prepovedati temu narodu, da ostane še nadalje laški? Zaveznikom očitam le to. da so prehitro napravili konec vojni in da so prepozno oklenili mir. To je vzrok eelejra tega spora. Bilo je naravnost izdajstvo podpisati premirje dne 11. novembra leta 1918. Premirje bi bilo treba podpisati v Berlinu ter zatem hitro skleniti mir. Kar se pa tiee Reke, pa smo nastopili mir, in zavezniki nimajo robene besede glede ''ega našega dejanja. Prepričani ste lahko. d;i ne bodo ničesar storili in ničesar rekli. Tukaj na Reki smo močnejši kot pa vsi zavezniki skupaj. Le predstavljajte si ta prizor: Mahi skupina ljudi zamori; držati v bojazni ves svet, ker je prepričana, da ima prav. Vi gotovo mislite, da je s-tvar smešna, a ui. Trst, (Pravijo, da Italija), a. maja. — TV Annunzio je zaplenil danes italjansko ladjo Baron Fejervari, ki se je nahajala na poti iz Trsta v Katanijo ter :incla na krovu veliko zalogo žita. Pesnik je odposlal dva podmorsko čolna, ki sta zaplenila ladjo v Kvarnaru. Poveljnik je dobil povelje odpluti takoj proti Reki. Rim, Italija. 8. nuja. — Gabriel D "Annunzio se je vozil z /rako- tudi letske pomožne čete, katere so pa Poljaki skoraj vse polovili.|r»ovom, ki je poletel z Reke v Aneono ter metal iz zrakoplova leta-London, Anglija, 9. maja. — l;e. Aeroplan se je vrnil na Reko. ne da bi medpotoina pristal. PRETEPI V LAŠKI i V italjanski poslanici zbornici je malo manjkalo, da ni prišlo do dejanskih spopadov. ATENTAT NA VELIKEGA VEZIRJA. VAŽNO ZA POTNIKE Kar m parnik "Snsqnehanna", ki bi bil imel odpluti is Ntw Torka SS. maja, nahaja ▼ popravila, zato m nt re še, kdaj bo sopet pričel voziti 22. maja tedaj ne odpluje noben parnik ▼ Trst. Kdor nam je poslal aro sa ta parnik, naj at- pripravi sa parnik ' Argentina ki odpluje is New Torka v Trst S. junija. i - - -"j SOVJTSNA RUSIJA SKLENILA MIR Z GE0RGL70. Londo, Anjrlija, 9. maja. — Neko hrzžieno brzojavno poročilo iz Moskve naznanja, da je bil skle njen mir med sovjetno Rusijo in repnbliko Georgijo. Sovjetni Ru sija bo priznala neodvisnost Geor-gije ter se ne bo vmešavala v njene notranje zadeve. Georgija bo demobilitirala svojo armado. Carigrad, Turčija. 9. maja. — Danes je bil \prizorjeu atentat na trršker- DflCI IUCVI 7DnDMIP|lzojavnih uradov tekom Ktavke-rUoLAnoM LDUnmUl jc manjkalo, da sc niso socijalistični člani zbornico dejanski spoprijeli s člani nasprotnih strank, in seja jc postala tako viharna, da jo je moral predsednik poslanske zbornice, prejšnji ministrski predsednik Orlando, prekiniti. Ministrski predsednik Nitti je imel majhen nagovor, v katerem je izjavil, da jc njegovo postopanje odobrila pretežna večina članov poslanske zbornice. Tej viharni seji je prisostvoval tudi no-imenovani ameriški poslanik Robert Underwood Johnson s svojo soprogo. DENARNE POSlLJATVE V ISTRO, NA GORI&KO IN NOTRANJSKO. 40 TRUPEL NAfiLI V KLETI. Bruselj, Belgija, 9. maja. — V neki kleti pri Ypres so našli 40 trupel angleških vojakov. Preiskava je dognala, da so bili vojaki zastrupljeni s plinom. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo sa vsako poifljatev, toda s goto samnde v isplačfln no mo preyseti nikako obvesnostL 50 lir____$ 3.00 100 lir ____I 5.70 300 lir----$1640 500 lir----$27.50 1000 hr .... $54.00 tam poslati Jo najbolj!« ali p« po How York Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Rim, Italija, 9. maja. — Mini-j ranje vse vladne politike, sirski predsednik Nitti je izjavil Socijalistični poslanec Bombac-vČeraj v poslanski zbornici, da|ci je ostro napadel kabinet radi-preostajata Italiji edinole dve poti in sicer: bodisi takojšnje u-veljavljenje londonske pogodbe, bodisi sprejem načrta, ki je bil izdelan dne 9. decembra. Glede sovjetne Rusije je rekel ministrski predsednik, da bodo I Beda j živimo ▼ časa negotovosti in slorabe, vsak ikuša postati mogoče obnovljeni žnjo trgovski kitro b^^t, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in sakotr« iu diplomatični odnosa ji. |0j ba^rji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za* DIREKTNA POGAJANJA MED I preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim JUGOSLAVIJO Df ITALUO. I neizkušenim začetnikom mogoSo izpolniti svoje neutemeljene o bi ju« be, je veliko vpraianje. Nafte denarne poiiljatvo so sadnji čaa primeroma sedanjim raS« London, Anglija, 9. maja. — Iz Rima poročajo, da je jngoslo- J meram v Evropi dovolj hitro in sanealjivo izplačujejo. 300 kron . . $2.40 1,000 kron $ 7.70 400 kron .... $320 5,000 kron > <.. $38.50 500 kron -.-.-s-r $4.00 10,000 kron -----$75.00 so veljavne do dno, ko se nadomestijo s dragimi, podati jo najbolje po Domestic Postal Honey Ordetf VAJTaOnl* pa po Vow York Bank Draft. v asi ska vlada pooblastila posebno delegacijo, ki se bo pogajala z Italjani glede reškega vpraSanja Pogajanja bodo direktna DNEVNIK T r * - "GLAS NAHODA BAILVI of MMMttM. Nm York City, N. V. mM] te •LAI NARODA Mm Mm nlBMtt' m a* prloMoMo-OMar l«M kraja Mrotalkor MvattAd* MIMlil. da hitra J« bolnišnici. j letno vojno izčrpan po avstrijsko- Kakor kaže, je še želo slabo po nemških rabelnih in da so mu vse naših krajih. Pišejo tndi, da so pobrali, naprimer zvonove, orgije Nemci veliko škodo delali tisto itd.* V naši fari je tamkajšnji leto, ko so prišli Avstrijcem na fanatično patriotični duhoven tu-pomoč. Šlo je vse pred njimi kot Idi hotel dati avstrijski vladi or-pred steklim psom. Pokradli so. pije, pa se je vendar dobilo par vse in nič plačali, s senom so ko-j pametnih mož. ki so mu zagrozi-njeni nastiljali in-ga kradli. t>li, li r Ako daš orgije, boš t udi ti šel so skotzi Poljansko dolino skozi 6 za njimi! tednov in so bili prava nadloga' pa pravijo, da vera peša. Ni za tamkajšnje prebivalce. Kav»ojprav čudno. Poprej so zvono-v tem, kako so z ljudmi delali, se, vi prepevali v zvonikih pesem kaže, kakšne gospodarje bi bili ljubezni, upanja in vere. Potem imeli, ako bi bili Nemci in A v- so j,a preliti v topove prepevali strijei zmagali. Imeli so narneu smrt jn razdejanje ter so razšir-ves slovanski rod uničiti. Prego- j^jj suirt, grozo in strah. Člove-vor pa pravi: "Kdor drugemu jtvo kani si zašlo s svoje poti! •LAINARODA f« Manhattan. Ti jamo koplje, sam vanjo pade." Seveda se dobijo še ^judje med našim narodom, ki hvalijo nemško hando. Želel bi, da bi taki Vera je ljubezen, dokler pa ne bo ljubezen trinmfirala na svetu, ne bo nikdar dobro! \ Volsteadova postava in naslednji kongres. Vedno ponavljaj«či napori, da se razveljavi Voisteadovo postavo s pomočjo zanikanja svot. ki so potrebne za nasilno uveljav-1 j t n je prohibicije, s,- bodo scvil.i izjalovili, dokler bo ostal sedanji kongres v moči. Tndi metoda, katere se pri tem poslužujejo nasprotniki Volsteadove entf« rement postave. j«- vs.- preje kot primerna, črprav ima mogoče upanje iih uspeh. Postava je bila sprejeta odkrito in če bi se jo odpravilo ali izprt-inenilo s j»omočjo čudnih izgovorov, l>i bili stavljeni njeni nasprotniki v kaj ('iidno in nezažHjivo lu«'-. Osebna svoboda •uma nobenega opravka z vprašanjem, ki pride v leni oziru v poštev. Ji;ikler.j»* kongres za Voisteadovo postavo z ozi roma na prohibieijo. ne moremo ničesar ukreniti proti temu. Več kot \rjetno pa je, da bo kongres. ki bo izvoljen novembra tekočega leta bolj liberalen z rv.irom na razlaganje osemnajstega zvetnega aincndmenta, in kak«.r!»itro se l»o zgodilo to. se bo odstranilo tudi Ase neprimerne omeji've, katere je uveljavila ta postava. Volsteadova posta\a je brez dvoma naj'^li ranljiva točka v roll obrambi prohibieijoliistov. Ce bi bili zag< "> niki piva in lnhkili vin Ip malo bolj dalel;ovidni kot so. bi osredotočili vse svoje napade na to točko ter vznemirjali s tem Anti-si,Ionsko ligo veliko boij kot pa so jo vznemirjali dnsedaj. Kesiiiea je, da se prohibieijski amendjueut ne bo mogel vstavljati navalu stoletij, a vrjeino je. da 1 »<» vstrajal vsrj par desetletij in države. ki so vprizorile boj proti temu amendmentu. so povsem upeotrebno uporabili 1»oje sile in svojo moč. V zvezi s tem pa ic javno mnenje, ki podpira aim-ndm« nt. prej ali pozneje obrnilo vstran «d absolutne prohihiei.ie ali odprave alkohola. Močnim pijačam in sclonorn so zadali smrtni udaree. in malo je vrjetno, da bi se kdaj Še vrnili. Demon rum so kapital i/i'*ali v pro] ta ga udi, ki je d o vedla ;i o-troci in 4 dolarji premoženja .>e želi zopet poročiti. * * • Gospod beraču: — To pa presega vse meje. Včeraj .ste imeli na tablici napisano, da ste slep;, danes je pa napisano, da se nemi. — Gospod. — je rekel berač, — Pravni Odbor. JOHN PLAUTZ Jr., 432-7tb Are, C*' lumet. lilch. JOHN MOVERN. 624-2nd Are, Dnlnth, Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon Bt« Chicago, IIL Združevalni Odbor. RUDOLF PERDAN, 6026 Bt ClaU n adorn Ud. Avecne, Cleveland, Ohio. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. PRANK ŽKRABEC, 4564 Washington ANTHONY MOTZ, «H1 Avenue M. St., Denver, Colo. 80. Chicago, 111. GREGOR nRESCAK, 407 ^ 8th Av napa« I pri volitvaii, ki se bodo vršile J ciniku in na drugih vplivnih 1 i jo na cesti. Tomažič j:- krepostni slovenski fant. katerega položaj tekom svetovne vojne, ko so bile ameriške oblasti jako ne-/aupne napram vsem tujcem, je vzbudil mednarodno zanimanje. Ameriške oblasti mu niso zaupalo kot nobenemu tujcu ne, ki ni bil ~_____,____ , . 01 - t - • Canonsburg, Pa. državljan. Slučaj Touiazica se je ,, , ., , . J J Poročena sta. bila v cerkvi sv. Patri ka Avgust Tloško 7. Marijo , . . — Zavezniško nebo je jasno — dobe državljanstvo takozvani s»»-' ... ... ..... ... ... , , pravi Llod George, v razni tujci, vloži v Clevelandu ... ... * 1 1 -v - » — Seveda je jasno, dokler se vsak dan do •><) Nemcev 111 Av- Tako se je izjavi! nas ro Matthew (irdina. ki je zaposlen v natural izacijskem uradu. /a naš novi ali naslednji kongres. {mestih. Vse ameriško časopisje je < V ima governor države N» v J« r»cy. Edwards prav, potem bo-'pi*ab» o njem. l»il je prvi Jugo-do imeli nas|>rolnik: prohibicijskega amcndnieuta dosti prilik? po-!-sb>vanf ki je vzbudil ameriško 1-a/ati svojo moč. {»ozornost 11a nas narotl. Želimo Najboljša pot i/ za«rat. bi bila, če bi bila dovoljena j»osamcznim!,mi nm»go sreče v stari domovini,! državam razlaira vpraš.-iuja. kakšna mora biti alkoholna vsebina pi jač. da se jo lahko označi kot vpijančljivo. Soglasno z zveznim pro-hibicijskim amendmertom. je tj.ka postava mogoča in vspričo sploš-im ga razpoloženja več kot za/eljiva. Človek, ki pije pivo ali lahko vino, gotovo ne ogroža javnega miru in vsled teira jo ros, da nima' , T , , " 7 : 'mesemev stara bčerka Poortdi ~u> ■ - , .... 1 ...... .. , mrl John Jerman, stanujoč naini siara mcerKa. logito j< dihava Iiob.nr pravi« Kratit.t, „.u J,v/.»vanje takih pija.-. j.J840 ^ clair ^ («leve- h5! 28' aPriIa ,la kat- pokopališče. hoNti je drugih zločinov, > katerimi mora biti naša policija nc-'i,,., i- " , , ... , . , 1 Jandcanoin dobro poznani gostd- Chicago, m. — Sedaj bo dobivala Amerika sladkor iz Mehike. — Pa je že res skrajni čas, da pride iz te dežele kaj dobrega in sladkega. • * * V domžalski občini se je vršila sckolska teknia. Zmagal je K. P. tJernatovič. Ttilo srečno! Stariš<-in Antonu in Frančiški Tomšič se je rodil sinček. Pri kr- atu sta botrovala Frank in Ama-p1' siccr kot d,rka*- PlseJ°- da ->e lija Krnic. Sta rišem Jakobu inlPrth,tel vlak" Ce je prehitel kamniški vlak, 1,1!, ,. 1 7, - , - 7 " ilWaliji Kaplenk se je rodila; Ce je prelntei Kam • I prelepi Primorski, kamor pride i, . , . 1 . , • , . . "1' , * .. ♦ ♦ 1 . - i hčerka, ki je pri krstu dobila imet" s tem veliko rečeno. tpinl tujce\o peto, toda znacajen ' 1 i , # 1,1, t i - Karolina. Iiatrovala sta Anton ♦ „ j in poln duha za svobodo svojega', . . ; | 'naroda Bcvc ml. ni Marija Almasi. | Lincoln je rekel: :o! - -V-- , - I SUrišem' Kulovie je umrla 10 — Ljubi Bog gotovo naroda. V soboto 1. maja zjutraj je u- prestano zapo*ljena. Mi ne potrebujemo nobenih takozvauih mo-!ni-ar Pokojni je bil korenina in dni, postav kot so bi!« v veljavi v ča-11 ]»rvih kolonistov v Ameriki i junak po postavh d((ber ^ skrb?nj Umrl je Anton Kosec, 62 let ko so prišli iz Anglije D opis oče svoje družine, prijatelj vsa-jar. vdovce in veseljaček. Umrl kogar. Bil je star 4'» let, doma iz je nauagloma. Za njegov pogreb vasi Ločne, fara Prečne na Do-J so morali prijatelji zbirati, lenjskem. V Ameriki je bival 20j Kojaku Johnu Zefran je umrla let. V domovini zapušča mater.. hčerka Viktorija. Pogreb se je brata in sestro, tukaj pa soprogo vršil v soboto due 3. majnika. Novice iz Slovenije Imperial, Pa. | funkeijonirajo. ako se dobi uialo Tukaj v tej naaelbini smo do-'dobre pijače, naprimer dobro vi-s<»-1 potem ljudje videli, kaj je jedel.ltrža5kpffa V zgodnjiJvr^,ni 1(M)0 K. ti- no progo. Dobimo jih pa vča-] Kot se sliši, bomo v kratkem mladosti sta ji vcepila naroden Za 500 K ' laka'" j<* bijo ukra-»ih od nasprot ne strani. tako-j imeli s vadbo. Poročil se bo rojak r'ut hkratni šmartinski dekanj,,eno Brunu Belastiku. zvane Bessemer železnice in ml Frank Jerman z neko poljsko de-'Jože in »»t^j Fran Ada- ^»ažilcu čevljev Andreju Kra- Wa^ash, I *ri.|x*l je jo jih Ic ponoči.'ki ieo. čestitam? ' mie. Pozneje je d<»bila za moža Včasih sliši ponoei tak»» piha-' Iz naselbine so tudi šli štirje^'narodnjaka učitelja Fran Bevka, nje lokomotiv, kot bi stare mačke [rojaki delati doge v gozd. Šli so ki u,,irl ieta W72. v Št. Vidu •Ira/il. Pa pri vsem tem nimamo v Kentuekv. Pravijo, da se tam P" Bpdo» s katerim sta skupno \eekrat železniških voz pri tako- tobro zasluži. j širila tamkaj misel slovensko. Sc / \ Min h '" difielmn". seveda črne-| - - - ...... - lju iz Rožne doline je ukradla neka ženska 15.000 K. Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo je bil ponoči «Kipeljan osebni avtomobil. S#-(1aj pa še par vrstic in novic z6:{ m)..,ia m se j* litijska šola spretne-:tom veriženja nakupil ."»00 vreč /. nami preniogarji na stavko.finali s,» konja čez demarka«*ijako ,nla v vo.i«ško bolnico, pomagala rNl nekega Antona t'igoja. kakor Ako bi takrat šii, bi bilo Iw.ljae črt« iz Jugoslavije na po Lahih -ie tam večera lajaatijtudi kg sveč. Obsojen je bil na za nas, ravno tako tudi za želez-j zasedeno ozemlje. Orožniki so jih ranjenim revežem in bila^oOO K globe in 2 tedna zapora, ni«"*»"Je. in bi gotovo Mavka nejopazili ter jim hoteli konja vzeti. za to IM> *»^r«tni navadi mlliko-) % ^ bila trajala čez par tednov. 'Fantje so s^ v bran postavili, po- vana s kolajnno. Ima tri otroke.' Izdala ga je, ker je on njo na- Kar *e tiče napredka v naael-Uehno trije, trije so pa zbežali. kat i? narodno vzgojila. i raanil. • bini. ne morem porm'ati posebne-; Vnel se je hoj. Seveda so orožniki ga. Pri-sli smo takorekoč na nr-1zmagali. Dva fanta so do smrti Tatvine ▼ Ljubljani, tvo točko, odkar ni nič pija.'-e in ustrelili, tretjega so pa Kanili, da' Fkrad*ii je bil na veliko soboto velja ve«: "Veasih ja- luAtno hI«, -o va sta douia i r. vasi Žetim ja- trgu mlekarski voziček, vreden vino pil', zdaj pa vodo." Naj sodijo abatinenti o alkoholu tako ali tako, vendar jaz sadim drugače. Vem, da možgani dosti boljše vorske fare. evške fare. Dva sta meni znana V časih, ko tako primanjkuje in sta Mihova iz Žet ine; Juri je petroleja, so ukradli dozdaj ie ne» mrtev. njegov brat France pa v znani zločinci 2 dvorišča na Trža- Janez Kopač je naznanil ljul>-Ijanski policiji, da je Marija Fin-kova vpisala v poselsko knjižico spričevalo in jo je pustil 75a to tudi aretirati. Na policijskem ravnateljstvu se.je pa Finkova razvnela nad Kopačem: "Kaj. ti h« mene ovajal! Le počakajte, gospodje: Kopač je izvedel več tat- ga in odvedli v zapore, vin...*' in pričela je naštevati podrobnosti. Kopača so nato pridržali na policiji. Brat je sestro osleparil. Zvest brat je Rihard Soklič v Ljubljani. Njegova sestra Vida mu je dala tri dragocene briljant-ne prstane z naročilom, da jih proda. Tirat je res prstane prodal, toda sestri je pripovedoval, da jih ne more prodati. Rihard se je ko-nečno odpeljal v Trst, kjer je zapravil vse tisoeake, katere je iz- Notranji položaj v Jugoslaviji. '•Slovence" piše; rvoljiti. dokler bo njune sklepe in Več kakor eno leto je minulo, ukrepe izvrševala taka uprava, odkar je bilo sklicano narodno kakršna j" sedanja. Tu ne poma-predstavništvo, naš začasni par- g" nobena stmja nezadovoljne-laiuent. Z velikim idealizmom in ^"do to jugoslovanski navdušenjem, ki je napolnjevalo'komunisti ali kdorkoli drugi. Ti tedaj vse slovensko ljudstvo, so uiorejo napraviti lo š<- večjo zme-odšli tedaj narodni predstavniki d<» in razmere le še poslabšati. Z v Beligrad, da vse potrebno pri-jdeinagoškimi govori ne bodo u. pravijo za konstituanto za to do-,neveščakov nareilili v»-ščake. Tu bo, prevzamejo nalogo in odgo- more najprej pomagati deeeiitra-vornost državnega vo.Ntva 111 1'zaeija ii]>rave.. da vsaj zdrava nadzorstva. Nihče ne lka ujnava ne bo trj»cla smel opravičeno očitati tem par- P°d tako . - ntralno ujnavo. ki mi-1 amentarcem nesposobnost, pa tu- "v»»a. 1'otcui bo š« le mogi brez izjeme ;^a<-eti /. urejevanjem in zdravlje so hoteli svojemu narodu in dr- uJ< iu eciitraliie uprave. To pa bo žavi služiti — vsak po svoje; 111 l*»vzr«'čilo Iuiti-- borbe, ki jih naš če bi kdo trdil, da j.r neuspeh za-, <"bniji zunanji politični položaj časnega parlamenta pripisovati jlu> prenese! osebni nesjiosobnosti in slabi vo- ^ rhtega ima država za seboj Iji sedanjih parlamentarcev, po-,-svetovno vojno, katere jx/shnlice tem bi morali saielo trditi, da iio-;'Mt čutijo tudi velike države z ben parlament ne bo delazmožen. upiavo. "Na Francoskem, ln vendar moramo konstatirati.1 Angb->škem. v Ameriki. ^ "J" vred nezadovoljnost, kaj.' Je temu morda vzrok stran-j^vilo mzadovoljnežev. opravi-kai*st vo * Strankarstvo j.- bilo v!,''f»ili in neopravičenih, raste po-vscii parlamentih in bo v konsti-iv>'"d. Vsak je sani >el>i najbližji tuanti brez dvoma še mnogo bolj iu zahteva, či-sar država ne more vidno iu močneje razvito. Ne- dati., ako se ho«"e vzdržati. Vsak uspeš «tv; stvu. da številna Iihjč i»osameziii]i|'W>se-a L'el" državo in ves njen parlamentarnih skupin ne odgo-j ust.roj" varja dejanski moči strank, ka- (> te rane ,u* zacelimo, se tudi terim skupine pripadajo; takoll,;,sai,|t;/llik""1 ll(' l>°do zacelile, narodno preiLstavnlštvo tndi v!Vsa Evropa je daiies_razbolelo tem oz i rti ni pravi izraz ljudske tel° iu ni,l4'"e llai,L vu pravega volje in naravna posJeu «zh«»da i/ te zagate. Take fco pa še^Iobokejši vzroki. vjllezad.wvolj.,losti ,li m<>gnC'e ,ahko narodnem predstavništvu so se v*tavit'- 1'^težni del hiteli, sestali zastopniki strank, ki so si,?ei\ce Pr^J?«eda položaja, kako bile ve,: ali manj tuje: nobene!I>a " bll° IK,te,a mo^C'e dokazati tradicije ni bilo med njimi, zras .'^»kim množ.cam, kje da so p rale so ločene druga od druge iz,Vl vzmkl sl>l0s,ie »^^ovoljnosti uii" ni moriteje razviio. .\e- ---- ' — w .............. • ipcšnost narodnega predstavni-jvi,ii sa,ao sVoj" lano» ki skeIi-va je deloma pripisovati dej- vi,li l>a ^lob(,kt' 1,1 rane, ki povsem različnih kulturnih, zgo- in da se z golim zabavljanjem in n prekucijami ne bo nič zboljšalo, niarvee šele poslabšalo. Katerokoli pereče vprašanje vzamemo, kakor naprimer izvoz za domačo dovinskih. sfKiialnih, gospodarskih in tudi državnih pdnosajev. Demokrat je so mislili vse te tež- koče premostiti z močno enotno, , ... . .v i-.: w " ... ... valuto, ki je navidezno zelo eno politično organizacijo po celi dr-! Žavi. 7*0 je bilo že vnaprej neploden poizkus, ker se tako izrazito meščanska stranka kakor je de-] mokratska v sedanji socialni dobi ne more zasidrati v širokih slojih naroda. S tem so pokazali tudi. da ne poznajo ljudske duše. Na mah. na umeten način in s silo s< medsebojne razlike ne dajo odpraviti. Sila rodi le odpor in z odporom se ne gradi država! j stavno, vidimo, da je s to in sto 'drugimi vprašanji v najtesnejši zvezi in se ne da namah tako enoji stavno rešiti, kakor s»* zdi. Ali bo mogoče naše notranje razmere izčistiti? V bližnji bodočnost: ne lahko, ker manjka * i mnogo predpogo jev. I11 vendar bo treba vsaj nekega ventila, da se vstavi val nezadovoljnosti, ki vodi v prepad. Ta ventil so volitve in nujno j«*, tla se čimprej iz- kazal za dejanski položaj, pa po številu ni dovolj močna, čeravno močnejša od opozicije, da bi svoje stališče uveljavila. Parlamentarci sami pa občutijo še drugo, izven parlamenta stoječo oviro za uspe-kupil za prstane. Ko mu je drobiždelovanje, na. kar naša jav-pošel. se je vrnil t Ljubljano. Tu,nost premalo misli. To je eentral-ga je oko policijske kolodvorske na uprava. ekspoziture zagledalo; aretirali sol Noben parlament in noben mi- 1 . . . . . _ » ' ii* iiii.po/ .r . ^— mi M ' i i*«- 'arlamentania zajedmea. ki je ♦ x. . •, . - , . J . *• 1 vrse. Naj prule potem na površje tedaj na vladi, je v tem oziru po-l, , , , n , . . . , jkdorkoli. ljudstvo t»o spoznalo, vazala neprimeroma vee smisla!« . . „ ' .. . cesar sedaj ne more spoznati. 111 J water ne bo mogel naroda zado- to je treba. Ljudstvo praznogla-vim kričačem rado verjame, toda ko Imi izkusilo njihovo nezmožnost. bo ozdravljeno in prišla bo zdrava reakcija. R0JAXX NAEOCAJTE SE M "6 LAS NARODA". NA* VEČJI SLOVI ¥ ZDW i> ^ ^ »i GLAS NARODA,-10. MAJA 19*u l*re«i kratkim je bil umiui občni «l»or socijalue "demokracije "ViiMRi? iiiulie". Na tlite v lic m redil je bila naša organizacija stranke. !>r. Henrik Turna ,»e zastopal Slovence na zborovanju; izjaviti «e je imel glede stališča, ki ga zavzema slovenska socijalua demokra-« iju nasproti italjauskemu imperijalizmn. To je tudi storil. Potem ko jo Ntxlruj; Tuntar ^»udaril, da oni ne morejo več pripustiti, "'da l«i vršila kakršnakoli d«dit**v po narodnostih", to je z drugimi be-M-dami, da morejo biti Slovouei in llrvati Primorske, če se pridružijo njih organizaciji, l",člani italjanskc soeijalne demokracije, kjer l i jdi iittcrnacijouala upoštevala le kot italjan&ke soeijaliste, jc dr. lum* rekel: "Za nas Slovenec je Venezia Ciiulia zemljepisna, go-j hjMMlarska in tudi nar«»dria enota". lir. Turna kot pi dstavitelj slovenske soeijalne demokracije ni podal protista proti okupaciji, iti povedal, kako jrroznn krivico deli« laški imperijali/et i slovenskemu narodu, ko mu nasilno proti p-avieam *aJBJ00dlo«d>« jemlje stotuoe njegovih pripadnikov, pu-i- \ sf to ler se po-' a vil na izdajniško stališče, češ: "Za nas hjlo-\i ikt je Vem/ia liiuli« tudi narodu* enota". Nurodna enota seveda ne na korist slovenskemu narodu, kateremu je treba to provinco dat i iiii/aj, ampak tia korist laške narodnosti in laškega imperializ-iiiu, ki je to provtiu-o ugrabil in jo šiloma drži. I)r. Turni -o la~s: it>oi*»»valei iizvdušetto ploskali. Že prodnem zboi ovaitj«m so listi v kraljestvu očitali socialistom v Trstu simpatije do slovenskih ;*dečih sobrato*'. Vstal je t i inseppe Pas>igli, tajnik tržaške delavske zbornice iu glavni urednik " Lavnratore a" ter v svojem listu št. 4:574 povedal e< lemu -vetu, kake u:*meiie imajo oni do slovenskih rdečih sobratov. Pravi med drugim: "Ko sprejema d. lav ska zbornica manjšino slovenskega v Trstu živeče«* delavstva, odtezuje to delavstvo vplivu sovražnikov (ita-ljansk**ga naroda > i', jih polagoma pretvarja v prijatelje našega naroda. Ko s«« nam je posrečilo, da smo spravili v splošno delavsko borzo i italjattsko - v >c d-lavstvo .Julije Benečije, smo izvršili č-'n i zredil uaeioualue f italjanskc politike, katerega tisti (italjanska via tiii.i, ki bi t»a morali, :i so eenili dovolj visoko. Vsak delavce ,ki ga pridobimo mi za delavsko zbornico, jtome-i ja gotovo enega so-ražnika manj za naš (italjanski) narod" Bolj jasno ni mogel označiti ne namenov rimske vlade, ampak namenov soeijalne d-hiokrarijc \ "Venezii (iiulii" kot tako. Po-spševati italjausko nacionalno politiko ter ji biti na uslugo, to imajo pred seboj tudi ko se združujejo s slovenskimi socialdemokrati. I>r. Turna pa, ki v se to čilal in vedel, pa izjavlja tri tedne pozneje javno pred celim svetom: "Za nas Slovenec je Veiieria i; i 1111 a tudi uarodua enota". * In prehaja v nazore laške soeijalne demokracije ler daj" isti tisoče svojih slovenskih sodmgov italijanski uaeijonalni politiki na razpolago. Naj sodi vse slovensko ljudstvo o tem. Poskusi z električnimi ribami Gotove rine kažejo |M»>«*bne c lektrične pojave v mišičevju, živcih in src 11 iu ti pojavi so jim dali ime električnih SODNIKI NAJVIŠJEGA SODI katero jc poslanska zbornica žc dČA SO PRESTARI. pred časom sprejela. ------Senatni odbor se je pa odgo- Waahington, 1>. C.. <">. maj«. — llc tla l,aviI s 10 ZiuK>vo- Demokratični kongresnik Welt v! -M«-'«1 drugim je rekel senator •z Ohio je v poslanski zb>rniei -Johnson: napadel odl.K-i.e najvišjega sodi-' Tajnik Wilson je odredil, da se šča Združenih držav v jeklarskemsme izgnati nobenega prise-rili Te ribe *hičajti dnigih zadevah.. ki so ljenea, ki je !a zadajejo električ- 1'ri5,e 1>ri,i ,1?JV!ŠJ> A .zv*'- stranke. To član komunistične ni nikakor zadosten Pred kratkim je dospel v Anglijo ruski general Deuikin. Slika nam kaže njegovega sina in rusko kmatico, ki mu streže. Ljubezenska spomlad v živalstvu. Veselo popevajo ptice svoje.; se pozornost somic. Kot naprimer A in na k stvar ima • voju zelo resno stran! ('re za to. ali naj sel pesmi, ko pričenja padati na £eiu-i j^ri škrjaneu so to valovita iriba- kriviea, ki se je ; Primorskem nam na dno okupacijo našega tisočletnega ozemlja na I ;j0 mrak. Z vseli vej zveni petje.! nja, katera Slo\ izvršuje samec v ve- tma.]o moc. i! nene udarce iz posel m o sestav i jenih in živih električnih baterij. Naša vednost glede* lastnosti teh | baterij je bila pov ečana vsled poskusov. katere se je vprizorilo s pomočjo zelo občutljivih ga Iva-nometrov. V splošnem o »staja m-kaKo petdeset vrst takih električnih rib, ki so znane, a na drobno se 'je proučilo elektične lastnosti le petih ali šestih takih rib. Najbolj znana vrsta je ona takozvane tor-pedo-ribe. katero je najti v Sre-jdozemskem i.i Jadranskem morju. V isto vrsto sJtada tudi tako-jzvani (iimnotus, to je jegulja,'ka-jtero je najti v Orinoku v Južni Ameriki. Tudi v ^ilu živi neka slična .riba. katero imenujejo A-i rabe i "ribo groma" in v vo«lovjih| Afrike je najti različne dnisre vr-l ste rib. ki spadajo istotako v raz-' red električnih rib. Električne ribe ne pripadajo nobeni posebni skupini ali vrsti in nekatera je najti v sladkih vodaji. dočim stanujejo driiire v slani v di, to je v morju. Lastna so jim dva različna tipa^električnih or-iranov". Pri nekaterih leži glavna električna moč v mišičevju, (b čini It ži pri drugih ta >ila v živčevju. Električni orirani 'obeh vrst teh l-ib so sestavljeni '•/. velikega šte-vda mikroskopičuih elementov, kojih vsaki jiOsamezni je zvezan z živčno centialo. Električni organi, s katerimi so opremljene te ribe. spadajo med najhcdj čudovite proizvode narave. ki kažejo, kako modro zna o-preiniTi narava svoje životinje. da z prot i-trust ni m i postavami. ivzn»k za deportacijo. Komunista _ Te odlr>čhe..—- je rekel; _ i" treba šele tedaj deportirati, ko "t ■ niču jejo duha postav, katere je' P«»!«»žl bombo poleg kipa Svobo-sprejel kongres. Po njegovem ■ — mnenju je za to stanje odgovor-i ni: velika starost služijo predolgo časa t vsled tega vs,'.k stik s širšimi ma- Seiiator Kil g iz 1'tah je pa na-sodnikov ki'sprotno izjavil, da je treba pove-r iz-i-iibe'1deportacijo izseljencev justi'"-- sami ameriškega iiartKla. Kadar i MIBli i.-.vil •pa r! men tu. pri« lj<-i! -i ki naj bi na-kratek pro- vre 7.\\ o.tlnč?>e pr«'ti trostoui. s-* sodniki seveda prestari, a kadar gre za odločbe, ki pri.jajo kitpita-lislom. so odločbe najvišjega s-,. tiišča na mestu ter povsem bre. Res. težko ;«• iis5r<>,"-i stranem, lic da '*i s-* človek >:r»me- lr -i SOVJETNA VLADA IN ZAVEZNIKI. ril tej v. I i d iugi. PoeuKari ;Mora tii!<- na odločitev najvišjesra -i sča glede prohibiei.le. I*otem - • 1h dalo reči kaj primernega, i t je zaei kral "iti boljš«'v»o sldeidi. čn. h odo jutri odprli svoje tova-i • za v-e d. lav- češka tkcijska družba za morski c*. ki s«i pripravljeni vrniti na d"Jo in to Inez ozira ni pritisk. Mcskva. Knsija. ti. maja. — Po ■ • :ji! Ur..diiikoV sovjelllc vbl-še netnogoč** Husiji v -tik z za->. < znik . Vzr >k tejra je v prvi vrsti poljska ofenziva, drugi vzrok je pa t ' :i. ker ni liotel Lloyd (Jeorge sprejeti Maksima latviimva. člana ,ibk ■ deb'gacije za zojtetno obnovitev trgovskih ollnošajev med liusijo :• i zavezniki. i tcaterega izvajajo organizirali d ilavei. D bnlajalei -o obenen> na-I prosili governerja naj uv eljavi mlredbe, - pomočjo katerih ^e bo zavarovalo delavce, k! se hočejo vrnit i. BOMBA OB KIPU SVOBODE ribolov ustanovila. Poskrbi si v ka-ečj in severnem pristanišču , v . . .... | l I I'M Ulit I llfll U V C - \ " eneem od str« m laškega imperija I izma zgo- uko vabljivo in turobno ter pot- 1 ki višini ali pa kot naprimer pri Lhkoleti, ki ka- nikdar se ne bo zgodilo, tla bi Italiji priznali pravieo do onih ze- slime vedno bolj tiho boju za življe- Washington. 1>. t'.. mata. ^— Predsednik hišnega odbora za pii-s» 1 jeva nje. Johnson, i-j priš<-! il.i-lu-s pred senatni pri-iljevalni o.l-i or ter zahteval. ?»aj s. takoj in tiho. ž* jo orla kot rt siiičiiega kralja v tuelj, ki jih v svoji po^sti nikdar ni imela, in do onega dela našega sladke pesmi, s katerimi je vabil*zraku. Zelo spretne lelallie plesal-naro.ia. ki ga trniu'no iis.'i pod svojim brutalnim jarmom. Svoje L^mec samice, niso ostale brez ti- kt s() tudi Ilekatcre žuželke med tozadevno stalisče stno že davno javno označili. Prav tako so ga o znaeili pristaši demokratske stranke. Le soc.ijalna demokracija molči. Dr. Turna se je "iccr izjavil v imciiii slovenskih socij^lnilt demokratov. Ampak ti s<» onstran de |je zadnje žarke lia zemljo je par markacijskc črte. t>u .ii protestiral proti krivic«; on se je brez vsa-J^k ^e srečuo v svojem gnezdu, kega pridržka, brez vsakega protesta pridružil italjinskim s<»eijal-n in demokratom; d.i *>'*■ se je eelo postavil v -lužbo italjaiiske na speha. Se poletava igraje od ve- njimi i>oselmo one, ki spadajo v je do veje ter se izogiba samcu. (družino komarjev, in kojih ženito-8c preduo pa je vrglo solnce svo-, vanjskc polei" je gotovo že vsak- opj /yval. Pri žuželkah, ki «.pa-i':tjo v vrste komarjev, izv šuje-take ženitovanjske polete iz- Umetuo petje ptic pevk je naj-i j bolj znana oblika živalskega lju-. J J iučno le samice. "je. k»*r bi bile drntračo izpostav Ijene neposrednemu uničenju. Ko bo enkrat znanost napredovala toliko, da bo v stanu razumeti ter si razlagati postanek te or-ganične električne sib-. bo napočila tudi za človeški rod doba izumov. ki bodo bolj dalekosfzne-ga pomena. ki»t pa so bili Vsi dosedanji izumi. j sprejme priseljevalno predlogo. se je kem skladišče, ribiške ladje iii dovoz po Labi. Francoske, holandskc in druge t:iii'e dmžbe delujejo z ve-bkim u-p?hoin. Po Lahi je prišlo Cešk<» tek«.m zadnjih treh me- v.....'v 1"»') vagonov morskih rib. Porabili so jih največ za kouserve. Petrograd — Leningrad. V L >t. 1 ■»n došla poročila .pravijo. il i se j». ob priliki, ko je Lenin praznoval svoje petdeseto rojstno leto. nu-sio Petrograd prekrstilo v Leningrad. eijonaluep o)it iNapravil jc korake, ki jih nobena druga st tanka | bezeuskega prizadevanja, vendai i t Primorskem ni nucria napraviti, ker se to n? strinjalo z njiVpo-lpa predstavlja le majhen odlomek Samcu pa ni vtdno lahko pola- v veliki raznolikosti, katero je na ^ Pre" j tem polju opazni v živalskem sve j,..,. v,.iinn lm M(jkaj tek tu. Hrepeneči glasovi s, tudi pr-1 n!t <...v ki oir„^ajo njegovo ljube iitično častjo in dostojnostjo. Lahko bi.se bil drugim narmlnim strankam pridružil: lahko bi žnjim vsaj kooperiral. Ne. on šel v službo italjaiiske nacijoiialne politike! Kako stališ« e zavzemajo soeijaiui demokrati tostran demarka-1 drugih živalih priljubljeno sred-« i.iske črt: proti dr. Tumi še niso protestirali. Na Koroškem jim j< | stvo dvorenja samic. Pri števil-1 n.ieijoualna politika, katera je nj^iovim slovenskim * in laškim so sta-i.; -ieer v veliko vese-. ki smatra zu nekaj povsem naravnega, če se možki pulijo zanjo ter gleda z velikim užitkom boj. ki se razvije. Krt. t.; žalostni patron, pa ne privošči ^voji izvoljeiiki niti tega nedolžnega vi selja. Predno namree prične z bojem s svojim nasprotnikom. zabije trdno luknjo, v kateri se takrat nahaja njegova izvoljen ka lit vsled tega je uboga ssmica zaprta, dokler ni tekmec premagan ter spravljen z bojnega polja. Združenje, k: sb-«]i tem različnim snubitvam, je ponavadi pri več i i i živali zelo kratkega obsto-Neko drugo vrsto ljubezenskih j{ Parček ponavadi takoj zo-prizadevanj živali vidimo v tako- j f-lf.t jZfri,bi na različne strani sve- toliko govorilo in pisarilo in b: stala ta državica pod surerenite-to Italije. Kinematograf v šoli. tn ter s,- nikdar ve<* ne vidj v živ-lienju. Le malo je živali," ki Ostanejo sknpaj >-kozi eno sezono in še veliko manj je takih živali, ki ostanejo skupaj skozi eelo življenje ter dele vsa veselja in vso žalost. t". Pri nekaterih drugih živalih, kot "naprimer pri divjem petelinu in ruaeveu se je ta suubBni ples i prav posebno razvil. Tudi pri nekaterih sesaveih se lahko opazi. V Parizu nameravajo uvesti v J da si skuša samec pridobiti do Šole kinematografe, in sicer tako. I padanje samice s posebnim obna da l»o vsak teden eno dopoldne 1 šanjem. Smešen vzgled tega nam predavanje poučnih filmov. Taj|iut|i kozelj. ki izvija vsakih pet predlo« je stavil Mr. Riotol, ki siLj; ^kund s prednjima noga obeta od kina neprecenljivi vzgo- Lia po^hne kretnje .ter pri temLiobi denar __________ jevalni uspeh. Trdno je prepri- ol>enem kima z glavo ter zmaka | Wti\ zirlavje in vzela revolver terf čan. da Imdo v temi iu -tilioti podane slike silno vplivale tako na J II it ■»■<■•'»•» |H1,(TM«.V JV ...... .1«J. j ki najprvo na prečudne načine [otroka v cerkev, zvija vrat ter se vrti v krogu, na- njih pojmovanje, kakor tudi na njih razumevanje. Vprizarjali e ImkIo filiui iz narave, aivalatva . .. „ ..... ... , kar prične skakati včasih po cele zemljepis ja. iz zajemi jivejca vsaK-| * , Čin nemške kmetice. V neki vasi na Nemškem je porodila neka kmetica otroka. Ko so ga nesli h krstu in je bil tudi otrokov oče v cerkvi ter je ležala mati sama v koči. je vstopil markiran "razbojnik in zahteval deva r. Kmetica mu jc povedala, kje medtem pa je segla z ustnicami in jezikom. Zelo spre- ga ustrelila. Dognali so. da je bil ten snnhHni plesalce je tudi noj. 1 razbojnik mož babice, ki je nesla daujega življenja vsega sveta, da Ije filmi iz raznih obrtnih zaro- ti re z ene noge na drugo. To na pravi na samico ponavadi zaže- dov in delavnic Jer končno tudiHieni nčin-k. Kot snubilne polet-razni zabavni filmi, ampak to sa- označimo lahko vsakovrstne u-dio taki. kateri bodo plemenito] metnosti v letanju, katere izvaja-vplivali na učence, _ jo nekateri ptiči, da obrnejo na- Draga nagla vožnja. Viljem Zolian. lilapee pri Ran-zingeVju v Ljubljani, je z dvo-\ prežni a vozom po. Sv. Petra cesti v diru vozil Okrajni sodnik Avsee ga je nagradil za to s petdesetimi kronami globe. ADNJA škatlja je bila ravnokar ^stavljena v vrsto. Doki o je strokom ja-kinja. kot praviiiM>. Prožni prsti in l>istro 4»ko spremlja to delo ter ga izvrši v zaclovljstvo. Vsaka škatlja ima svojo številko na sebi in če ni pravilna. priVle nazaj. Njeno a ne vrne iu je inmosna na svoje delo kot sm»» mi ]»»no>ni nanj. Pošteno delo. poštena plaea in čimveč je. temboljše je. ('♦' vas zanima stalno in prijetno delo t<*r dobra plača, pridite takoj ter se oglasite pri Mr. S]>elhnaiiu |»ri Tx»ose-Wiles Biscuit Company. Lionj; Island City. To je ono veliko, belorpobarvano desetnadstropno poslopje z vee kot tisoč okni na Tliomson Avenue in Queens Plae<». ravno vzhodno Queensb^»rough mosta. Skoraj vsakdo v Greater New Yorku vam bo ]>ovedal. kje se nahaja. OLA8 NARODA 10. MAJA 19» ANZE PITO V AU Korolke novice. 46 V (Nadaljevanje.) / Billot, ktftervfra je hotela uinožiea o^vetiti, je živel. Billot ni bil riti raujfii, kajti Je »leska ae je za»uktela pod njegovimi nogami. Le tua'o ae je povajal y blat«, to je bilo vae. Prav posebno so bili ljudje jezni iia Švicarje, a nikakih Švicarjev nt bilo več na ii»»i»»jrlcd. Imeli so dosti ča^i«. da »o obleki* sive arajcc in smatralo »c j .'k je za ldapce ali jetnike. Množica j*; odhitela nato na vrh stol|M>v, da ozmerja kanone, ki so bljuvali smrt nanjo. Množica j.- prijemala za kamene ter si ranile roke, ko jih je »kuiala izpuliti. Ko je bilo videti prve i »a palce na višini Jia stile, se je dvignil zunaj u grl sto tisoč »juili velikanski krik. Ta krik * je razgrnil nad celi Pariz ter poletel kot orel z močnimi peruti preko cele Francije^ — liastila je zavzeta! % Pri tem klicu »o te stajala sr«a, se orosilc or*-j. Oi»a nUta hotela s\ ojcjya d.-Ieža pri triuu.fu, temveč le oproi'enje jet i.ikov. Ko sta mi* skoT.', dvikrišče vladnega jwedopja. sta ]arišla mimo teoža > si \ i suknji, ki je mirno >tal na mestu op i raj* »č *r z roko na palieo z /lato glavo. Ta mož je bil governer. Čakal je nepremično, dokler bi ga al rešili prijatelji ali pa ubili sovražuiki. Kakorhitro ga j*- zapazil Billot, ga je tudi poznal, zakrikutl tet a4opd proti ujeiuu. Tudi il" Launav je s|»o/nal najemnika. Prekrižal je roki, čakal ter ^ oziral m Billot«, kot da mu koče reči: 4 — Ali si ti, ki mi Ih> zadal prvi udarec? t t HiilsC je razumel icr obstal. — Če govorim / itjiin, — je rekel sum pri *ebi, — ga bode spoznali. Ce ga bodo spoznali, je mrtev. Kako pa najti d* štor liilbcrta sredi trg® kaosa: Kako iztrgat: ltastili skrivnosti, skri*e v njeni notranjosti? Tndi de Latuiav je razumel to obotavljanjo, to juuaško razmiš Ijanje. _ Kaj »iočete * — je vprašal poluglasno de Launav. __Xič, — je (h 1 v i ml Billot, ki jc pri tem pokazal s prstom na vrata kot tla mu hoče reči, da je beg »e mogoč. — Nič. Bom pač na ari doktor Gilberts. _ V tretji be rt od icr, — je rekel de I^aonav z mehkim, skoro gi njenim glasom. ln ostal jc nepremično na svojem mestu. Naenkrat pa jc rekel neki glas za IJillotom: — A, tukaj je go« erner. t »las je bil miren, kot da ne pripada temu svetu, vendar pa je \sakdo čutil da jc hib' vsaka izgovorjena beseda bodalce, nanterje no nu prsi de Launaya. Te besede jc izgovoril Gone h on. Pri teh besedah so kot pri udarjanju plat-zvona vzdrhteli vsi ti ONvrteiljcui ljudje. Orrli s»» se naokrog s plamtečimi očmi, za pa jriti de I^una-a ter planil nanj. — Kršite ga. kajti drugače jc izgubljen, — jc rekel Billot mi mogrede proti Klic iu Ilullinu. — Pomagajte nama, — sta odvrnila oba moža. - .laz moram ostali tukaj, kajti rešiti moram enega. • V te m trenutku je pač tisoč rok dvignilo ter »»dvcdlo de Launav«. Klic in llullin sta pohitela za ljudmi ter kričala: — Stojte, »jbijubiit kino mu, da mu pustimo življenje. To ni bilo rex. a vzvišena laž je prodrla istočasno iz src teh dveh plemenitih mož. V spričo krikov: — V mestno hišo! V mestno hišo! so de Launav-ja v premstva Huliina in Elie odvedli iz Bastile. he Launav. živa žrtev, je bil /.a nekatere zmagalce vreč vreden kot pa mrtva žrtev Bastilc. Bdlot je nekaj časa oziral za de Laiiav-eni, ki jc bolj visel v zraku k«»t pa šel med množico. V enem trenutku pa je izginil. Billot je vzdihnil. se ozrl naokrog, zapaiil Pitova. pohitel proti stolpu ter zakričal: — Tretja bertodiet. Na poti j«- srečal nekega tresočega s»* paznika. — Tretja bertodi.Pt", — je rekel Billot. Taiiu gospinl moj. — je odvrnil paztiik, — vendar pa nimam ključev. — Kje pa so! — Vzeli ao mi jih — Meščan, p»r>odi mi svojo sekiro. — je rekel Billot proti ne l:«-mu tovarišu. — .laz ti jo »lam. — je odvrnil slednji, — kajti ne potrebujem jc več. Bastila je zavzMa. Billot je pr*jel za sekiro ter pohitel v spremstvu paznika po nekih stopnjicah navzgor. Paznik je obstal pred nekimi vrati. — Tretja bertodici *. —je vprašal. — l)a. — Tukaj je. — Ali se imenuje jetnik, ki je zaprt, doktor Gilbert? — Ne vem. Tedaj pa se je loti! Billot vrat s silnimi udarci. Vrata so bila iz nrastovega lesa. Pod udarci močnega najemni ka pa je pričel les leteti na vse strani. Po par sekundah ;e ie lahko vrgel pogled v notranjost celice. Bilot se je naklonil na odprtino ter pogledal v celico. V svetlobnem žarku, ki je prihajal v jeeo »kozi zamreženo okno stolpa, je stal, sklonjen nekoliko nazaj, mož. ki je držal v rokah kolee, katrrejja jc bil izpulil iz svoje postelje. Ta mol je bil oči v kino pripravljen pobiti prvega, ki bi vstopil. Kljub dolgi bradi, b|edi barvi ter kratko pristriženim lasem ga jc Billot vendar takoj spoznal. Bil je doktor Gilbert. — Doktor! Doktor* Ali ste vi? — Kdo me kliče* — je vprašal jetuik. — Jaz, Billot, vai prijatelj. — Vi, Biilbt ? . 4- Da, da, on, — je zakričalo najmanj dvajset glasov. . - " iMj« frifciritnjit"j[ Is MnMtf Odkar dihamo blago prostost v svobodni domovini, se je tudi pri nas marsikaj spremenilo in ne na slabite. Ljudstvo spre videva, kje je boljše, ali v izstradani Avstriji ali pa pri nas. Seveda jih je ie tudi nekaj, ki še vedno škilijo na *>uo stran. Toda tudi ti ae kodo morali spametovati, ker drugače bodo imeli samo sami največjo ikud«. Kdor uživa kruh in dobrote pri nas. naj tudi ve, kako se mora obnašati. I^etos smo prvikrat v šoli obhajali slovensko božičnieo. Šolarji o bili vsi bogato obdar»>vani. pri tamkajšnjih oblastih ni na£el pomoči, ga je tako žalilo, da se mu je omračil um. V nesrečnem trenutku je zašel v Stogartov rib-njak in tam utonil 9. marca. Umrla je tudi Janeževa mati dolgoletna zvesta varhinja Mariji svetomeške. Na Sv. Mestu, priljubljeni božji poti, jo bomo močno pogrešali. N. v in. p.! Is Loč ob Dne 19. sušca je nas pretresla žalostna vest., da je umrl v bolnišnici v Ljubljani priljubljeni narodnjak Ferdinand Arneje, po-domače Kotnikov v Pogorja h. V French Line CamOK KKHU IMBHUmtK V JU60SUYU0 PREKO HAVRE FRANCE .................. maja SAVOIC ..v............... 22. maja ROCHAMBfcA'j .......... 27. mala LORRAINE ............... t9. maia Kdaj t» parnih "Franca" otfplul, So ka« sneje naznanjene. H Krt parnSil a fttlrtml ta arlCakal potnik« ak prtkaSu naftifc par-nlkav v Mavru ter JUa tatna grali so prav dobru igro "IVpel-Jsvoji najlepši dobi, v 32. letu svo-'io*\ vmes pa so naši malčki prav^je starosti, je moral zapustiti ljubko deklamirali. šolsko vod-(«vojo iskreno ljubljeno mlado so-*-tvo j<- imelo veliko truda iu skrbi pn»go, s katero se je pon»čil pred ♦a prireditev. J dobrim letom, ter 3 mesece stare- Na pustni torek so »lomača de-Jga sivka nega otroka. Kot j»osest-tleta igrala igri "Jeza natl pete-^nik in lesni trgovec na Jesenicali liiMMM in kes'" ter "Strahovi", jc bil pri vseh slojih ljudstva, po-Igri sta na sphWmo uspeli in.za-jsrbno pa »hI delavstva, visoko spo-■hižijo igralke za sv«»j prvi na-^štovan. Kako'je bil priljubljen, i t«»p vw» pohvalo. Obakrat je bila je pokazal Veličastni pogreb dne Ivorana polna »»lM'inKtva. Opazili 22. Mišca na Jesenicah. Od blizu i ■'iu») pa tu»li, «»bro. smo jih vsaj spoznali in;ro*kega, je bil nabito p«du p«»-.ih še b*tiii»>! T*»da pove*lano naj grebeev. h». «»žnejšij Marija Arneje v 72. letu starosti :tnalu dobili žito in iu«>k<* za zni- Skupaj sta se preselila mati in sin Za iifkarte la etna »pilim v mimm mm, is stm st 1. y. c. ■M pa pri tokalfilfc :an«» ceno. Le{>o za držav«», »la b«» ako skrliela za ulnige. Seveila pa imraHiii tudi zahtevati, da se ti. ;i ImkIo uživali take d»»brote. že etlaj jasno izrečejo za našo stran, Irutrače pa naj iščej»» tam. kjer še 'a drag denar ne dobe ničesar. Od gotove strani nam je dobro nano. odkod se še vedno hujska n laže. Opozarjamo pa. da t>omo -jičeli zap»»redoma objavljati imela vseh hujskače v in lažni kov la bo vsak vedel, kakšni ptiči so v deželo blaženega miru. Cosulich (rta Direktno potovanje t Da* brovnik (Gravosa) in Tnt "BHffifft" S. pluje U. Potom listkov, izdanih sa v*o krajo v Juaoolavijl In SrSiJI Ratkoine ucodnoati prvega, dru- Si-ga ln tretjega raireda Potniki trot je ao razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Paaaonger Department 4 West Street New 1st Kje sla brata MATEVŽ in JOŽE GANTAR! Domala iz Sela pri Žireh. Njuna inati bi rada zvedela, če sta živa ali mrtva ker že več let ni nič slišala od njiju. Se prosi rojake po Ameriki. da ju opomnijo na ta o-glas. če pa sama čitata, naj se zglasita svoji mamici, ker ona je v revščini, ali pa bratu Lovrencu Gantar. Selo pri Žireh. Slovenija. Jugoslavia. (8rl0—5) ŠOJAH NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE IBtAVAV Dr. MDY je uspešno ozdravil na' duho, božjaat, ataksijo, vodenico, free, jetra, ledice n želodčne bolečine .na .čudežen način. Bolečine v trebuhu, v prsih očeh, nogah, rokah ali križu; o-tekline, revmati-zem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. Možke ali žensk« bolezni ali slabo kri se lahko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji ceni. Uradno ure: ob delavnikih od t. 3op.do» % pop. Ob nedeljah In praznikih: od t. dop. Dr. JIN FUEY M0Y 308 Grait Street PITTSBUR6H, PA. g Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas" ne prave Columbia^Gramofone. vTukaj yam je slika, stane vas le $32.50 POZDEAV. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Na obali Atlantika £e enkrat Rojakom naznanjamo, da potu pozdravljam Andrej Kovača in j« P° državi Pennsylvania rojak njegovo soprogo. Srčna hvala za^ _-_ vsestransko g«»sto|jubn«»st za rasa naše«a obiska na Thomas. W. Va. Hog plačaj! Srčen pozdrav nadalje sorodniku Antonu Ste-fančič v 4Tevelandu. Ohio, ter rojakom Ivanu 1'jčič, Antonu Pu- - ,- j- . .. „, - gelj. Jožefu Gerlj 111 Franku l»e- 1 ljudje, kajti Slovenci so, pa . _ . - ■ 1 v- u- "'k. Z IJogom in na srečno svide- locejo biti Nemci, tedaj žival, ki . . . u ne ptič ne miš. Iz Nem ške Avstrije se j^ te dni milo nekaj fantov domov. Mi ni-namo ničesar proti temu, samo airno naj se obnašajo, naj spre-"idijo svojo zaslepljenost, ki jih ie gonila proč. Pri glasovanju jc *ečina gotovo naša iu ne pomaga lobeno I111 iskanje »>d gotovih Jju-li. Oni pa, ki mislijo drugače gla-ovati, si naj dobro premislijo, če ie storijo najboljše, da sploh ne glasujejo, kaj si bodo s tem nakopali na svojo vest, če je še ploh količkaj imajo. Slovnici -mo in to hočemo tudi ostati, ka-;or nas je učila naša mati. Mevža n pravcata aeuia pa je tisti, ki loče vsi biti, enkrat Slovenec iu nje 11a slovenski grudi! — Frank Stefančič z družino. Rad l»i izvedel za svojega sina FRANCETA MIKOLETlC. doma iz vasi Kutcževo pri Ilirski ISistrici. Prosim cenjene rojake j »o Ameriki, da ga opozore in mu povedo, ker on ne zna či-tati, naj se oglasi svojemu oče-1 tu v stari kraj. — Janez Miko-lefič, vas Kutcževo št. 36. pošta Ilirska Ttistrica, Carniola, Venezia Giulia. via Italia. /10-11—3) GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naroč uino za Glas Naroda in izdajati pravoveljavna potrdila. Sedaj se nahaja v državi Pennsylvaniji. Prosimo rojake, da mu gredo na NAPRODAJ FARMA, [roke in ga priporočamo. Za naklo obsegajoča 100 akrov, fina zem-j njen0st se vam že vnaprej zahva Ija. skoro ravna, dobro poslopje, jjujemo ►oteni spet Nemec. Tak je podo-'stuJell^l,a voda, 2 in pol milje od »en tisti živali, ki se imenuje ka-|»»*^ta- ^ minut do železnične po-ncleon. in vedno spreminja svojojsta1- krav, 1 bik, 3 teliee. 2 »arvo. ter ni črna ne licla, ampak, konja, vse poljedelsko o roti je. Ce- linam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. Pišite pojn takoj. Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. Ne pozabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno le pri: IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugb, Pa. i Upravništvo Glas Naroda. »odomače rečeno šekasta! j Iz Borovelj. Posledica vsake vojne so raz-ičtie bolezni, ki pretijo uničiti ae o. kar se je srečno rešilo iz reke ;rvi ter priplavalo na mirno o-»režje. Uspešen boj proti tem Ik>-eznim je mogoč samo, če se tru-lu zdravnikov pridruži tudi skrb u pazljivost ljudstva. Zato pa je rel»a pouka. Iz spoznanja te po-rebe se je l-txlila prošnja, kateri ie d«»bri goHi>od sanitetni kapitan Ir. Matej Justin tako rad ugodil, t" nedeljo dne 21. marca je pri-edila J. S. Z. v Delavskem domu PihIIjubetju prvo predavanje o dravstvu. I>vorana je bila polna. Prišli so tudi nekateri socialni de. nokrati. Prav je tako. Če že dru-rače hodimo svoja pota, v zade-ah. ki tako globoko posedajo v življenje, se lahko združimo, če m» malo paiulti in dobre volje, tepublika Avstrija ne ozdravi lobene bolezni. Zakaj bi torej tuli v tem oziru stala med nami? V« priprost. vsem razumljiv na-•in nam je gospod doktor v prvem predavanju podal nauk o glivi ea h (bakterijah). Iz tega smo poznal L kalike važnosti je snaga v stanovanjih in na telesu. Nesnaga in to. da ljudje ne poena jo teh najpriprostejaah zdravstvenih pravil, je kriva mnogim boleznim. Is tvabaka. Ponesrečil je najbogatejši kmet v naši občini. SSletni Jožef Zeeh-ner. Bil je. silno delaven in skrben.. Imel je lepo poaeatvo tudi v l*abudski dolini in tam aelo zapravljivega oskrbnik«. To, in dm na vsemu jc $4."j00; takoj i|cjut)0 t»stal<» na lahke p«»goje. Prodam radi bolezni. Kupec naj se obrne na lastnika: William L. Ch.ip-man. R. 2. llat wick, Otsego Co.. N. Y. (»-11—5) Red bi izvedel za naslov mojega brata JOHNA KNAFKLC. Doma je iz Narina pri St. Petru na Krasu. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ali če sam čita ta oglas, naj se mi ogiasi. — Joe Knafele. 403 Depot st., Conneaut, Ohio. (7-8—5) Doctor OLER Umi ili i ii iti SVARILO Zadnje čase se je doznalo, da se na pošti v Jugoslavijo mnogokrat pripeti, da je is registriranih pisem ukraden gotov denar in celo čeki. Pismo prejme naslovnik, a fcotov denar in ček pa izgine. To se pa pripeti, ker vojaška cenzura odpira pisma, in nepoklicani cenzor pobere zase, kar mu prav pride ▼ teh časih navijanja cen Izvedeli smo, da je Slovenka kupila ček za 2000 kron ic ga poslala v Domžale v registriranem pismu, ček je izginil, besede pa v pismu: tu ti pošljem ček za 3000 kron pa tako prečrtane s črnilom da se ni dalo brati. Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji kradejo, a dobe se pa le brez vestneži, ki take stvari zasebe ob drie. Rojake svarimo, da naj nikar nem, itrri ivec ne pošiljajo gotov denar v pi £ smih v Jugoslavijo, ker pripeti sr r™our*11' ra* kaj lahko, da ga ne dobi on, ko mnr je namenjen. Najboljše je de nar pošiljati po dobri banki, Ir ima v Jugoslaviji dobre zveze, ka tere hitro, sedanjemu časa pri merno izplačujejo, tako na pri ItBtfft hi aajrasaoent mer' smo dobro prepričani, da kr čekovni urad v Ljubljani prav do bro sedaj podnje in tndi prime roma hitro plačajo. 8 kr. čekov nim uradom ▼ zvezi pa je tud PRANK BARSER, 82 Cortland St., New York, kateri je seda; prav zadovoljen, da se postaloJc te poti, ker prepričal seje, da če kovni urad izplača HrtP* od rva ko gredo is Now Torka v 4 do 5 tednik. rati Pittsburgh, krvi. Mrzni rja. k Ha. trgMjr. tolilkt. stek-sWkt In 4rac» Mezai. Id ua> krvi. domača zdravila ▼ aslogL MATH. PEZDiR O. Bok ITS, Ottj HsD Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROP. HART na Harvard univerzi pravi: — To jc ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, rc~ galije, kape itd. ali pa kadar potrebujete godbene inštrumente na tok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Vprašanje vas stane le dva centa, pa si bodete prihranili dolarje. Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v novi zalogi. Cenike na zahtevo brezplačno. VICTOR NAVINftEK SI Oretve Street, _______ ^ Conemaugh, Pa.