sLo\>ensk<\ [ VESELE VELIKONOČNE* [ PRAZNIKE ŽELITA Uredništvo in uprava Slovenske Države FOR A. FREE SLOVENIA ■■«■■■■■■■■■■«■■■■«(•■■■«•••m LETNIK XXXV' VOLUME XXXV PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 __APRIL 1984 Štev.: 4 No.: 4 VEJE LA A L E L V J A O idealni družbeni ureditvi in jedrih Ali jugoslovanska ustava res upožteva družbeno ureditev in narodnostno komponentno samoupravljanje in federalizem, ali po tolikih spre* membah in v tako kratkem ¿asu ima še dovolj revolucionarne vsebine, da brez velikih pretresov še zadovoljivo reši družbeno problematiko 7 Če pogledamo marksistično bibliografijo, posebno pa še Kardeljevo študijo „Smer razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", ki je začetek in konec politične modrosti za na'še domovinske politike vidimo, da se potek vriši popolnoma drugače, kot ga je načrtoval naš marksistični teoretik. V skladu z marksistično teorijo Kardelj trdi, da je razvoj pogojen od političnega sistema, socialistične samouprave, od ekonomske baze, «jene družbene zavesti in razmerja družbenih sil. Samoupravljanje je dokazalo, da temu ni tako, ker je pokazalo tako nizko storilnost, da ni ekonomsko učinkovito, da se niti od daleč ne more rueriti s svobodnim gospodarstvom. Slovenski in jugoslovanski komunisti hočejo oz. skušajo politični sistem ohraniti monoliten in homogen z namenom braniti večjo samostojnost samoupravljanja, torej še vedno sloni na prisili ZKJ (Zveze komunistov Jugoslavije) in ne samo, da ne odmira, ampak celo dobiva nove in do zdaj še neslutene dimenzije. Ekonomska baza, za katero druge socialistične republike Jugoslavije SiRS (Socialistično republiko Slovenijo) zavidajo, ker je ena najbolj zavestno planiranih in izgrajenih, nam tudi ne pove dosti, primerjajoč jo z drugimi republiškimi vrstnicami, ker moramo upoštevati boljišo organizacijo, večjo elronomiciteto zaradi manjših ra2dalj in dovršnej-6e informatike, pravilnejše usmeritve na Zahod, večjega hotenja in podedovanega prevzemanja odgovornosti; kjer pa je vmešavanje ZKJ večje, je Velikonočni evangelij: Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih (Jan 20, 1-9). Iz svetega evangelija po Janezu Prvi dan tedna je šla Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jesus ljubil, in jima rekla: „Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili." Peter in oni drugi uceneč sta se torej odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. Sklonil se je in videl povoje na tleh — vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh, in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel prvi h grobu, in je videl in veroval. Nista namreč še umela pisma, da mora vstati od mrtvih. iwî Velikonočna Misel -Kristus je Vstal! Radujmo se! Velika noč je praznik življenja. V času v katerem živimo se sliši to skoro ironično. Skoro ni stoletja v človeški zgodovini v katerem bi bilo toliko nasilno pomorjenih ljudi kot se je to dogajalo in se še dogaja v našem stoletju. Poleg dveh svetovnih vojn in toliko revolucij in nasilnih režimov iz leve in desne pri katerih življenje ne pomeni veliko. Celo naša zahodna družba, ki se tako ponaša s svojo demokracijo je izgubila čut za vrednoto življenja, saj je aborcija ali nasilno prekinitev najbolj nedolžnih otrok v materinem telesu postala že vsak-dajna navada tolikih tisočev in stotisočev mater. In v to dobo in to družbo bo na velikonočno jutro razglašena zmagoslavna novica: Kristus je Vstal, Aleluja. V tej dobi smrti in takorekoč hrepenenju po smrti, je velikonočna novica Kristusovega Vstajenja še toliko bolj potrebna. Saj je Kristusovo Vstajenje, ki nam kristjanom utrjuje vero in zavest po pravem, pristnem življenju -življenju Kristusovem. Kristus je tisti ki nam je prinesel s Svojo smrtjo na križu, kjer je premagal zlo greha, ki je povod smrti in vsega zla, ki vodi v smrt, novo življenje, ki je življenje ljubezni, usmiljenja, resnice, dobrote in lepote. Zato pa je tako primerno da je velikonočni praznik Kristusovega Vstajenja tukaj v tem predelu sveta povezan s pomladjo, ko nam vsa narava poje pesem novega življenja. Tudi v naših dušah in srcih mora postati Velikanoč kot nova pomlad v kateri se prenovi vir našega duhovno-krščanskega življenja, da tako s Kristusom vstanemo tudi mi v bolj pristno in prenovljeno življenje Jezusovih učencev, da tako res s našim življenjem izpričujemo svetu: Res je, Kristsu je vstal od smrti in zlo smrti je premagano za vedno pri tistih, ki sprejmejo Kristusa za svojega Odrešenika. Kristjan, ki živi iz vere in po milosti božji ne more biti pesimistično usmerjen. Kljub vsemu zlu, ki ga obdaja od vseh strani, po uživanju hrepeneč materializem ali pa borbeni brezbožni komunizem, kljub vseh grozotam Libanona ali pa San Salvadorja, kljub vsemu pomanjkanju socialne pravičnosti, zatiranju manjšin in stradanju toliko milijonov ljudi, verni kristjan je trdno prepričan, da vse to zlo izvira iz suženjstva greha in smrti, da pa je sila življenja- novega življenja Vstalega Zveličarja močnejša, ki bo končno premagala smrt in hudobijo greha. Zato pa je Velika noč praznik res pravega, svežega, pristnega novega življenja - življenja,. Vstalega Kristusa. F. T. lazvidno, da razmere tudi tu niso zdrave in da proces ne sledi odmiranju države, ampak prav_ narobe: državne pristojnosti se večajo, operativni prostor samoupravne druiibe se manjša, medtem kc se veča in širi politični, kar se bolj izstopa kot oddaljitev prakse od teorije. iče govorimo o družbeni zavesti, moramo pri tem poudariti večjo monolitnost industrijskega proleta-riata, njegovo večjo številčnost in obseg na račun; kmečkega gospodarstva in, kjer bi po teoriji družbena zavest morala porasti, opažamo nasproten pojav, ki bi ga lahko imenovali prenasičenje ali slepa pot slovenske družbene zavesti, ali, kar bi bilo še bolje, manjša vera verjetnosti v ZKJ. Pojav sam m nov, zatekel je komuniste v novih razmerah; KP, kot najbolj zaveden del proletariata, ki ga je bilo lahko dilžati na vajetih v SZ in prej tudi v Sloveniji, čeprav je tu bila malOštevilnejSa, izgleda, da je pri nas zaradi majhnega in nepomembnega doprinosa, zaradi premajhne iznajdljivosti oz. ustvarjalnosti v družbeni ureditvi prišla ob ugled. Razmerje družbenih sil se je res spremenilo, Nadaljevanje na str. 8 IV1 % CELEBRATION OF FRIENDS 1834-1984 slovenska FOR A FREE SLOVENIA y Subscripción rates SI2.M per year Si.M single issue. Advertising 1 column x I" $4.20 Published monthly by Slovenian National Federation oI Canada M« Euclid Ave., Toronlo SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado |12.-, ta Argentino 75«.- pen», za Brasilijo IM,- kruieirov, ta Anglijo M.- Mlingov. za Avstrijo It* šilingov, za Avstralijo lO.-avstr. {, za Italijo in Trst 24M.- Hr. za Francijo I8M.- (rankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cena za letalsko poŠto po predhodnem dogovoru. Koncert pevskega zbora „Slovenska pesem" iz Chicaga Morali so priti iz Chicaga, da so napravili konec dolgi zimi. Prinesli so nam sonce in kakor da to še ni dovolj, so prinesli s seboj tudi pesem in ko se je sonce skrilo, so nas v dvorani v New Toronto pošteno ogreli. Naprošen šele po koncertu, da napišem kaj o njem, sem le nerad obljubil in se naslednji trenutek tudi že pokesal. Da sem se v te] vlogi znašel že pred koncertom, bi še pazljiveje sledil programu, si napravil kake zapiske, predvsem pa bi vsaj dobro prebral program predno so luči v dvorani ugasnile. Kaj sedaj? Najboljši izhod bi bil, da sledim poslušalcem, katerih aplavz je naraščal od točke do točke. Kritik pa ima nalogo, da pove svoje mnenje, imeti mora čiste in nesebične namene in predvsem mora imeti tudi dovolj znanja o predmetu, o katerem bo pisal. Te zadnje zahteve do kritika pa jaz gotovo ne izpolnjujem v polni meri. Naj že kar v začetku omenim, da je zbor bil spremljan po 21-članskem orkestru, samo 6 od teh iz Chicaga, 15 pa iz Toronta. Bal sem se, da bodo že zaradi več kot dvakratne premoči Toront čani preglasni pa so se še kar dobro podredili željam in vodstvu dirigenta. Program je obsegal 4 najbolj znane zbore iz oper: Zbor Romarjev iz Wagnerjeve TannhSuser, Va pensiero iz Verdijeve opere Nabucco, Zbor vojakov iz Gounod-ove opere Faust in končne veseli in razposajeni mešani zbor iz Smetanove opere Prodani nevesta Kaj veseli. Vsi so bili dobro izvajani in še bolj bi prišli do veljave, če ne bili glasovi moškega zbora obtičali v oderski votlini in le oslabljeni segli tudi v dvorano. Od teh 4 opernih zborov me je najbolj ogrel Wagnerjev Zbor Romarjev. V ostalem programu je dirigent segel med slovenske skladatelje - romantike (Nedved, G. Ipavec, Sattner) pa tudi naprej je segel med skladatelje, ki so že iskali nove smeri. Dirigent P. Dr. Vendelin Spendov se je predstavil z dvema priredbama narodnih: Zabučale gore (slovaška) in Pozimi pa rožice ne cveto. Bile so dobro odpete, skladatelj pa mi bolj ugaja v njegovih umetnih. Močna med njimi je pesnitev Turki na Slevici, kjer zvesto sledi tekstu pesnitve in narašča v silovitosti prav dosledno. Važno vlogo pri tem ima solist, pri tem je Andrej Fischinger pokazal obseg njegovega lepo obarvanega glasu. Le v sredini je bil tu in tam malo šibek. Ker pa je še dvakrat kasneje imel priliko za solo in je njegovo nalogo prav dobro opravil sklepam, da je bil vzrok pri prvem nastopu bolj v akustiki - ali še bolje rečeno v ne-akustiki dvorane. V isti skladbi je tudi lepo nastopila solistka ga. Nandi Puc. Od Sattnerjeve kantate Jeftejeva prisega so odpeli le del. Da pa je skladba bila poslušalcem bolj dostopna in razumljiva, za to je poskrbel Dr. Arko, ki je prav dovršeno recitiral S. Gregorčičevo pesnitev. Bila je res mojstrska recitacija! Zopet je skladba zahtevala dva solista, eden od njih zopet Andrej Fischinger, ki je bil boljši od prvega nastopa. Njegov glas je obsežen, lepe, temne barve z zavidljivo nižino. Tudi ga. Frida Arko ni hotela zaostajati, močno je segel njen glas prav gotovo do zadnjega kotička dvorane. Mladenke so zapele Adamičevo Kazen in narodno Ciganski otrok. Bolje bi odrezale, če bi stale ob robu odra in ne v ozadju. Ženski zbor je zapel špendovovo Gozdna samota, Premrlovo Tri kaplje krvi, ki je bila posebno primerna za ta čas cerkvenega leta in kot tretjo Kosi-jevo Slovenka sem. Bile so lepo zapete. Zbor je dober in alti še posebno dobri. Ne bom našteval še ostalih točk, ker so mi rekli, da ne smem biti preveč zgovoren. Zbor je zavidanja vredna skupina pevk in pevcev, močno discipliniran zbor, zmožen posredovati poslušalcem tako narodno kot umetno pesem ne glede na zahteve posameznih skladb. Ker odobravanju od strani poslušalcev le ni bilo konca, so dodali še koroško Pesem od rojstva (Kramolc). In zopet je bil prav isti Andrej Fischinger, ki je ob zelo ubrani in podrejeni spremljavi zbora zapel „je ta čvovek na sviet rojen". Nihče je ne bi mogel lepše zapeti kot jo je prav on. še posebej naj pohvalim njegovo jasno izgovarjavo. Stal je ob robu odra in je vsaka beseda in vsak odtenek glasu neovirano dosegel poslušalce. Lahko rečem o njem: „je ta čvovek na sviet rojen" da poje in še poje. Pa naj ostanem še pri tej pesmi in rečem za zaključek: Slovenski Toronto je KI JOČE SE NA MUOC, KLIČE CHICAGO NA POMUOČ. Ne čakajte do konca druge zime, kmalu pridite! Drago Ložar —t1- ——.t)... .f. .C.mtmmtm mtm „C..t. —D- XX B f 1 i1 'JL''i'TxTTTXTxXXaXTrr 8 K S Dragi novomeški rojaki! Vsem tistim, ki so bili rojeni pred drugo svetovno vojno, je dobro poznano odlično vzgojno delovanje „Šmihelskih sester" kakor so jih ljudje bolj po domače imenovali. To so Šolske sestre Notre Dame ali Naše Gospe. Sestre so se naselile v Šmihelui leta 1866, kjer so začele razvijati uspešno vzgojno delo med dolenjsko dekliško mladino. Več kot pol stoletja so vzgojile v globokem katoliškem in slovenskem duhu1 na tisoče deklet ne samo iz Dolenjske marveč tudi iz drugih delov Slovenije. Po drugi svetovni vojni so tudi postale žrtve „novega reda". Večje število sestra s njihovo provincialno prestojnico Stanislavo Babnik je bilo vrženih v zapor. Ostale sestre, katerih je bilo takrat nad 80 pa so bile preseljene na grad Strugo v bližini gradu Otočec pri St. Petru. Tam so živele do sedaj. Lansko leto pa so dobile od oblasti dovoljenje, da lahko povečajo majhno hišo, prav pod svonikom znane kapiteljske cerkve, v samostan za 25 sester. Začele so takoj s gradnjo. Desiravno niso prosile za finančno pomoč, se je skupina novomeških rojakov odločila, da jim priskočimo na pomoč, iz hvaležnosti za njihovo ogromno vzgojno delo, katerega še danes nadaljujejo bolj v omejenem okrožju pri pouku verouka po župnjijah v Novem mestu in okolici. Vsaka pomoč bo sestram izredno dobrodošla. Denarni prispevek lahko pošljete na naslov: Mrs. Mara Osredkar, 16 Glenn Murray Dr., Toronto, Ont. M8Y3H3, ali pa na moj naslov: Rev. Francis Turk, 782 Browns Line, Toronto, Ont. M8W 3W2. Za Vaš prispevek se v imenu Šolskih sester Notre Dame že naprej najlepše zahvaljujem. ____^__, (Rev.) Francis Turk THE WHITE HOUSE WASHINGTON BUCKINGHAM PALACE March 14, 1984 22nd February, 1984 Dear Mr. Brousek: I want to thank you, and all your colleagues in the Canadian media who cosigned your statement, for your kind expression of encouragement on January 3. Your goodwill and your support mean a great deal to me, and I am especially pleased to hear from such a distinguished group of citizens. The bonds of comity between the United States and its northern neighbor have never been stronger, and as a result we can look to the future of our hemisphere with renewed faith and optimism. Your thoughtful greeting has certainly added to my own spirit of confidence in the future of our two great nations. Thank you, and God bless you. Sincerely, JjliU. Au ¿usK^Gexfe Sincerely, I am writing in reply to your letter of 14th February to Mr. Victor Chapman about the greetings sent on'behalf of a group of Canadian citizens to The Queen on 2nd January, 1984- Consequently I have laid before The Queen the photocopy of the greetings which you sent to Mr. Chapman and I am commanded by Her Majesty to thank the representatives of these various Canadian organisations who gathered in the Parliament of Ontario last month for their greetings and good wishes for 1984 - greetings which it gives Her Majesty much pleasure to accept and to reciprocate. Sovjetski agent Lesinskis, ki je izbral svobodo, je izjavil na zahodu poleg mnogih drugih sila zanimivih stvari tudi to, da so vsa "mirovna gibanja" na zahodu, j a, celo mnoge cerkvene organizacije, pod nadzorstvom sovjetske KGB, ki vodi vse te "manifestacije" iz Moskve in za Moskvo. (F'o: S.g., VII/1) Naselbina Esperanza v Antarkfri— je prva v večnem ledu, ki je dobila telefonsko centralo. Naselbina ^teje trenutno 42oseb. Telefonska centrala omogoča tudi telefonske pogovore z zunanjim svetom. Temperatura doseže v Esperanzi tudi minus 80 stopinj Celzija.. v V Zapadni Nemčiji pišejo in tis kaj o študentje okrog 2.000 stu-dentovskih fcasopisov. Prosvetna ministrstva poedinih dežel so zagotovila študentom tiskovno svobodo tako, da jim ni treba dajati listov v predhodno cervzu ro sol ski m obl astem. Strožke krijejo v pretesni večini oglasi krajevnih podjetij. V Zapadni Nemčiji so izdali 1«-ta 1V82 61.332 novih knjig. Kaj pišejo drugi... ... o ljubljanskem strahu pred mrtvim svobodnim Slovencem „23. oktobra lani je v Rimu v starosti 68 let umrl duhovnik France Dolinar, zelo izobražen in raz gledan, premočrten v svojem življenju in ravnanju, velik Slovenec. (Vse od leta 1945 je bil tudi najbolj dosleden iz-povedovavec ideje o samostojni slovenski državi med našim razumništvom v svetu, edini tak med emigrantsko duhovščino; ideolog gibanja za našo neodvisnost, nujnost katere za rešitev slovenstva je med drugim dokazoval s temeljitimi razpravami o slovenski politični preteklosti in sedanjosti). Njegovi svojci so do zadnjega upali, da bodo jugoslovanske (bolje: slovenske) oblasti dovolile prevoz v domovino. Ko se pa to ni zgodilo, so se odločili, da ga pokopljejo na sovodenjskem pokopališču (Sovodnje so predmestna občina italijanske Gorice) da bo počival vsaj v slovenski zemlji, ko mu že ni dano ležati poleg staršev v Ljubljani... Vse obrede je opravil ob somaševanju 9 sobra-tov ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič^ošolec in sostanovalec pokojnika v bogoslovnih letih..." (Katoliški glas, Gorica, 22. marca 1984. Rajnik je dolga leta delal v tajnem arhivu Vatikana, ki ima redne diplomatske zveze s SFRJ). ... o naši svobodni kulturi in bakrenih strehah „Te dni je minilo 30 let, odkar so slovenski povojni iz-seljanci - še bolj točno - tisti z umetniškimi talenti obdarovani med njimi, sklenili povezati se tesneje v lastni duhov-no-umetniški organizaciji, ki so jo krstili za Slovensko kulturno akcijo. Trideset let pomeni eno generacijo, pomeni dolgo dobo ustvarjanja slovenskih kulturnih vrednot v svobodi, ki je domovina ne pozna, pa obenem v skrajno težkih in neugodnih življenjskih razmerah emigrantske stvarnosti bogatiti naš narodni umetniški potencial v svetu. Letos februarja je SKA dopolnila 30 let plodonosne-ga delovanja... Največ truda je vložila v izdajanje visoko vrednih leposlovnih in znanstvenih knjig, katerih število je daleč preseglo 100 izdanj. Reprodukcijo kiparskih in slikarskih umetnin objavlja v Meddobju in Glasu SKA, za svoje članstvo v Buenos Airesu pa redno prireja kvalitetne kulturne večere iz raznih vej umetnosti in znanosti. Zadnja knjiga v izdaji SKA je roman prekmurskega pripovednika Franka Bukviča Vojna in revolucija. Zdi se, da je to glasan vzdih najvišje kulturne ustanove med izseljenci, oznanju-joč njene velike finančne težave, s katerimi se že mnoga leta trdo bori, da bi seohranilapri življenju. In se tudi zdaj da med tem, ko pošiljamo trdo valuto dolarjev v Slovenijo za vse mogoče bakrene strehe po zvonikih in cerkvah, pozabljamo, da naša misija v svetu niso strehe in cerkve v domovini, kar veri doma nič ne pomaga. Pač pa je jedro našega poslanstva v prizadevanju, da vžgemo v zgodovino naHalfAuania (icn^lotno — !«■■!*---- ' ' '--- ... o sramoti šepetave kritike v SRS „Ne gre za poziv k državnemu udaru, ne gre za nobeno fizično, razrednobojno odstranjevanje, temveč za angažiran poziv, da se mora nekaj spremeniti v temeljnih vodilih urejanja družbenih vprašanj, v oceni človeka kot človeka. Če človek ne more več biti oseba, ki se svobodno odloča, kaj in kje bo komu povedala, v javnosti ali privatno temveč je le previdni državljan, ki najprej pogleda na levo in na desno, stiša glas in potuhne srce, potem ta človek ni več družbeno bitje, je izgubljen za družbo, kakor je družba izgubljena zanj. Te stvari so tako važne, da jih je treba povedati jasno in ostro, tudi pretirano, sicer izginejo v ponižujočem, netvornem šečetu političnih vicev in zabavljlc, vedno z usti ob ušesu. Kdor to vidi in molči, se pregreši proti sebi in prosti družbi." (Kritika Partije kot monopola oblasti pri nas. Taras Kermauner v interviewu z Jožetom Pučnikom. Nova revija, Ljubljana, november 1983). ... o SFRJ, ne zaščitnici manjšin „Avstrijski kancler Sinovvatz je bil letos januarja na uradnem obisku v Beogradu. Par dni prej pa so prihitel v Beograd zastopniki slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji imeli so daljši pogovorm z L(azarjem) Mojsovom, zunanjim sekretarjem (ministrom SFRJ). Sinovvatza je zelo motila izjava v zvezi z gornjo sejo, ki govori o polni podpori Jugoslavije v borbi slovenske in hrvaške manjšine za popolno uresničitev njunih pravic, še bolj čudno pa je stališče SFRJ, ko je namestnik (zunanjega) ministra Mojsova, neki tov. Svete, izjavil ob tej priliki: „Jugoslavija se ne smatraza zaščitnico svojih manjšin. Do pogovora (z Mojsovom) je prišlo na vzpodbudo manjšinskih zastopnikov in ne SFRJ. Manjšinsko vprašanje je stvar manjšine in avstrijske vlade. Mi samo kažemo interes, ker gre ze mednarodno pogodbo (o manjšinskih pravicah)." Naš tednik, glasilo NSKS (katoliškega Narodnega sveta koroških Slovencev), jugoslovanske klofute ni komentiral. NSKS in ZSO (litovska Zveza slovenskih organizacij) sta zelo vezani na ljubljanski režim, kar je v redu (?), manj pa je v redu, da sta se ideološko opredelila za vse, kar se je dogajalo med in po revoluciji. Ta nepotrebna ideološka naslomba je povzročila odmik mnogih zavednih Korošcev od obeh organizacij, ki lahko računata samo še z delno podporo slovensko govorečih Korošcev. V slovensko šole hodi in slovensko voli samo približno20% Korošcev slovenskega porekla. Tu je naša rak rana. Brez zaslombe in podpore teh vsaj začasno odpadlih rojakov ni možna nobena učinkovita akcija za naše pravice. Ako nimaš zaslombe med narodom, nobena povezava z matico, izseljenci, s premnogimi svetovnimi organizacijami ne more pomagati." (ZU, Ameriška domovina, 3. marca 1984). ... o uporu slovenskih časnikarjev „Da utegneta humor in satira biti v komunistično vladani deželi vse prej ko vesela, se zdaj kaže v jugOSlO- VancIri »•ruib«'»' CI(m.»«III Tam ia nl(»li eila razši- PRAVICA ZA ŽRTVE ZANIMAJMO SE IN DELIMO Občestveni teden pravice v Ontario vas poziva, da se začnete zanimati za žrtve. Naš juridični sistem ima lepo tradicijo, da ščiti one ki kaj zagrešijo. Toda, mi moramo vsi pripoz-nati, da tudi žrtve imajo pravice in potrebe. Žrtve in njih družine potrebujejo pomoč v času krize. Potrebujejo informacije in navodila kako naj uporabljajo juridični sistem. Isto tako rabijo podporo in pomoč v času, ko postanejo žrtve kriminalnih dejan, kriminalnih dejanj. Ontarijska vlada je podvzela posebne korake v pomoč žrtvam. Toda osebna in občestvena pomoč je potrebna. Začnite se zanimati. Sodelujte v občestveno organiziranih programih za preprečitev zločinov in za pomoč žrtvam zločinov. Vstopite s stik s krajavno policijo ali provincialnimi sodišči, ali pa niŠitP t*"»" Tho Prru/in^i«»' °— 1 " ' * Honour a Special Person Dvestoletniško odlikovanje Za praznovanje ontarijske dvestoletnice, smo vpostavili posebno odlikovanje. To je narejeno izzlitineontarijskegazlatain nikla in narejeni v Ottavvi, in predstavlja Ontarij-ski grb in dvestoletniški simbol. Imenujte posebno osebnost nostne odbore, bomo vprašali, da imenujejo od ene do 13 oseb, ki niso izvoljeni (odvisno od števila ljudi) Poleg tistih, bo še 200 odlikovanj podeljeno državljanom, kšterih imena so bila tako predlagana od prijateljev državljanov ali pa po prostovolniških organizacij. Ontarijska dvestoletnica V tem dvestoletniškem letu bo podeljeno 1,984 odlikovanj za prostovoljne delavce, ki so naredili važne stvari v vaših občestvih. Vsako občestvo širom pokrajine, vključno občine, zveze Indijancev in krajevne usluž- .-v\nH n, '.i- - - f Z a pomoč v I \m0' i občestvu ^o.vTAR«^ To so kamen ita podlaga družbe, ki se tiho in mirno posvetijo dobrobitu drugih. To so ljudje, ki brez pomisleka zaplačilo, prostovoljno posvetijo del svojega življenja Izboljšanje življenja drugih. Kot so dela nezmožni, oni ki je svet postavil ob stran, boljn in osamljeni. Gotovi del svojega časa in talentov za pomaganje drugim da ustvarijo kaj - v kulturi, umetnosti, športu in razvedrilu. Je to primerno, da občestva stopijo v stik in proslavijo našo bogato različnost. . Dvestoletniško odlikovanje je en način, s katerim lahko posvetimo posebne vrednote, ki jih imamo za posebne osebnosti, in te posebne osebnosti, ki pomagajo ustvarjati vzdušje za izboljšanje življenja med nami. Mi po-.Ml potrebujemo vaša imenovanja do 30. junija 1984. Formularji za ta imenovanja so vam na razpolago, če pišete na: Executive Secretary, Bicentennial Awards Committee, Box1984, Queen 'sPark, Toronto, Ontario M7A1N3 William G. Davis Margaret Birch, M.PP Premier Parliamentary Assistant to the Premier Ontario Slovo slovenskega Trsta od + F. Jeza V februarski številki je Slovenska državš obširno poročala o prezgodnji smrti svojega dolnoletnega, dragocenega sodelavca, pisatelja, časnikarja, jezikoslovca, zgodovinarja in političnega publicista Franca Jeza. Naj danes za konec osmrtnic povzamemo še, kako se je od njega poslovil slovenski Trst. Ob grobu na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani so mu zadnjo prijateljsko besedo spregovorili: pesnik, pisatelj in prevajavec, prof. Vinko Beličič; prvak edine slovenske stranke v Italiji, demokratčne Slovenske skupnosti,dr. Drago štoka; časnikar Drago Legiša, pisatelj in publicist dr. Boris Pahor ter pisatelj, publicist in radijski časnikar Saša Martelanc, ki je dejal: „Spoštovana gospa Jezova, draga Evelina, (hčerka, op. ur.), spoštovani svojci in prijatelji našega dragega Franca! Zbrali smo se na slovesu od zelo ljubega in zelo spoštovanega človeka. Mislim, da je to edinstvena priložnost, da izrečem eno najlepših človeških besed. Ta beseda je: Hvala! Izrekam jo v imenu prijateljev in znancev, ki se čutijo nekako domače v Društvih slovenskih izobražencev, pri Slovenski prosveti, v Dragi, pri reviji Mladika in še kje ob podobno obarvanih kamenčkih slovenskega duhovnega mozaika na teh tleh. Zahvaljujem se Francu Jezi za tisti veliki košček srca in razuma, ki ga je v svoji vsestranski dejavnosti in ustvarjalnosti zapustil tudi med nami. S predavanji, debatami, članki, nasveti, kritikami, spodbudami in s prijateljstvom je veliko pripomogel, da smo kdaj dosegli tudi raven, ki se nam je ni bilo treba sramovati. Spoštovali smo njegovega svobodnega duha in si ga nismo nikoli poskušali prisvajati. Čutili pa smo, da nam je zelo bližnji sorodnik, in velikokrat nam je dal razumeti, da nam je brat. Tudi sam je lahko čutil, da mu ta čustva vračamo. Ce je v tej zahvali en sam drobec uradnosti, naj tudi ta takoj izgine ob še eni zahvali, ki pa je zares samo in preprosto prijateljska. Mimo organizacij, ki sem jih naštel in ki imajo pač svoja imena, da se prepoznavamo, smo imeli z dragim Francem še višje in še lepše stike in vezi. Družilo nas je navadno prijateljstvo, oplemeniteno z enakimi pogledi na tako dragocene stvari, kot so slovenstvo, demokracija, krščanstvo in humanost. V debatni dvorani ali ob kozarcu vina, v pavzi na delovnem mestu ali n a izletu po kraškem podeželju smo si izmenjavali misli, bojazni, upanja, navdušenja. Teme so bile tako pestre in široke, kot je bil Franc Jeza s polovico evropskih časopisov po vseh žepih in aktovkah, z idejami, sanjami in neskončno bogatimi podatki. Očaral pa nas je predvsem, ker je iz njega kar brizgala vera v vse, kar je dobro, pravično in vredno ljubezni. Paše zato, ker je znal zagoreti v tistem plamenu, ki se mu pravi ustvarjanje, pogled naprej, optimizem. Dragi prijatelj z zanosnimi načrti - le kakšno bi bilo naše življenje brez srečanja z ljudmi tvoje vrste, življenje na šahovnici danega in predpisanega, brez fantazije v sivi urejenosti, brez žive vere v nekaj, kar je navidez nemogoče, brez smeha v duši, brez ljubezni do vsega, kar je vredno, da ostane?! Dragi prijatelj in poštenjak, vedeli smo za tvoje ideale in skrbi: spoštovanje do slovenske zgodovine, pravica do svobodnega govorjenja, ljubezen do človeškega bitja in dostojanstva, ogorčenje ob vsaki krivici in nasilju, dostojno ravnanje s slovenskim jezikom, in nazadnje - ali pa najprej - tvoja NEODVISNA SLOVENSKA DRŽAVA. Smo ti kdaj pomagali? Je bila kaka tvoja ura lepša in slajša ob zavesti, da nisi sam? Mogoče bi si morali kaj očitati, mogoče veliko. Veliko bi morali očitati tudi ljudem in dogodkom, ki soživljenjskooot Franca Jeze tako zaobrnili, da je prišel v naše primorsko zamejstvo v uri stiske in ne potovalne radoživosti. Prav istim ljudem in dogodkom pa moramo hkrati izreči tudi zahvalo: brez njih bi mogoče nikoli ne poznali prijatelja Franca, in naše zahvalo tako imenovani nemili usodi. Podarila nam je prijatelja, od katerega se zdaj poslavjamo samo na zunaj, v srcu nikoli!" x x X X x x Martelanc je rajniku v spomin pripravil tudi dve oddaji za Radio Trst A. V drugi, 21. januarja 1984, je dal zasluženega in občutnega poudarka tistemu očitovanju Jezove sustvarjavnein slovenske prizadevnosti, ki je bilo pri Slovencih na obeh straneh meje najbolj znano ter deležno največjega posluha in priljubljenosti. Besedilo oddaje pravi: „Spoštovani poslušalci, ura je sedemnajst, in ta ura marsikoga na nekaj spominja. Spominja ga na trenutke pričakovanja, kaj bo spet novega in zanimivega v rubriki KULTURNA KRONIKA, ki je leta in leta sledila našim kratkim poročilom ob teljeuri. Nikoli ni bilo razočaranja, pa naj ješloza recenzi kake revije, zapis iz slovenske zgodovine, živo misel ob kakem svetovnem kulturnem dogodku, prizadeto razmišljanje o duhovni podobi slovenske domovine in njenih ljudi. Ob vsakem naslovu smo vedeli, da nam bo ponujeno v premislek kaj tehtnega. Za to je jamčilo ime neumornega pisca vseh teh blestečih izvirnih in z ljubeznijo do vsega pozitivnega prežetih sestavkov. To ime se je glasilo: FRANC JEZA. Franc Jeza nas je sinoči za vedno zapustil. Nastopil je svoj prvi dopust v 67 let trajajočem življenju, ki ga je bilo eno samo delo, načrtovanje in ustvarjanje. Preden se je leta 1948 za stalno nastanil v Trstu, je okusil grozote fašističnih in nacističnih taborišč, za njimi pa še pekoče razočaranje nad povojno ureditvijo Slovenije, ki je kot svobodoljuben človek ni zmogel in se je odločil na bridko pot begunstva. Na Tržaškem je v teh desetletjihi izpopolnil svoj časnikarski in pisateljski talent. Pisal je v večino zamejskih in zdomskih revij, ustanavljal je tudi lastne revije in zbornike, arhiv tržaške slovenske radijske pošte je poln njegovih novel, iger, mladinskih zgodb, dramatiziranih povesti, prevodov, ocen, predavanj. Dve leposlovni knjigi ostajata za njim Moč ljubezni in Nevidna meja, in tri knjige s politično-zgodovinsko vsebino: Nova tlaka slovenskega naroda, Skandinavski izvor Slovencev in O ključnih vprašanjih rane karantansko-slo-venske zgodovine. Ostajata dve lepi priznanji - NAGRADA VSTAJENJE in prva nagrada za izvirno radijsko dramo Zadeva je končana potem pa poleg vsega omenjenega še na stotine in stotine zapisov, zaradi katerih se je KULTURNA KRONIKA - tista ob sedemnajsti uri - v našem domačem radijskem žargonu imenovala kar JEZOVA ODDAJA. Dve stalnici žarita iz vsega tega nepreglednega pisanja, ki ga je kot idealist in garač zmogel, da nihče ne ve, kako: živa prizadetost za vse, kar se je nanašalo na življenje in usodo slovenskega človeka in slovenskega naroda, in pa topla ljubezen do človeka in človeštva. Verjel je v moč dobrote in v veličino svobode, za vse njegovo pisanje in delovanje je bilaznačilna premočrtnost in pa pogum, ki ga je kazal tudi s tem, da se je vedno podpisoval in javno prevzemal odgovornost za vse svoje izražene misli in ideale, od intimnosti v umetniški izpovedi do tolikokrat poudarjenega načela o samostojni slovenski državi. Velikokrat je bil srečen, da lahko svobodno izpoveduje vse, v kar je verjel; pri tem je često pozabil, kako krivično so mu rezali kruh v svetu, ki mu pogosto ni izkazal niti osnovne socialne pravičnosti, kaj šele kakega višjega priznanja za časnikarsko in pisateljsko delo, ki si ga je gotovo zaslužil." x x X X x x Naj bo velikemu Slovencu Francu Jezu večnost na Oni strani svetlejša, kakor pa mu je bila za časnost na tej! Uredništvo Slovenske Države življenje bi bilo siromašnejše. Zato naj izrečem še to tretjo zahvalo, absurdno j.4.4,4.4.4.4.4.4-$. 4.4.4.4-$. 4.4.4.4.4.4.4.4.4.4^4.4.4.4. 4^1^4.4.4.4^ Vesele velikonočne praznike želi H BITICLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA URADNE URE: V ponedeljek od 10 podoldne do 4 popoldne V torek od 10 dopoldne do 8 zvečer V sredo od 10 dopoldne do 4 popoldne V četrtek od 10 dopoldne do 8 zvečer V petek od 10 dopoldne do 8 zvečer V soboto od 10 dopoldne do 1 popoldne V NEW TORONTO V četrtek in petek od 5 popoldne do 8 zvečer V soboto od 10 dopoldne do 12 opoldne. V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ! 646 Euclid Ave.. Toronto M6G 2T5 Tel 532 4746 31 Brown's Line. Toronto Tel. 252 6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union Pojasnilo uredništva Slovenske Države, glasila slovenskega državnega gibanja. Bralcem Slovenske Države sporočamo, da je zaradi nepredvidenih ovir, nadaljevanje članka II. del „Pravica narodov do samoodločanja - nujen temelj prizadevanj za slovensko neodvisnost" katerega smo začeli objavljati v marčni številki S. D., tokrat odpadel. Nadaljevali bomo z njim v prihodnji, majski,številki. noc ANSAMBEL KARAVAN KLIČITE ANDREJA PAHULJE tel. 255-4502 80-13th STREET, TORONTO, ONTARIO M8V 3H6 sc praznik zmagoslavja, zmaga življenja nad smrtjo, prazen grob potrditev žive vere in neomajnega zaupanja. Vesele velikonočne praznike Vam želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem prijateljem in sorojakom Stanley R. Zupan Slovenski advokat in notar Suite 309, 121 Willowdale Ave. Willowdale, Ont. M2N 6A3 Tel.: 2 2 3 - 4 0 1 4 VESELO ALELUJO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM GRADBENO PODJETJE W Kavčič Construction Lti 252 Chantenay Dr.. Mississauga, Ontario L5A 1E4 Tel.: 275-3935 VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM |%PLATNAR BROS. ! ^sJfr D i IIAARIMT, SL H F A T I N G LTD. t * t t t + Steak & Sea Food FuHyLicanMd Panting at Rear 1574 The Queensway A Atomic Ave. Franc Tomšič Lastnika: Mike Žagar PLUMBING & HEATING LTD Metro Licence No. 176 43 ALG1E AVE., TORONTO M8Z 5J9 Tel: Bus. 2 5 5- 6 1 44 I Res. 2 5 5-6019 I I J j Tp Tel.: 255-14M £ ■TiiTuffiiiTiiTuffi fi ti.g.iTuT .T ¡J J 5 y j ® ® 9 " •(J .J ¡j umrl je in vstal središče človeške zgodovine je Jezuso va smrt in vstajenje — vse drugo je le do gajanje pred tem ali za tem ^VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI St. Joseph Press 340 Browns Line Tel.: 251-1337 N. T. kompas express Slovenska Potniška Agencija VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE Peter Urbane' Dr. Karel Žuž*k Tel.: 534-8891 Vam želi KOMPAS EXPRESS 635A Bloor St. W. Torqnto Ont - M6G 1K8 STAVBENO PODJETJE F - F Construction Co. Ltd. Lastnik A. F ER KU L 1S3 BETA STREET, TORONTO .M8W 4H5 • Tel.: 259-7334 SLOVENSKA DRŽAVA: eden najbolj zanimivih slovenskih listov VESELO VELIKO NOČ želi vsem Slovencem Ton« 861 College St. Toronto, Vsem Slovencem doma in po svetu želi polnost velikonočnega veselja in živega upanja v prepričanju, da za Velikim petkom tudi našemu narodu kmalu zašije jutro Velike noči! Društvo TABOR v Torontu Tel.: 531-1223 VESELO VELIKO NOČ želi vsem delavcem in znancem' GRADBENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 10 KEYWELL COURT, Toronto, Ont. M8Y 1S6 255-2085 Postani plačujoči naročnik našega lista! m»»i>m»»tii Tali SHips visi! . ViSite 0«-s jr.mas vt.in.-rs Poravnajte naročnino / in darujte v tiskovni sklad ✓ Slovenske Države! ANTON'S AND 50NVese'eve'ifeonočne^raznffeeieii MEAT MARKET m i îT'Aï v.tfto ANTON BAVOEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno »vete meso, okusno prekajeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogalko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejfih cenah, če pripravljate gostije, bankete ali slifno, k priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnim« hladilnike. 633 VAUGHAN ROAD (na vogala Oakwooda)Toronto Tel.: 654-9123 - 654-8112 ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ♦SLOVENIJA* Vam želi VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE doma in po svetu! 618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9 739 Brown's Line, Toronto, Ontario M8W 3V7 HAMILTON ♦531-8475 *255-1742 O idealni družbeni... Nadaljevanje iz str. 1 toda v zaskrbljenosti komunistične partije na škodo komunistov, kar je seveda naraven pojav, kjer pa zopet praksa ne sledi teoriji. Federacija politično prav tako šepa, za kar lahko vzamemo za primer dogodke na Kosovem, ki pomenijo pravo odvrnitev od ustavnih načel, če ne že dejansko, pa vsaj formalno. Gre za resnično narodnostno prebujenje narodov Jugoslavije tako pri Slovencih, kot Hrvatih in Albancih. Rešitve ni iskati v spremembah ustave ali v reorganizaciji republiških in federalnih atributov oblasti, ampak po najzldžnejai poti, ki so se je poslužili komunisti, namreč ha račun samoupravljanja, kjer pa so že' prizadeti republiški ekonomski interesi. 'fbda, ali res ves ta hrup povzročajo zgolj ekonomski interesi, kot bi nam te dogodke radi prikazali, kajti za marksista-komunista je vse drugo le nadfcgradba, hadstavba, ki je veliko manj važna od ekonomije, saj je ves razvoj odvisen le od go-spodarstva* ; l>ejstvo pa je, da se je po Karadjordjevem prebudila narodna zavest jugoslovanskih narodov, pa bi to zavest radi obrnili v smer družbene preureditve. (Edett najbolj perečih problemov, ki se je pred kfatkim pojavil in ki so zanj iznašli nov izraz, so „temeljna izobraževalna jedra" ali „skupna jedra". ,.Skupna izobraževalna jedra" bi bil le eufemizem, t. j. milejši izraz za „pojugoslovanjenje" (pravil-nejlši izraz bi bil „posrbljenje", op. ured.) narodov Jugoslavije (ki ne govorijo srbskega oz. srbohrvaškega jezika, op. ured.). Vsaj tak vtis dobi človek, ki pozna komunistični slovar, ker so nasprotnike takoj obsodili za „ozkosrčne in zagrizene nacionaliste". Skupna izobraževalna jedra bi morda bila še sprejemljiva, če bi se politični (partijski, op. ured.) ideologi in branitelji (proletarske, op. ured.) enotnosti in bratstva (jugoslovanskih narodov, op. ured.) omejili samo na področje, ki jim pripada. Ko gre za komaj do 30% vsega šolskega časa, ki naj bi bil posvečen materinščini, kot se je izrazil predsednik odgovarjajoče komisije, ne pa za 50, 60 80 % kot so pričakovali najbolj naivni seveda z izjemo onih, ki trdijo, da po prebivalstvenem sorazmerju Slovenci zaslužimo le 10% časa za pouk slovenščine in slovenske' književnosti, in da je za slovensko revščino dovolj, če nam pripoznajo sedem pesnikov in pisateljev iz vrta slovenske proze in poezije, kar se pri obilici drugih jugoslovanskih narodnosti in njihovih književnosti mnogim zdi še vse preveč. Če bi slo Za poenostavljenje, poenotenje, izenačenje učnih krtjig za matematiko, kemijo ali naravoslovne vede za vse republike, bi bila razumljiva vnema vzgojiteljev. Ko pa gre za učne predmete od katerih je odvisen bddoči obstoj naroda kot so to narodni jezik, književnost, zgodovina, zemljepisje, zgodovina književnosti, družboslovje in drugi, ki ne spadajo pod eksaktne vede, ki se lahko tolmačijo na različne načine kot imamo priliko videti vsak dan, moremo z vso pravico sumiti, da je namen skupnih izobraževalnih jeder drug. Vprašanje je postala pereče tudi za komuniste: li je to političen problem? Ali se je vprašanje skupnih jeder načelo cb pravem času? Ali je bilo obravnavano na pravi ravni itd.? Če ta problem manj občutijo v Bosni in Hercegovini ali v Makedoniji, je to razumljivo, ker pač nimajo kaj prida izgubiti, morejo pa mnogo pridobiti. Veliko pa lahko izgube Slovenci, manj Srbi in Hrvati zaradi svoje številčnosti, ker ostanejo praktično na istih pozicijah kot so bili ob razpadu Avstro-Ogrske, le da smo Slovenci takrat imeli Cankarja, ki je našim južnim bratom povedal, da se Slovettci t vstopom v Jugoslavijo ne mislimo odpovedati svoji kulturni tradiciji. Takrat se je literat vmešal v politiko, sedaj pa se politika vmešava in sktaSa določati meje materinščini in kar spada v njeno območje. Po Marxovem nauku bi morala narodna zavest že toliko odmreti, da se KPJ, ki je glavni Združevalni faktor narodov Jugoslavije, ne bi bilb več potrebno vtikati se v zadeve, ki so izven njene pristojnosti. Iz ,.skupnih jeder" je nastal političen problem, ki ga bo spet treba reševati s prisilo, kar bo Se 'bolj zmanjšalo ugled partije. Že sedaj se slišijo očitanja proti slovenskemu nacionalizmu: Pri tem bi se bilo dobro spomniti, kaj je Edi Kunštek, sekretar KP Bosne pisal o sestavi stranke pri raznih jugoslovanskih narodih: Srbi so imeli v KP inteligenco in vojsko, Hrvatje so imeli KP organizirano v industriji, v Sloveniji pa so komunisti večinoma bili falirani študentje, farovški hlapci in vlaČuge, ki naj sedaj po svojih zmožnostih in sposobnostih branijo svoj narod pred „skupnimi jedri". Morebiti (prav gotovo — op. ured.) pa bodo „skupna jedra" prav tako žalo&tno končala, kot vsi dosedanji poskusi pojugoslovanjenja oz. posrblje-nja, čeprav so jih prikazali kot brezpomembne in vkljub temu, da so sedaj iznašli posebno terminologijo, ki naj zakrije končni cilj in pozornost naroda obrne drugam. Pri tem bi samo še omenil, da sedaj ideološka emigracija lažje razume odklon zamejskih Slovencev od matične domovine in zakaj zamejski Slovenci doma niso upoštevani. Otepanje balkanizacije s strani zamejstva se bo odslej samo še povečalo in Če se komunistom posreči prodreti s skupnimi izobraževalnimi jedri, bomo morali odslej narodno zavednost iskati na Goriškem, Trža&kem, v Benečiji, na Koroškem in v Porabju, ne pa doma v Sloveniji. Pravzaprav se je privlačnost Slovenije zmanjšala že takrat, ko je Kardelj veliki ideolog slovenskega in jugoslovanskega komunizma priporočal Primorcem, naj volijo italijanske stranke (fratelanca), Korošcem pa, naj podpro avstrijske socialne demokrate. Lep primer, kako razumejo doma politični pluralizem in koliko je zanimanja za našo zamejsko kulturo, so bili letošnji prvi „Kulturni dnevi Slovencev iz Italije", kjer so jim odklonili slavnostnega govornika, po treh dneh pobrali knjige Beli-čiča, Rebule, Jeze in Pahorja in kjer je goste s Primorske pričakala skoraj prazna dvorana. Navsezadnje si bomo morali zastaviti vprašanje: Kdo danes ohranja „jedra slovenske samobitnosti': matična domovina ali zamejstvo in zdom-stvo? Ali, kar zveni še bolj smešno in žalostno obenem: Kje je bolj zagotovljena bodočnost temeljnim in bitnim načelom slovenskega naroda: v matični domovini, ki je njena poglavitna dolžnost slovenstvo ne le ohranjati ampak tudi razvijati; ali v zamejstvu, kjer se borijo, da se obdrže kot Slovenci. ali morda celd v zdomstvu, ki so ga domaČi oblastniki že davno odpisali in obsodili na smrt? Tone Brulc VESELO ALELUJO želi vsem prijateljem in znancem José O sa na CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS /31 Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Tel : 259-9182 — 255-3550 Vesele velikonočne praznike teli vsem prijateljem in sorojakom Stanley ft. Zupan Slovenski advokat in notar Suite 309, 121 Wlllowdalc Ave. WiUowdale, Ont. M2N 6A3 Tel.: 2 2 3-40 14 Neža âtukelj V Torontu je 20. februarja umrla v 90. letu svoje starosti ga. Neža štukelj, roj. Grahek, iz „Mihelino-ve" družine v Ručetni vasi (Bela Krajina). Pokojna je bila znana v slovenski skupini v Torontu kot redna obiskovalka slovenskih cerkev in prireditev ter podpiralka slovenskih misijonov. Z možem Štefanom ki je umrl pred enajstimi leti, sta si po prvi svetovni vojni ustvarila s skrbnimi gospodarstvom uspešno kmetijo. Aktivno sta tudi delovala v farnih in zadružnih organizacijah. Komunistična revolucija tudi njima ni prizanesla, četudi sta - celo po priznanju OZNE - dvakrat rešila vas pred požigom, najprej pod Italijani nato pa pod Nemci, ker sta zagotavljala okupatorje, da se ni bil noben vaščan prostovoljno pridružil partizanom, so jima rdeči leta 1943 izropali vse premičnine in živino, leta 1944 ju pa izgnali s kmetije, ker pač nista hotela kolaborirati s komunisti. Sin Božo pa je našel smrt med šest tisočimi Slovenci in Slovenkami, ki so jih komunisti masovno pobili v okolici Teharjev pri Celju prve dni junija 1945. Mihelinova Neža se je z možem leta 1957 preselila v Kanado k svojim otrokom. Zapušča hčer Štefko, por. Peter Pavlin, v Torontu in sina Toneta v Ottavvi. Bog naj ji bo večni plačnik za njeno trpljenje in dobra dela! Žalujočim ostalim pa naše sožalje! -t-.f)—C?-f -._fj. TTT mrm *m~~* TTT Duhovnika zaprli zaradi protizakonite vsebine molitve Catholic Universe Bulletin v Clevelandu je poročal, da so oblasti v SFRJ aretirale duhovnika Filipa Paviča, ker je v neki verski reviji objavil molitev svetniku Leopoldu Man-diču, v kateri je izrazil nasprotovanje materializmu. Besedilo molitve je bilo: Sv. Leopold Bogdan Mandič! Molite Bogu skupaj z vsemi drugimi svetniki in blaženimi Hrvati za našo faro (Matkovič), za vse naše ljudi, da jih ne bosta prevzeli teorija in praksa materializma. Oblastniki so ukrepali zoper duhovnika Paviča, ker so smatrali vsebino molitve za protiustavno, ker nasprotuje marksistični socialno-politični ureditvi družbe. Kazen za č.g. Paviča: 50 dni zaporne kazni. «is«« ¿41 ^--¿mm OÍSQ0 I J- (S QO0Q OISORfl I ■ >**>'«>: HOTEL »BtE^« - ViA S CROCE IN GERU OMA - RIM - TEL 06 / 7 7 7102 - TELEX I Office of the Cardir.il J55 Church Street Toronto. Ontario .VfcB lZS March 15th, 1984 My Dear Friends: It is with a sense of gratitude that I s< a this opportunity to thank all of you who are giving your tk e and talents to planning the Papal Visit. This Papal Newsletter will henceforth be our instrument of communication. We now have over 500 people working with us. I am overwhelmed by the offers of assistance which we have received from every level of government; from the private sector; and from individuals throughout our community. With six months to go before His Holiness arrives in Toronto we are already feeling the effects of his visit. The sense of unity we are experiencing now is a tribute to this man of peace. When we began the planning for September, none of us could have anticipated the enormity of the task. What could have been an organizational nightmare has become a labour of love for all of those involved. The planning process is exciting and complex. We hope to keep everyone up to date through this Papal Newsletter. I encourage all of our Committee Chairmen and Coordinators to use it. With my deepest appreciation, I remain. RIMU SLOVENSKI HOTEL »BLED« V Lastnik: VINKO LEVSTIK Davčna obremenitev Sodobne skrbstvene države imajo zlasti v dobi gospodarskega zastoja velike izdatke. Kljub temu so med poedinimi^ državami velike razlike, ker so razlike tako v gospodarski mocl poedinih držav kot tudi v programih, ki so na razpolago državljanom. Zedinjene drz"ave so n. pr. edina industrijska država, ki nima družinskih doklad. V Kanadi dobi temeljno pokojnino vsak državljan, ko deseže 65 leto starosti, ^v ZDA pa samo oni, ki so bili kedaj zaposleni. Primerjava kaze naslednjo sliko (podatki označeni z * se nanašajo na 1. 1982, ostali na 1981): ž Janez Archbishop of Toronto Pavel II. bo obiskal 14. septembra 1984 Toronto. NARAŠČAJOČI STROŠKI ZA SOCIALNO SKRBSTVO V dobi gospodarskega zastoja so vse demokratične industrijske države v velikih -finančnih teSavah. Na eni strani se njihovi dohodki zmanjšujejo tako od posrednih kot neposrednih davkov, na drugi strani pa se izdatki večajo, ker ima vedno večje, število prebivalcev pravico do raznih vrst družbene podpore. Četudi so nekateri programi, kot n. pr. zavarovanje za primer brezposelnosti, -financirani od podjetnikov in delavcev, zadoščajo njihovi prispevki samo za dobe, kadar je gospodarska dejavnost zdrava in je število brezposelnih sorazmerno nizko. V dobah velike brezposelnoti mora podpirati država te izdatke z dodatnimi prispevki iz splošnih državnih sredstev. Presežek državnih izdatkov nad dohodki veča inflacijo, kar seveda ne pomaga k izboljšanju gospodarskega stanja. Pred kratkim je izšla knjiga nemškega znanstvenika Manfreda 6. Schmidta o politiki skrbstvene države pod konservativno in socialno-demokratsko vlado (mednarodna primerjava), ki navaja podatke za več drz'av, kako je narastel odstotek državnih izdatkov za socialno skrbstvo kot odstotek bruto narodnega proizvoda od 1. 1960 do 19S1. Država: Državni izdatki za socialno skrbstvo kot odstotek bruto narodnega proizvoda': 1960 1981 Švi ca 7.77. 14.97. Japonska 8.07. 17.57. ZDA 10.97. 21.07. Franci j a 13.47. 23.87. Angli j a 13. 97. 24. 97. Avstrija 17.97. 27.97. Danska 10.27. 29.07. I tal i j a , 16. 57. 29. 17. Zapadna Nemčija 20.57. 31.57. Švedska 14.57. 33.57. Ni zozemska 16.37. 36. 17. Belgija 17.07. 38.07. Prva masa v Kanadi je bila darovana v Gaspeju pred 450 leti - 24. julija 1534. Kanadska federalna vlada je prispevala $ 500.000 univerzi Mount St. Vincent v Halifaxu za ustanovitev prve kanadske vse-uciliske stol ice za ženske študije. V letu 1982/83 so dobile potrebne drŽave na svetu 9.12 milijonov ton živil, predvsem žita in moke. Podporo so delili preko mednarodne organizacije International Wheat Council, ki je bila ustanovljena 1. 1968. Od svoje ustanovitve pa dosedaj so razdelili preko nje nad 80 milijonov ton zita. V letu 1981 1982 so razdelili 7.92 milijonov ton hrane. Slavni darovalci so: ZDA 5.86 milijonov, Evropska skupnost 1.6 milijona, Kana da 830.000, Avstralija 300.000 in Japonska 310.000 ton. Pomoči je bilo deležnih kakih 100 držav: 52 "/. v Afriki, 30% v Aziji in 157. v Latinski Ameriki. Število polno zaposlenih profesorjev na kanadskih univerza!', je naraslo od 5.325 leta 1959 na kakih 33.990. Odstotek proffe sorjev, ki imajo doktorat, je v istem času narasel od 427. na 63"/.. The Canadian Catholic Organi za ti on for Development and Peace (CC0DP) je poslala od septembra 1982 za $ 2,441.600 pomoči 34 deželam v Afriki za programe, ki bodo izboljšali ali sploh o-mogoči1 i preskrbo prebivalstva z vodo. CC0DP dobi denar z zbirko po katoliških župnijah vsako leto v postu, zasebno zbrane vsote pa se povečajo z dodatki, ki jih daje federalna vlada preko CIDA (Canadian International Development Agency). Voditelji vseh večjih krščanskih veroizpovedi v Kanadi so izdali poziv svojim vernikom, naj praznujejo petek, 13. aprila kot poseben dan molitve in posta za svetovni mir. V Regini je bil posvečen za dia /kona 721etni dr. John Riffel, ki je upokojen zobozdravnik. Žana mu je umrla pred devetimi leti. Je oče 10 otrok in ima 21 vnukov. Država Japonska ZDA 11 a 1 i j a Kanada* Zapadna Newmcija* Angli j a* Fr anci j a* Davki kot 7. bruto Fovprečni davek na narodnega oroizvoda na osebo 2"v. 2.634 % US 317. 3.832 $ US 347. 2.066 $ US 367. 4.181 i US 377. 4. 133 t US 407. 3.319 t US 447. 4.532 i US 75LETNICA KANADSKE ZADRU2NE ZVEZE SPREMEMBE V AMERIŠKI MLADINI Zastopniki takrat obstoječih kanadskih zadrug, ki so bile večinoma potrošne zadruge v Novi Škotski in Ontariju, so ustanovili na sestanku v Hamiltonu 6. marca 1909 kanadsko Zadružno zvezo - Cooperative Union o-f Canada - kot predstavnico angleško govorečih Kanadčanov. Glavna gibalna sila je bil George Keen, priseljenec iz Anglije, ki je pomagal ustanoviti potroŠno zadrugo v Bramptonu. Bil je prvi tajnik Zveze in je ostal na tem vodilnem mestu celih 35 let. Bil je tudi urednik lista The Canadian Cooperator, ki je služil širjenju zadružne misli in je bil obenem obveščevalna vez med na široko raztresenimi zadrugami. Za Keena je bilo, kot se je sam izrazil, zadružništvo "socialna vera". V zadružništvu je videl uspesno sredstvo za rešitev vseh perečih drufbenih problemov. V prvi dobi delovanja se je posvetila Zveza predvsem zadruzni vzgoji, obenem pa je tudi posredovala izkušnje med zadrugami in pomagala voditi prve korake novim zadrugam, ki so se ustanavljale. Po drugi svetovni vojni je razvila Zveza tudi znatno dejavnost na področju raziskovanja. Ta odsek je vodil do svoje upokojitve George Davidovic, bivši tajnik Jugoslovanske zadružne zveze. V nekaj letih svojega delovanja je izšlo lepo število njegovih študij, ki so mnogo pripomogle, da so si pridobili kanadski zadružniki priznanje in ugled v mednarodnem zadružnem svetu. Zaradi povečane dejavnosti (in tudi večje -finančne podlage) -federacij poedinih zadruznih strok (poljedelske, kreditne, potrošne, ribiške, stavbne,itd.) je opustila Zveza zadnja leta vzgojno delo in ga prepustila tem -federacijam, in se je osredotočila na predstavništvo v Kanadi in v svetu. Delovanje Zveze obsega pet področij: odnošaji do državne uprave, koordinacija skupnih interesov vseh vrst zadružništva, igranje vodilne vloge pri pospeševanju zadružništva in seznanjanja javnosti z zadružnim sektorjem, mendarodna povezava zadružništva in pospeševanje zadružništva v deželah razvoja. Velik del njenega delovanja zavzema predstavništvo (obenem s CCC) pri vladi tako v zakonodaji (leta 1972 je končno le bil sprejet enoten zadružni zakon za celo Kanado) kot tudi pri vladni administraciji. Eden vidnih primerov je nova zadruga za energijo Enerco, kjer se je država obvezala, da bo vložila v njo enako vsoto kot jo bodo vložile zadruge - do meje 100 milijonov dolarjev. Državna zveza ravnateljev srednjih šol v ZDA je zaslišala lansko leto 1500 dijakov in je sedaj objavila izid pod naslovom THE MOOD OF AMERICAN YOUTH. Objavljeni podatki kažejo veliko razliko deseti mi 1eti. s položajem pred Tri četrtine dijakov je izjavilo, da nimajo nobenih resnih problemov v družini in da lahko govore s starši o čemerkoli, kar jih moti ali zanima. Pred desetimi leti je bila tega mnenja samo polovica^ dijakov in nad 40"/. jih je izjavilo, da bi bili bolj srečni, če bi živeli drugje kot doma. 477. jih je izjavilo, da so mamila najslabši vpliv na mladino, 117., da je alkohol in 97. tovarišija. Nad tričetrt jih je izjavilo, da so enako kot starši zaskrbljeni zaradi rabe mamil. Pred 10 letih je bilo to mnenje samo polovice dijakov. 657. jih hodi redno v cerkev - pred 10 l^eti samo četrtina. In tri četrtine jih je mnenja, ^ da so njihove šole nadpovprečne. 607. jih je izjavilo, da posvečajo študiju izven šole B ali manj ur na teden, toda najboljši učenci nad 10 ur. Šport je najbolj priljubjena dejavnost v prostem času tako za •fante kot za dekleta. Nad polovico jih tudi bere - -fantje predvsem znanstvene -fantazije, dekleta romantične zgodbe. 88/C jih uživa ročk glasbo in 157. klasično. 547. jih namerava nadaljevati Študije (štiriletni kolegij) dočim je imela take načrte pred 10 leti samo ena tretjina. Idealna starost za poroke je po njihovem mnenju 22 let. Največ jih namerava izbrati poklic v zvezi s komputerji - 237. fantov in 117. deklet. Dvakrat toliko deklet namerava postati zdravnica kot fantov zdravnik. Kot največji svetovni problem so označili jedrno vojno, dočim so označili pred 10 leti za navečji problem okolje ih porast prebi valstva. Kljub temu je smatrala več kot polovica jedrno orožje potrebno za narodno obrambo in ena tretjina je bila za vojaško obveznost nasproti samo eni četrtini 1. 1974. Kanadska zadruzna zveza se je včlanila v Mednarodno zadružno zvezo leta 1921. Ker priznava Mednarodna zadružna zveza za vsako državo samo eno reprezentančno organizacijo in ker so francosko govoreči zadrugarji v Kanadi odklonili povabilo, da bi se včlanili v CUC (ustanovili so leta 1946 svojo lastno zvezo Conseil Canadien de la cooperation -CCC), so rešili problem reprezentance tako, da so izvoljeni na odgovarjajoča mesta v Mednarodni zadružni zvezi za eno poslovno dobo predstavniki CUC, naslednjo pa predstavniki CCC. Ze zgodaj je skusala Zveza podpirati razvoj zadružništva med prvotnimi naseljenci Kanade, med Indijanci in Inuiti (Eskimci). V ta namen je ustanovila poseben fond Cooperative Development Foundation (CDF). Ko je začela pozneje vlada podpirati te vrste zadružništva, je ostal fond nekaj let brez posebne aktivnosti. Po drugi svetovni vojni pa so ga zopet poživili, toda sedaj podpira razvoj zadružništva v deželah v razvoju. Vanj prispevajo tako poedini zadružniki kot tudi zadruzne organizacije. V nekaterih primerih (n. pr. province Alberta, Saskatchewan in Manitoba) prida provinca, v vseh primerih pa federalna vlada preko svoje organizacije za mednarodno pomoč CIDA enako vsoto, poveča razpoložljive vsote za programe, ki vodijo izboljšanja življenskih pogojev v teh deželah. V 1. prla denarno ali tehnično 102 razvojna programa za kreditne zveze in druge vrste zadrug v 30 deželah. kar znatno do znatnega 1982 je pod- Zveza izdaja od 1. 1975 naprej letna poročila o stanju zadružništva v Kanadi (vključno zadružništvo francosko govorečih Kanadčanov). Zadnje poročilo C00PERATIVES CANADA '83 izkazuje naslednje stanje (podatki so za konec 1981): t v Osem potrosno-prodajni h central je imelo 1,073.206 članov in 26.603 uslužbencev. Presežek je znašal 84,892.000 od katerega je bilo porabljenih 65,248.000 * za rabat. Štiri zadruge, ki prodajajo žito, so imele 226.691 članov in 9.416 uslužbencev. Presežek je znašal 129,377.000 $ in 106,960.000 $ je bilo razdeljeno med člane. Razen njih obstoja se več drugih zadrug, ki skrbe za prodajo raznih pridelkov svojih članov kot med, zelenjavo, perutnino, itd. Dve dolgoročni kreditni zadrugi (Trust) sta upravljali 6.371 milijonov dolarjev premoženja in sta zaposlovali 623 uslužbencev. Presežek je znašal 1,210.000 3.466 kreditnih zadrug je imelo 9,795.889 članov s skoraj 30 milijardami prihrankov. Sest zadružnih zavarovalnic je imelo v veljavi 7,344.609 polic in 5.871 uslužbencev. Štiri ribiške zadruge so imele 7.705 članov in 2.641 uslužbencev. Enajst zadružnih mlekarn je imelo 33.362 članov in 7.321 uslužbencev. Za številne ostale zadruge poročilo ne daje podrobnejših podatkov. Zveza bo slovesno praznovala svojo 751etnico ob priliki letošnjega občnega zbora, ki bo v Saskatoonu 6. in 7. junija. Mnogi Slovenci v Kanadi so člane raznih vrst zadrug. ki iih predstavlja CUC. Kot skupina pa imamo dve hranilnici in posojilnici v Torontu. Rudolf Cujes VELIK PORAST SKRBSTVENE DRŽAVE Ko so morale industrijske države po veliki gospodarski krizi 1. 1929 uvesti nove programe, ki so preskrbeli velik del prebival sta ali z zaslužkom ali pa vsaj z nadomestnim zasluzkom, kadar ni bilo na razpolago dovolj dela (brezposelno zavrovanje in druge vrste podpor), se je bistveno spremenilo stali'SCe države do gospodarstva. Vlade so opustile politiko nevmešavanja v gospodarstvo in so začele aktivno vposegati vanj. Ko je narasla storilnost gospodarst va dosegla tako višino, da se je zivljenska ravan večine prebivalstva dvignila na višino, ki so preje o njej lahko samo sanjali, je postalo nemogoče prezreti potrebe tistih, ki iz kakršnega koli razloga niso bili deležni tega obilja. Tako se je rodi 1a^ "skrbstvena" država z zelo zapletenim sistemom programov, ki skušajo olajšati gospodarski položaj osebam brez dohodkov ali z nizkimi dohodki. Sedanji gospodarski sistem daje se vedno prednost stvarnim pravicam pred osebnimi pravicami in vodi, kljub številnim programom, ki prenaša jo preko davkov dohodke od ene skupine na drugo, do vedno večjega prepada med temi, ki imajo vedno vec in drugimi, ki imajo vedno manj. Zato tudi ni čudno, da porabljajo sodobne države vedno večji odstotek bruto narodnega proizvoda za skrbstven namene. Naslednja preglednica kaz'e, v koliki meri so se povečali izdatki za skrbstvo v poedinih državah od 1. i960 do 1981 : Drž ava Skrbstveni izdatki kot 7. bruto narodneg a proizvoda 1960 1981 Belgi j a 17.0 7. 38.0 X Nizozemska 16.3 7. 36. 1 7. Švedska 14.5 7. 33. 5 7. Zapadna Nemčija 20.5 7. 31.5 7. Itali j a 16.5 7. 29. 1 7. Danska 10.2 5 29.0 7. Avstri j a 17.9 7. 27. 9 7. Angli ja 13.9 7. 24. 9 7. Franci j a 13. 4 7. 23.8 7. U. S. A. 10.9 7. 21. O 7. Japonska 8.0 7. 17.5 7. Švica 7.7 7. 14.9 7. Neki Francoz je sedel 4 mesece v svojem naslanjaču pred televi zijskim aparatom - kot mrlič. Nihče ga ni pogrešal, čeprav je bilo to v Parizu; edini, ki je končno "pozanimal" zanj, bil lastnik hiše, kateremu dolgoval mrlič stanarino za se je js 4 The visit of His Holiness Pope John Paul II to the Martyrs' Shrine and Sainte Marie among the Hurons at Midland, Ont. is84 p»p»i visit September 15,1984. To Huronia mesece. EPo: Slovenski glas, VI1/23 V sovjetski republiki Latviji je podpisalo 130.000 Latvijcev protestno spomenico, naslovljeno na Andropova, zaradi obsodbe dveh latvijskih katoliških duhovnikov - brez ozira na težave ki jih bodo imeli zaradi teh podpisov. CPo: S.g.,V11/23 Zelo stara poklicna organizacija poljskih katoliških litera-tov Konfrater— nija Literacka je izključila iz svojih vrst znanega pisatelja Jana Dobra-czynskega, češda se je vdinjal škodljivemu levičarskemu katolicizmu in "da njegovo levičar stvo škoduje poljski Cerkvi in poljskemu narodu." CPo: S.g., V11/23 Slovenci so končno spregledali Pod tem naslovom je N. Jurčevič v hrvaški reviji „Poruka" štev. 4/83 napisal članek, ki ga zaradi izredne aktualnosti in pomembnosti predvsem za Slovence prinašamo v celoti. Takole pravi: „Na 10. zasedanju CK SKJ koncem oktobra v Belgradu je vstal vodja slovenskih komunistov France Popit, poznan najbolj po tem, da je strmoglavil domoljubnega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča. Popit je zakličal: „Ne le svobodni strelci, ampak tudi nekateri vodilni tovariši v Zvezi komunistov vztrajajo pri zahtevi spremembe ustave v smislu centralistične ideologije podrejanja in etatizma kot kulta države, a mi na to ne reagiramo." (NIN, 30. 10. 1983) Slovenskim komunistom so se — končno — odprle oči, a povod za to je bil na videz malenkosten. Gre za t. i. enotna jedra za materinski jezik in književnost, ki so jih sestavili neki anonimni avtorji, in ki bi jih morale sprejeti vse republike in pokrajine v formalno federativni Jugoslaviji kot minimalne skupne programe za vzgojo v svojih šolah. Javnost v začetku sploh ni vedela, kako izgledajo ti enotni šolski programi, dokler jih ni v oktobrski številki objavila slovenska revija Sodobnost in to celo v hrvaškem., jeziku. Udelelžba slovenskih avtorjev v teh programih je zares minimalna. Takoj so ostro nastopili slovenski književniki: „Program za časa diktature (Aleksandrove ,— op. ur.) je bil boljši kot ga nudi novi Načrt..." In: „Iz srbskih izkušenj gledani so načrti prirejeni za celo Jugoslavijo..." Odločilni slovenski književniki kot Ciril Zlobec in Janez Menart so z najostrejšimi izrazi obsodili enotne ¡šolske programe: „Mi mislimo, da je sleherno kratenje popolne avtonomije jezika in literature napad na na-'so nacionalno, fizično avtonomnost." (Zlobec) „Prišel sem do zaključka, da se je nekdo pod nekakim pritiskom in proti svoji volji sporazumel o nečem umazanem..." (Menart) Slovenci so ves ta spopad iz kulturno-poli-tičnega prenesli na izključno politično področje in tako pridobili na času. S kritiko neke „nestrpnosti" v tekstu Izjave Društva slovenskih književnikov proti enotnim jedrom, je najvišji slovenski komunistični funkcionar Franc Šetinc to,čno pokazal ne le na slabo zastopanost slovenskih književnikov ampak tudi na celotno tendenco stvari: ustvarjanje nekakega jugoslovanskega naroda. F. Šetinc je rekel: ,.Do zbliževanja ni mogoče priti z vsiljevanjem stališč, najmanj pa z občutkom zadovoljstva v neki monolitnosti. Če skupnost razumemo kot koeksistenco, potem to ne more ,biti ustvarjanje nekake nadnacionalne strukture, kakor to nekateri mislijo." Slovenci se zavedajo, da ¡bi se duhovni profil njihovih mlajših generacij zelo spremenil, če bi jih prisilili, da bi od sedanjih 70)% snovi slovenske književnosti v razmerju s celotnim poukom literature in jezika padli na 50i%, kajti v ostalih 50% snovi niso zastopani Slovenci. To je torej zunanji videz spopada. Gre pa za (že dolgo časa nagrmadeni odpor proti srbijanskim nameram, oziroma centralističnim tendencam, ki prihajajo iz Bel-grada. C. Zlobec opisuje mnenje srbskih sodnikov o ustvarjanju enotnih jeder in polemiko proti Belgradu in skuša omiliti slovenski odpor, vendar pa zatrjuje: „Gotovo je to čustvenega značaja, ker je Bel-grad vendarle simbol države, razen tega pa je še prestolica Srbije... Srbija naj bi izvedla ta jedra jezikovno-literarno. Ko pa je pozneje, med razgovori, padla zahteva po „enotnem jeziku", so bili ravno tovariši iz Srbije nepopustljivo gluhi za kakršnekoli spremembe in drugačno razlago in so zahtevali da se vse sprejme tako, kot so oni predlagali. Naši odposlanci pa so to razumeli kot pritisk. Zato je ta kritika verjetno neupravičeno in preveč ostro naperjena proti t. i. Belgradu kot sinonimu za potencialne unitaristične ambicije." Morda je kritika proti Belgradu v tem konkretnem primeru bila zares pretirana, kajti glavni Krivci za enotna književno-jezikovna jedra ne živijo v glavnem mestu Srbije ampak v Zagrebu. Predsednik enotnega uredništva za sestavljenje jeder je bil dr. Mate Jergovič* predstavnik SR Hrvatske. On je mnenja, da so ta jedra — „velika stvar". Njemu pomaga Srb Stipe šuvar, ki naravnost besno napada slovenske in albanske nasprotnike jeder: „Moramo sodelovati, da ne bi nastale nepotrebne razlike. Delo za enotna programska jedra je eden izmed najbolj otipljivih izrazov naše zelje po sodelovanju v korist vseh. Nihče ne kroji v Belgradu nobenih programov in jih nikomur ne vsiljuje... Ne razumem posameznikov niti nekate- rih organizacij, ki so zagnali krik in vik, umetno razgrevajo duhove, zavajajo k uporom in nepotrebnim sporom v 'širši javnosti in delajo iz vsega tega političen škandal, kot da bi v resnici šlo za diktat ali za unitaristično zaroto!" Kot je bilo mogoče pričakovati, je izobraževalna jedra v Jugoslaviji prvi sprejel Prosvetni svet Hrvaške. Vendar je „tovariš Jergovi^ v svoji razpravi opomnil Hrvaško, da bodo nekatera središča že takoj v začetku šla v svoji enotnosti dalje, kot to predvidevajo „jedra" sama," kot to v pismu NIN-u 30. oktobra trdi funkcionar Socialistične zveze Hrvaške, Srb Milan P.akas. To hrva&ko klečeplazenje Belgradu, ali točneje rečeno to kvislinško razmerje napram Srbiji je opazil tudi nemški časnikar Viktor Meier, ki piše: „V Belgradu zamerijo Slovencem tudi to, da so odgovorni organi Hrvaške že sprejeli nova navodila. V kolikor je mogoče ugotoviti, v njih niso dovolj zastopane koristi Hrvaške, toda vodstvo v Zagrebu, kot na drugih področjih, tudi tu zavzema zanimivo stališče, ne izzivati nerazpoloženja Belgrada." (FAZ, 29. 10. 83) Spričo kritike iz lastnih vrst se odgovorni kulturniki v Zagrebu izgovarjajo z malo verjetno trditvijo, da Slovenci niso dovolj poučeni o značaju enotnega minimuma,, kar pa je precej neumno. V Beogradu namreč popolnoma dobro vedo, zakaj se Slovenci upirajo in v skladu s tem tudi poo-strujejo svoje protislovenske izpade. V članku „Ju-goslavenstvo u književnosti danas" (Politika, 4. 11. 83) neki Milivoje Markovic ostro obračunava z vrhunskima slovenskima intelektualcema Josipom Vidmarjem in Jožetom Javorakom: „Nekateri naši ugledni intelektualci, ki smo jim verjeli in jih zelo spoštovali kot jugoslovanske, revolucionarje kot je, recimo, Josip Vidmar, danes pišejo in govorijo, da jih ne briga, kaj se dogaja v kateri drugi republiki, da je to stvar vsakega posameznika... Ostreje se je treba zoperstaviti barbarizmu Jožeta Javorška ki, v svoji knjigi „Nevarne zveze" na strani 318 pravi, da, srbohrvaški jezik zločinsko iz-podjeda slovenščino, o srbohrvaškem jeziku pa pravi, da je balkanska jebentilogija. Seveda, ta Mar-kovi£ predrzno hvali unitaristično-centralistično dobo po pretekli vojni in odkrito zagovarja uved-;bo t. ,1. „jugoslovanskega stališča" v književnost in ustvarjanje t., i. „jugoslovenske književnosti" — in nihče mu ne sme nasprotovati. Razen Slovencev se upirajo, tudi kosovski Albanci — in to po srbijanskem genocidu na Koso-vem,, kar je seveda junaštvo prve stopnje. Albanci hočejo med predstavnike svoje književnosti v Jugoslaviji šteti tudi albanske pisatelje iz Albanije. Prav tako želijo Slovenci med svoje pisatelje šteti tudi slovenske književnike iz Avstrije in Italije. Proti temu pa so Srbi s čudno logiko, da bi potemtakem morali poučevati književnost nekateijh sosednih narodov. In zakaj ne? Slovenski književniki tudi trdijo, da bi se v primeru uvedbe izobraževalnih jeder v sedanji obliki slovenski dijaki v Italiji in Avstriji učili več slovenske književnosti kot pa v svoji domovini Sloveniji. , Jasno je, da Slovenci končno prihajajo dp spoznanja, kako zelo so se zmotili, ko so med vojno in po njej slepo branili Jugoslavijo in „jugoslo-venstvo". V polemiki proti ideologu ustvarjanja » jugoslovanske nacije", Kosta Nadja, pesnik Janez Menart ugovarja Nadjevim napovedim, da ne bi bilo marksistično, trditi, da danes ali jutri ne bo nastal jugoslovanski narod: „Marksizem se je pri Slovencih v mnogih ozirih „prijel" prav zaradi pravilnega razumevanja narodnostnega vprašanja. Lahko pa se, seveda, tudi „odprime", če bo še več takih generalov... Z ozirom na dejstvo da je v o-zračju še mnogo takih jugoslovanskih, unitaristič-nih tendenc, tudi na predlog enotnih jeder ne moremo gledati kot na neko slučajno, prenagljeno zamisel, ampak kot na sestavni del zelo daljnosežnih načrtov." (Osmica 10. 9.) Tu je Menart zadel v živo. Srbijanci in njihovi kvizlingi v drugih republikah nameravajo postopoma osporavati vse, po čemer je Jugoslavija federalistična in v narodno-kulturnem oziru pluralistična. Slovenija, ki je do sedaj v mnogočem bila „država v državi" (ožja Hrvaška je. že davno drugorazredni satelit Belgrada, središča srbstva), je sedaj na vrsti za Kosovim in Vojvodino kot zadnja ovira pri ustvarjanju podlage za nivelira-nje Jugoslavije kot unitaristične države. Unitari-zem pa je :bil vedno druga stran medalje veliko-srbskega imperializma. Slovenci bi zdaj morali iti še korak dalje in se pridružiti protijugoslovanskim narodom: Hrvatom in Albancem s Kosova pa tudi avtonomističnim gibanjem, kot npr. vojvodinskim Tednik TIME j« ieel v svoji «t» vilki 30. januarja posebno prilogo za letošnje zimske olimpijske igre v Sarajevu. Med drugimi slikami je ^udi slika Slovenca ^Bojana Krizaja,ki je dosegel četrto mesto v slalomu na prejšnji olimpiadi na Lake Placid - samo 2 stotinki sekunde za zmagovalcem, ki je dobil bronasto medaljo. V uvodnem' članku priloge pise John Skow: "Res je, da je 'flashy' blondi-nec Bojan Križaj, ki je končal četrti v velikem slalomu na Lake Placid, neke vrste heroj, in da ni mogoče najti nikogar, ki ne bi pričakoval, da bo dosegel zlato medaljo. Po krajevnem mnenju bi bilo to lepo, toda ce Križaj uspe, ne bo dobil svojega lastnega hotela kot ga dobijo avstrijski heroji. Koncem koncev, to je Bosna in Križaj je 'a miserable Slovenian"' Nasilje postaja vedno bolj- upo rabi¿ana metoda političnega boja. Število smrtnih ^primerov se v tem desetletju veča vsako leto. Medtem ko je bilo 1. 1971 samo okrog 20 ^mrtnih primerov na leto, je znašalo Število smr ti v zadnjih letih:1.173 (1980) 5.611 (1981), 6.166 (1