Št. 81. V Gorici, v soboto dne 12. oktobra 1901. Letnik III. Izhaja vsak torck in Holtoto v ttulnu ob 11. mi prmlpoldtie za niesto ter oL 3. uri pnpoldmt za doželo. Ako pado nala dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stune po posli prejeman ali v Gorici na doin pošiljan celoletno 8 K., pollotno i K. in četrtlclno 2 K. I'rodaja se v Gorici v tobakarnah Schwarz v Šolskih ulioah in J»' I- lersitz v Nunskili ulicah po 8 vin. GOEICA (Kjutranje izdanjo.) Urcdinilvo in uprnvništvo so tmliÄJata ˇ »i «o račiuiijo po petit- vi'stah in nicer ako at tiukajo 1-krat po ltf Yin., 2-krat po 10 vin., 3-krat ]>o 8 rin. Ako Be večkrat tiukajo, raeu- nijo Ku po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušio. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Kje tiči laž? (Koiiec.) Še leta 1897 trdil je dr. Tuma na ajdovskem javnem ihodu, da se oklepa dr. Gregorčičevega programa, a že leta 18% je zaeel izpodrivati može, ka- teri so ga bili posadili na poslansko slo- lico, siliti se v ospredje — in dasi jo bit kot novinec med nanii dosegel že de- želno poslanstvo in na izrecno nj e- govo zahievo tudi plačano de- ž e 1 n o o d b o r n i š t v o, spenjal se je tudi po državnern poslanstvu. Izneverivši se popolnoma programu, na podlagi ka- terega je bil izvoljen deželnim poslan- cem, ustanovil si je v dosego svojih se- bičnih namenov tako zvano „narodno- napredno" stranko, sejej postavil načelo in zanelil med poprej uzorno aloznirni goriškimi Slovenci prepir, ki se je vgnezdil v mesto, v naše trge in vasi, v javne zastope, v drušlva in družine ter se pogubno širi in pokvarja in pokon- čuje plodove dolgoletnega složnega de- lovanja in moralo nažega Ijuilstva. Nikdar, od kar se je vzbudila iskra narodnega čutja v našem Jjudstvu, ni bilo slovensko prebivalstvo naše dežele tako zbegano, niso bile razmere med nanii tako žalo- stne, tako neznosne, nego so zdaj, ko je začela dr. Tumova peklenska setev siliti v klasje in ko gre dr. Tumi za njegov gmotni obstanek. Najžalostueji prizori pa so se po- javili v deželnem zboru, kjer je bila vsled Tumovega spletkarskega rovanja — poprej vedno kompaklna desetorica slovenskih deželnih poslancev razcepljena v dva tabora, italijanski večini v potni- lovalni posmeh, a vsestianskim intere- som slovenskih delov dežele v neizmerno gmotno in duševno škoclo. Postojnska gospoda! Ntkar ne spa- jajte imena dr. Tunu' z obrambo svo- jega narodno-naprednega trga, ker je uprav ta dr. Tuma pokvaril vse to, kar so dosegli in še imeli doseči naši naj- veljavnejši možje po onih shodih, o ka- terih je „Slovenski Narod" o svojem času tako laskavo poročal. Zlasti pa je bilo njegovo delovanje usodepolno v de- želnozborskem zasedanju 1. 1899. Takrat so bila pogajanja med merodajnimi či- nitelji dozorela že do tako ugodnega po- ložaja, da smo se smeli nadejati izpol- nitve naših najvažnejših narodnih zahfev v deželnem zboru, odboru in deželnih uradih; imeli smo dobiti 80° 0 za deželni žolski zalog, kar bi bilo najvišjega po- rnena v dosego splošne narodne omike po dostojno plačanih učiteljih, brez obremenjenja kmetskih davkoplačevalcev; poravnavo z goriškim meslom radi slo- venske ljudske sole v Gorici, prispevek 100.000 gld. za vipavsko železnico (mi- mogrede povedano, je dr. Tuma jedini glasoval proti teinu prispevku), ne da bi morali dovoliti takojšnje obrestovanje prispevka 50.000 gld. za furlanski tram- vaj, o katerem se še dandanes ne ve, kedaj da se bode začel graditi itd. Kako je takrat dr. Tuma za hrbtom slo- venskegakluba pravizborno spletkaril najprej pri sedanjem nadSkof'u Nj. Em. kardinalu Missiji in poznej« pri deželnem glavarju Pajerju — to je že razložila „Gorica" v at. 6. in 7. iz 1. 1900. Danes Varn labko še enkrat s po- polnim prepričanjem povern, da nain je dr. Tuma takrat brezvestno vse pokon- öal, u t. r d i v ä i s tern t a 0 a s n i p o - I i t i č n i, skrajno neugodni po- lo ž a j (v prilog naširn dušmaniuom), ne da bi se bila vsaj nuin goriSkim Sloveneem izpolnila katora koli tako opravičena tirjatev. — Doznali ste go- lovo, da je dr. Tuma v de/elnem zboru glasoval zu vsprejem užitnine v deželno upravo, a da je, kakor je toaain priznal v seji deželnega zbora, v kateri je odgo- varjal glavar PajtM- na dotično interpe- lacijo poslanca Gfče, potein osebno, po svojem glasilu in po svojih privržencih na vse kriplje podiral in konečno tudi podrl dolitni eno^lasni zborov sklep. In to v znamenito škodo deželi, ki je zgn- bila s tern letnih 130.000 K, in davko- plaOevalcev, a v prilog zasebnemu pod- jetniku. Znano \'am mora biti tudi, da je dr. TumavpHijal ab^tinenco v deželni zbor, potem jo pa smošil in obsojal, ko je videl, da bi bili tern potom pridobili slovenski poslanci, ako bi bili edini pod vodstvom dr. Gregorčiča in Alfred a grol'a Coroninija, svojemu narodu kar inu tiče po božji in naravni postavi. To, če ke- daj, v tern trenotku, ki se morebiti ne povrne nikdar vec, prepotrebno edi- nost je nečuveno razbil dr. Tuma nam primorskim Sloveneem in tudi Vam v neizrečeno žkodo. Dasi je mož zdaj agilen, vendar ne zasluži, da se za-nj ogrevate. V vsein svojem delovauju in po vsem svojem prizadevanju namreč ne vidi in ne išče druzega, nego samega sebe in svojo osebno gmotno korist. Dr. Tuma sam je iz- rekel : „Politik (torej tudi poslanec) mora v prvi vrsti skrbetiza-se, potein še le za svoje volilce; dr. Gregorčič mora ravno radi tegapropasti, ker je nesebi- č e n". Izrekel je to gotovo ne iz pre- prid-anja in iz spoštovanja do dr. Gre- gorčiča, ampak glede na svoje materi- jelno stanje in na dtjstvo, da je zacel služiti denarja, ko se inu življenje že nagiba, mej tern ko ima deco Ae v naj- nežniši starosti. Dr. Tuma je z a r a d i b o 1 e z n i stopil v pokoj, rekel je, da zahteva to korist n a ro da. A ko je spoznal, da na tem potu ne pride z lahka do tega, kar je prostovoljno in po nepotrebnem sam zavrgel pod pretvezo „narodne ko- risti" in si doinneval, da so mu odprta še vedno dotič-na vrata, je zopel hotel vstopiti v državno službo. Ponujal je v 1 a d i, ako g a sprejrae, to, kar m u j <* bil p o v e r i 1 narod t a č a s, k o j e bil c. k r. u r a d n i k. 0 b e t a I j e n :t m r e d c. k r. v 1 a d i v s v o j i d o ' i č n i p r o š n j i, da o d - 1 o ž i d e ž e I u o imJ bo ruišt vo, d e - ielno püshuislvü in da s e o d - p o v e vsake m u p o 1 i t i č n e m u d e- 1 o v a n j u v p r i d S 1 o \ e n c e m. Biti mora to gola resnica. Piavil mi je to dr. Tuma sam in tudi drugi, ki so mo- rali to znati. Kako me je pre-senetila ta vest kot zdravnika, si zamore misliti vsakdo, ako povem, da sem bil jaz tisti, kateri je napravil pred poldrugim letom t. j. dne 7. okt. 1. 1897. dr. Tumi na njegovo prošnjo ono po državnem zdravniku polrjeno spričevalo, na kate- rega podlagi je bil stalno umirovljen isti dr. Tuma. In sedaj, Oestiti gospodje zastopniki postojnskega trga, perite, ako Vam drago, še nadalje svojega zamorca dr. Tumo, katerega spajate z narodno Postojno, onega dr. Tumo, ki je v eni zadnjih sej deželnega zbora gorižkega brez vsacega povoda d v a k r a t zagotovil, da ni n a- e i j o n a 1 i s t, to se pravi po domače, da inu je narodnost deveta briga. Jaz končam, ker mislim da je do- volj. Ako želite že kacega daljnega po- jasnila o političnem delovanju dr. Tume na Goriškem, obrnite se, irnenovaje se, pisrneno ali po kakem časopisu do mene, pripravljen sem dati Vam ga vsaki čas. A to ne radi dr. Tume ali svoje osebe, ampak radi stvari naroda, za katero tu v prvi vrsti gre. V Gorici, dne 11. oktobra 1901. Dr. Al. R. Hojic. Užitnina v deželnem zboru. i. Vpra:5anje o užitnini razpravlja se v naši deželi že leto in dan in je vzbu- dilo živo zaiiimanje ne le v vseh krogih naše ožjp domovine, temveč tudi drugod. To je jako razumljivo, če pomislimo, da bo trpela naša dežela za prihodnjih deset let le pri žganih opojnih pijačah 1,300.000 K škode, ker ni sprejela pravočasno užit- nine v lastno režijo, trditev, ki je neo- vržena in neovrgljiva. Tumovo glasilo se je sicer repenčilo pred razpravo o užitnini v deželnem zboru, da se bode moral zagovarjati re- ferent (inančnega odseka, poslanec Ber- buč, glede na to in druge užitnino za- devne trditve, katere je razložil v svojem poročilu; a ko je prišel trenotek za to, je stisnil dr. Tuma rep med noge ter uprizoril čin, da so se začeli celo njegovi privr/eiici debelo gledati. Namesto da bi odgovarjal na poročilo poslanca Berbuč-a, stavil je predlog. naj se dene imenovani gospod pred častno sodišče, češ v njego- vem porocilu mrgoli napadov na Tumovo osebo. Da je bilo to le neutemeljena in smešna pretveza, izvirajoča iz bojazni pred razpravo o užit.nini, razvidi se iz razsodbe častne jury-e, katera se je so- glasno izrekla, da v BerbuČevem poro- cilu ni niti jedne žaljive besedice niti osebnih napadov. To se razvidi tudi iz zagovora dr. Tume, kateri je v javni seji trdil, da on noče javne razprave, ker noče prenašati — kdo bi se mu ne smejal? — domačega prepira v zbornico. Na ta način se je hotel izviti naš užitninski junak iz zagate ter se izmuz- niti grdi blamaži, ki ga je čakala. Toda mož se je motil. Res je, da je zavlekel to vprašanje s svojim postopanjem toliko, da se niso dali italijanski poslanci več LISTEK. Polabski godec. Spisal E. Ziehen. Iz lepe hišice v Verbentinu (vendski vasici na Hanoveranskem) so se oglašale strune. Hišici «e približa mlad kmet v prazneni obleki. „S kom pa gode tü notri mladi, veseli Dobelic?" vpraša po- starnega moža, ki je stal tarn blizo. „Kolarjevega sina uči godbe, ta hoče biti godec", odvrne starček. „Ali ne veste, koliko časa bosta že godla?" izprašuje kmet dalje. „Kad bi izpregovoril par besedij z D-belicem". „No, dolgo pač to ne bo" meni on. „Saj godeta že precej časa. Če se vam ne mudi, sediva na ono-le klado, pogo- voriva se malo. Godba res ni trajala več dolgo. Vaški godec je bil tršast, Irideset- leten mož, zelo živahnega značaja. Sedel je s petnajstletnim udencem za ogromnim pultom (naslanjačem). Ukazal mu je bil gosti lahko vajo v „A dur"; in godel je i njim tudi sam vsako noto posebej. LJčenca so bili iz početka malo pre- strašili trije križi, kajti bil je še le za- četnik. Ko je pa čul od učitelja, da je že dvakrat godeJ ta kos, lotil se ga je srčno. Med i gran j em pa mahoma zakriči Dobelic: Fis I" „i in . Ali učenec ni mialil tü toliko na italijansko besedo, ampak bolj na do- mučo „wiss!"*) Treh križev se niti spom- nil ni več ; in poleg krepkega Fis-a uči- teljevega je potegnil močan F na zadnji struni. „Fis!" zakriči nagli muzikant bli- žčecih ocij, in čokati kolarjev sin poleg- ne zopet prav krepak F. „Fis!!" zarjove Dobelic srdito že v tretje — in ves obupan poprime deček lok in tako „krepko" potegne svoj F na zadnji strani, da je struna počila. Ni trajalo rninuto in že sta bila pred vrati: deček, gosli in lok. In Dobelic zagnni popolnoma zmešaneinu učencu: *) V nižje üHkion: krepko, irčncK „Potepuh, povej očetu: naj ti prej prevrta ušesa z debelim svedrom (pest- nikom), potem pridi spet!" Pri tem zaluskne duri in kolarjev sin je šepal s6 svojim vijolinom in uma- zanim lokom pobesene glave domov. „Da bi te burja! To je pa kaj nagel človek!" mislil si je kmet pri tem, ko je frlel prestrašeni bodoči glasbenik iz sobe. In sklenil je še malo potrpeti, predno obišče važkega muzikanta. „Res, naglo mu zavre !* reče star- ček. „Ce pa kdo zna ravnati ž njim, se mu ne primeri kaj takega. Ne vem sicer kaj hočete od njega, ali to pa že lahko rečem : Ko pridete k njemu, bo že spet tako miren in vesel, kakor bi se ne bilo zgodilo nič. Čim bolj kriči in udeluje, toliko prej mu mine' „muska". Saj se še čudim, da je toliko časa potrpel z be- dastim dečakom; kajti njegovega očeta nič kaj ne more. Kjerkoli sreča kolarja Bornejka, namrdne se zaničljivo ter mu obrne hrbet. Ljudje so si zastonj belili lase, zakaj ga ne more; kajti kolar trdi, da mu nikdar ni storil žalega. Ree, da je kolar malce visok in se baha s6 svo- jim denarjem — ali zatö bi ga pač Do- belic ne mogel sovražiti; saj mu Bor- nejk nič node. Iz prva se je godec bra- nil na vse pretege, da ne bo poučeval fan- tina; udal se je še le, ko mu je obljubil Bornejk trikrat toliko, kakor so plače- vali drugi. Ne bo se čudil, če bo zdaj tudi kolar divjal". „Nu moja stvar gotovo ne razsrdi Dobelica", menil je mladi kmet. In ustal je ter stopal proti godčevi hiäi. „Vpra- žati ga čem: ali bi hotel gosti prihodnji teden na svatbi mojega brata se svojimi godciil. „Če ni obljubil že komu drugemu, gotovo stori tako", odvrne oni smej6. „Saj to je njegovo največje veselje, če more potovati okrog z vijolinom, klari- netom in notanii. Tedaj je prav v svo- jem „elementu" (kot riba v vodij I Tü vošči starček kmetu dobro srečo ter odide domov na nasprotno itran vasi. — Debelic je bil glasbeni releum, da mu ga ni bilo para na yaem lerem bregu prepričati o možnosti uroditve le zadeve do 1. jan. 1. 1902; a do razprave je mo- ralo priti, zato je bilo že poskrbljeno. Pri glavni razpravi pa, katcro pri- občirno v večini po stenografskem zapis- niku, je doživel dr. Tunm tak poraz, da je po debati izginil iz zbornice kakor z vodo polit pudelček. Ta blaniaža niu je tudi zašla v kosli in prouzročila ono ner- voznost, katera ga vodi od blamaže do blamaže. Le tako je razumeti, kako more spisati akadernično izobražen človek in odvetnik ono grozno konfuzno kolobo- cijo, katero je odposlal kot popravek po § 19. v „Neue Freie Presse", ki ga je neusrniljeno blamirala. V tej nervoznosti je iskati tudi uzrok, da je spustil v svet dve odprti pismi, jedno g. dež. glavarju dr. Pajerju in jedno referentu Berbuc-u, ki sta le živ dokaz, da ni bil kos svoji nalogi v zbornici ter bi rad na ta način preslepil sebe in svoje pristaše, kako hudo je bil poražen v zbornici. Nje- govo glasilo je priobčiio o tej razpravi, c'lanke v katorih mrgoli običajnih su- rovosti in psovk, zavijanj resnice in trditev brez najinanjših dokazov. Najbuje mu je bilo pri oni razpravi, da ga je poročevalec finančnega odseka razkrinkal, pojasnujoč prave Turnove na- mere gledč na užitnino. Ker ni imel dr. Tuma stvarnih ugovorov proti Berbučevem razlogom in trditvam, pomagati si je hotel — kakor v takih slučajih navadno — z zabavljicami, zasmehom, ironijo in gnjilo šalo; zato je pa poročevalec Berbuč v svojem odgovoru rekel, da je treba naj- prej poznati narnene nasprotnikove, ako hočemo njega razloge dobro umeti in prav oceniti. Dr. Tuma je sam priznal — tako je govoril referent — na shodu v Dolenji Vrtojbi dne 19. avgusta 1. I., da je uver- jen o tern, da bi bilaužitnina v lastnifrežiji deželi v korist ; a „narodno -napredna" stranka je proti temu, ker „b i imel ta u r a d (namreč deželno-užitninski) si In o v e 1 i k o m o č i in upliva nakrč- rnarje in mesarje, ki so skoro vsi tudi trgovci v deželi, in bi dobil tako v odvisnost ravno isti stan, kije temelj in opora „narodno-napredne" stranke, in ob enern stan, od katerega je odvisna bodocnost naše do- rn o v i n e", Referent je rekel dalje: Iz tega je razvidno, da je sam Tuma uverjen o ko- risti deželno - užitninskega urada, a je proti njemu iz strankarskih namenov ; zato narejajo pa tudi njegovi razlogi in zagovori utis ex offo-zagovornika, ki mora zagovarjati zločinca proti svojomu pre- pričanju. Vsakdo si lahko misli, kak utis je naredilo na vse poslance, posebno itali- janske. to Borbučevo pojasnilo. Deželni odbornik je o tem v zbornici in odboru molčal, a na shodu v Vrtojbi govoril kot načelnik „nar.-napredne stranke" proti deželno-užitninskemu uradu, in sedaj je spodnje Labe. To je moral spoznati vsakdo, ki ga je videl in sliSal gosti na goslih ali klarinetu; ljubil je oboje enako. Prvo umetnost (originalnost) je pokazal še le tedaj prav, ko je držal vijolin pod brado ali klarinet v ustih, pa tudi sicer se je moglo videti takoj, da mora biti to poseben človek. Bil je zavaljene po- stave; gibčne roke in noge so imele vedno kaj dela; bil je polnih rdečih lie, imel je temne bliščeče oči pa vranje lase. Vse je kazalo, da je nagel vroče- ' krven Človek. In res ga ni bilo na daleč takega burnega človeka. Gorje mu, kdor ga je razdražil! Tedaj mu je bilo za člo- veka kolikor za muho. Prava burja! V srdu mu je rabil lok tako dobro za orožje kot klarinet, in z isto lahkoto je vrgel nasprotniku na glavo stolico ali pa vrček ali okrožnik. Na tak način je bil razbil prej — v mladih letih — že mar- sikatero reč, ki ni bila namenjena pr- votno za boj, ali za metanje; posebno kadar je priSel med ljudi, ki niso poznali njegovega značaja. (Dalje pride.) hotel e<>lo v zbornici kazati se, da je iz prepričanja proti deželni režiji! To razkrinkanje je bilo za dr. Tumo hud udarec, in ni čudo, čo je postal radi tega nervozen. Najbolj se pa boji, da bi volilci to izvedeli, zato ujiije njegovo gla- silu, da je poslanoc Berbuc — „farbal". Škoda, da ni prof. Berbuč v zbor- nici tudi povedal, da se je poklonil Tu- mov pobratirn Andrej Gabršček privat- nemu zakupniku ob Oasu, ko je deželni odbor odposlal dva uradnika v zadevi erarske užitnine po deželi, ter mu zatrdil, da oni (narodno-napredni) so proti dežel- nemu užitninskemu uradu, dočim je pisala „Soča" skoro istočasno v dopisu iz Bovca, da oni bi bili takoj za to misel, ko bi imeli Slovenci večino v dežolnern zboru. V tern slučaju bi bila torej lastna režija dožoli v korist, tako pa ni. Tako delajo in pišejo ti ljudje; a če jim kdo ne ve- ruje, zmirjajo ga s „sleparjem našega ljudstva1'. S tern bi bila slika popolna, in raz- krinkan ne bi bil le dr. Tuma, temveč tudi „narodno-napredna". Potem bi spre- videl lahko vsakdo, zakaj sedi največ krčmarjer v izvrševalnem odboru te stranke in zakaj so ravno nekateri krčmarji največji narodno - napredni kričači. Nič ne bi bilo škodilo, ako bi bil poročevalec še dodal, da eskomptuje tudi označeni zakupnik menice „goriške ljud- ske posojiluice" in „trgovsko - obrtne zadruge". Razprava o našem šolstvu v deželnem zboru goriškem. in. Ko je označil poročevalec svoje misli o vzrokih teh neuspehov, odgovarja v obče na vprašanje: „Kaj hočemo in kake naj bodo naše srednje in druge Sole?", kar je bilo zelo umestno, ker inače bi se lahko merodajni krogi izgo- varjali, da ne vemo, kaj hočerno. Poro- <3ilo navaja na drobno, česa želimo za našo mladino, tor stavi kouccno poro- čevalec v imenu žolskega odseka pet konkrelnih predlogov. Ta dul poročila so glasi doslovno: Solski odsek odgovarja torej na vprašanje, kaj hočemo z našimi sred- njimi šolami, tako-le : V umstrenem oziru težimo za našo mladino po pravi omiki, sloneči na strogi versko nravstveni podlagi, po blaženjti srea in tvorbi čistih in pleinenitih zna- čajev po sistematičnem razvoju njenih umstvenih sposobnostij ; v formalnem oziru želimo, da si prisvoji v naših šo- lah ono prijazno-resno vedenje in lično kretanje, ki odgovarja duhu časa. V znan- stvenem oziru zahtevamo, naj si prisvoji bogat zaklad temeljitega znanja iz raz- ličnih ved in predmetov, toda tako, da postane to znanje njena last, s katero 8vobodno gospodari, ne pa spominsko gradivo, katero po potrebi lahko meha- nično recitujo. To znanje mora postati gonilna moč, ki oživlja njerio dušno de- lovanje, izbuja novo misli, vodizaupanje v samega sobe in jo dovede do samo- stojnega mišljenja in dušnega delovanja. V praktičnem oziru se jemlje v poštev posebno vse ono znanje, one vede in predmeli, katori bodo mladini v pod- poro, ko stopi v praktično življenje, s posebnim ozirom na razmere v deželi; sereda zmirom le tako, da se nikdar ne izpušča izpred očij prvi in glavni namen vse vzgoje. Šolski odsek jo uverjen, da je do- seči ta cilj le s tern, da se preuredi vos pouk na temelju materinščine a mora izrecno povdarjati, da zahteva tudi za- naprej polno znanje nemščine od naše mladine, ko dovrši srednje sole. Uverjen je pa tudi, da je to mogoče doseči pri realnem učbenem načinu in primernem številu tedenskih ur v visji meri rego do sedaj. Saj je obče znano, da podere često mehanično brbljanje v jednem dneva ves večtedenski trud učitelja nein- škega jezika. Nobena stvar ne kvari tako pravilnega znanja in izgovarjanja nein- ščine kakor mehanično prisvajanje tva- rine, katero učonec niti dobro ne razume, v jezični obliki, ki je navadno — grozna. Sicer pa govore tudi skušnje v drugih kronovinah za resničnost teh nazorov. Mogoče, da bode sem ter tja po- inanjkovalo usposobljenega učiteljskega osobja, da bi odpomoglo tem neprilikam. A temu pride visoka vlada v okom, ako ustanovi potrobno število štipendij za one naše domačine, ki so koncali tukajšnje srednje žole z dobrim uspehom in se zavežejo po končanih študijah na vseu- čilisču službovati določeno število let v Gorici. Z ozirom na vse to predlaga sol- ski odsek : Visoki zbor naj izvoli skleniti: 1. Visokn vhida se pozivlja, naj iz- voli nakloniti ljudskemu žolstvu v po- kneženi grofovini goriško - gradiščanski letno podporo 100.000 K v svrho, da se povzdigne v deželi nivö splošne Ijudske omike. 2. Visoka vlada so pozivlja. naj pre- uredi tukoj izobraževališče za učitelje v Kopru in za učiteljice v Gorici tako, da bodeta odgovarjula duhu casa, svojemu visokemu namenu in strogo pedagogič- nim načelom. 3. Visoka vlada naj postavi državne srednje sole v Gorici na narodno pod- lago ter uvede prehodno nemudoma v spodnje razrede reöenih šol materinščino kot učni jezik. 4. Visoka vJada naj preuredi /, ozi- rom na to in na zdrava pedagogična na- čela tukajžnjo c. kr. deško in dekliško vadnico in c. kr. pripravljavnici. 5. Visoka vlada naj ustanovi po- trebno število Štipendij za najbolj.^o abi- turijente dornačine, ki bi se posvetili prol'esuri ter se zuvozali poueevati vsaj deset let na lukajSnjih srednjih äoluh. ' V Gorici, 16. julija 1901. Za šolski odsek načelnik in poročcvjilcc: BERBÜC. K besedi se je oglasil prvi v tej zudevi dr. Tuma, kateri se je naj prej zgražal nad nevspehi na gorižkih sred- njih žolah in se je pohvalno izrekel o porocilu in poročovalcu, ki je z veliko marljivostjo nabral toliko in takega gra- diva, da izziva deželo v obrambo. Go- vornik no odobrava pa graje, ki tiei po njegovem mnenju v poročilu, glede na naže ljudske učitolje, (ješ, da so oni Krivi neuspehov pri ljudskem šolstvu, razpravlja žalostne razmero na učito- ljišču v Kopru, kritikuje nekatere pred- loge v šolskem svetu, ki stremijo za tem, da bi ne prisli domačini na nuäe sred- nje šole, graja „tarokujoče" profesorje in pravi, naj se v četrti točki Berbuče- vega poročila naravnost pove, da ho- čemo c. kr. vadnico in pripravljavnico slovensko in laško, namesto „preurejeno na zdrava pedagogična načela". Poročevalec Berbuč slovesno pro- testuje proti temu, da dela poročilo od- govorne naše učitelje za to, ako je ra- zina naših ljudskih šol nižja nego dru- god in so vspehi ljudske sole nepovoljni, in misli, da dokaže to najbolje, ako pre- čita dotični odstavek iz poroOila, kar se tudi zgodi. Neverjotno je, pravi poročevalec, kako more kdo iz tega porocila izvajati, da so učitelji krivi neuspehov na naših ljudskih šolah, ko navaja poročilo iz- rocno prave vzroke, ki so: poldnovni pouk in ogromno žtevilo jedno- in dvo- razrednic. Dalje opazi, dd je dr. Tuma to govoril le skozi okno ven, in pravi, da se ne more spuščati v razpravo glede na grajunje razmer v Kopru in v šol- skem svetu, kor jib ne more kontrolirati. Konečno prodhiga, naj proide vis. zbor- nica v podrobno razpravo o tem poro- cilu. — Soglasno sprojnto. V podrobni debati so bile vse točke soglasno sprejete. Dr. Tuma je stavil še G. predlog, naj sestavlja äolska oblast pri razpisanju učiteljskih mest za srednje sole mesta tako, da bodo zamogli zanje prositi tudi domačini. Poslanec Berbuč opozarja, da je ta predlog v protislovju s prejšnjimi, je torej neumesten, zato ga zbornica zavrne. Zanj ni glasoval niti dr. Tuma. Tako je končala razprava o teh predlogih in o torn poročilu, ki razsvet- Ijuje nase solske razmere — posebno one na na.sih srednjih šolah, tako, kakor so nobeno do sedaj. Ilvaležni moramo biti poslancu Berbuču za to lepo delo. 0 p 1 S 1. h licit, krogov. — Zadnja „Soča,, očila ,.Gorici-', da denuncira, in kliče h koncu: fcj obrekovalcem! Ali je pozabila ,.Soca" na svoje denuncijacije? Ako ona denuncira celo nedolžne uOitelje samo iz zlobnega namena, ali nima pravice „Gorica" oglasiti se, ko gre za vero? Da, to je njena dolžnost, kajti učitelji naj ne dajejo takih zgledov. Ako je kdo sam neveren, naj ne spravlja še drugih v nevero. „Soča" napada učitelje, ki no- čejo trobiti v njen rog, na nesramen nacin, brez vzroka — ,.Gorica" pa ni- koli ne, ampak omenja samo take, ki delujejo v škodo in nesrečo ljudstva. Iz Pcvinc. — (Prepovedani j a v n i shod). Preteklo nedeljo so ho- teli tu v naši vasi prirediti javni shod tisti soc. demokrati, a ni se jim posre- čilo! Kajti hitro ko smo Pevmenčani iz- vedeli, da bo ta gnjiloba „pridigovala1' in ko smo zagledali tisti rudeči lepak na krčmi Vincenca Kotnavlija, smo eagrmeli. Tedaj pa pride tudi lastnik hiše g. A. Figl in prepove shod socijalistom. Naže ljudstvo je bilo vsled tega sevoda jako zadovoljno, ker mi Pevmenčani ne ču- timo za svoje izveličanje prav nobene potrebe poslušati socijalistiški kalamon. Mi ne maramo ljudij, ki hodijo okoli v oveji obleki, a so zgrabljivi volkovi, ki glodajo in iščejo, kj(; bi kaj raztrgali in požrli. Tudi ne maramo tistih hujskačev in surovežev, ki se drže v socijalistiSkem brlogu, ker nam je Ijubši domaui mir nego vsi socijalistiški slepi blagri. Socijalisti so se potem vlekli v bliž- njo krčmo k g. Božkinu in ondi najeli zaprto sobo. Vsega skupaj je bilo menda okoli 100 oseb, mladih in starih, največ seveda radovednežev, ki so prodajali z\- jala, kakor je ob lakih „imonitnih" prili- kah vedno. Okoli 5. ure pa so odšli z dolgimi nosovi. Sklicatelj shoda je bil kakor navadno Kris tan. Tudi naS g. kurat je dobil povabilo in je sei na shod in jednako dva pod- župana. Ko pa so videli, da je äkoda za čas, so zopet odžli. Največ je bilo že iz Podgore delav- cev, rnorda takih, ki še vedno ne poznajo dobro krivih prorokov in pričakujejo od njih česa, kar jim nikdar izpolniti ne morejo. Tako je bilo konec tudi tega shoda za katerem ni ostalo najmanjšega sledu. Pevmenčan. Iz Sv. Kri/a na Vipavskeni. — (Po trgatvi. — Vinska kupčija. — Ž e 1 e z n i c a.) Po dokončani trgatvi trdijo naši vinogradniki, da tolikega pridelka ni bilo od 1. 1875., ko je bila zadnja dobra vinska letina. Kljubu trtni uši, ki je sicer provzročila mnogirn občutljive škode, če tudi so že nasadili mnogi ameriške divjake; kljubu veliki suäi in neposredno pred trgatvijo velikemu de- ževju, kljubu vsemu Lemu je letoänji pridelek razmeroma precej bogat in tudi dober. Če tudi so posestniki zadovoljni s pridelkom, vendar jih muči skrb, ker pridelka ne morejo spraviti v denur, ker ni kupcev. Dunajčanov ni, če tudi so je govorilo pred trgatvijo, da pridejo in pokupijo veliko množino. Bližnjih Kranj- cev tudi ni, kakor druga leta, ko so po- kupili že vftliko inošta. Grozdje so po- kupovali domači posestniki med seboj v manjši meri, kakur druga leta, ker so imeli sami več pridelka in so se bali slabe kupčije. Cena grozdju je bila nizka, od 14 do 20 K, tudi most je po ceni, 20—30 K za hi. Posestniki bi želeli kupcev, ki bi pokupili veliko množino, da bi dobili polrebnega dcnarju. Vinski trgovei s Kranjskega, pridite in prepričato so, da dobite dobro in ceno blago! Krcinarjem s Kanalskoga in Tolmitiskoga so tudi priporočamo, da pridojo k nani, kor dobe blaga, du bodo zadovoljni. Delo pri železuici Jo počasi na- napreduje. Mislili srno, da bodo dola pri mostovih čez potoke pred zimo vsaj to- Iiko napredovala, da bi vodovje kasneje ne oviralo dela, a kakor kaže, čakalo bode tudi to delo bližnjo sponilad. Naši vinogradniki upajo, da bode vsaj želez- nica, ko bode koncana, odprla pot na- šemu vinu. Dal Bog! Iz Sv. Kri/a na Vipavskem. — (0 novem doino v i nskem zakonu). Reševaje proračuue za 1. 1902. jo prišlo v razgovor tudi vprašanje o nasledkih novega domovin.skega zakona. Ivcnstati- ralo se je, da doslej se ne kaže v ni- Čeinur, da bi koristil, kajti mestni ma- gistral v Trstu prineipijelno ne sprejema v obč. zvezo nikogar, ainpak zavrača prošnje kar zaporedoma. Ako trde stranke v svojili prošnjah za sprojem, da bivajo v Trstu nele 10 let, atnpak veliko več; ako trdi župan- stvo v uradni vlogi za vsprejem, da stranka biva v Trstu veliko nad 10 let, to ne velja za tržaški magistrat, ainpak zavrne prošnjo, ker se ni zadostilo $ 2. novega dorn. zakona. Drugače postopajo drugod. V Ljub- Ijani n. pr. je sprejelo inestno starešin- stvo čez 1500 tujcev v obč. zvezo brez posebnih sitnostij. V prinieri bi inoral tržaški magistrat sprejeti kacih JO tisoe novih udov v obč. zvezo. Tudi v Gradcu postopajo drugače v zmislu iji duhu novega zakona. Dokazov za desetletno bivanjwi.dr. si preskrbi mestno svetovalstvo uradnim potom samo, da ugodi, ako je mogoče, prosilcem. V Trstu pa zavračajo proänje že namenoina. Da se pride v okom samovoljnosti trž. magistrata, trebalo bi, da izda c. kr. ministerstvo potrebne ukaze, kako naj se postopa, da se bode izvajal novi zakon tako, da bode dosezal nainen. Tukajšnje starešinstvo je sklenilo, obrniti se na državni zbor in na c. kr. ministerstvo s prošnjo, da izda potrebne ukaze. Priporoca se, da ukrenejo tudi druge občine jednako. Politiöni preg-led. Nov deželnl maršal v Gallclji. Novim deželniin maršalom gališkim je imenovan gros Andrej P o t o c k i, njegovim namestnikom pa grško-katoliški nadškof Szeptycki. Deželnozborske volltve na Češkem. Vsled kompromisa češkoga konser- vativnega veleposestva z ustavoverno nemško stranko in pa vsled združenja Mladočehov s češkimi agrarei bode za- stopan prihodnji češki dežolni odbor po 5 Cehih (3 Mladočehi, 1 veleposestnik in 1 agrarec) in 3 Nemcih. * Izgredl na Rekl. Kor se je posrečilo pri volitvah v ogerski državni zbor prodroti na Koki poslancu Batbiäny, čegar kandidaluro so podpirali tudi nekaleri llrvatje, raje, nego da bi zmagal Italijan Zanella, so priredili v pondoljok 7. t. m. Halijani lirupno de- monslracijo. Deputaeijo, ki je šla naproti izvoljenemu, je sodrga napadla s kame- njem in palicami. Nok iin. svetnik Wein- bard jo 1 >i 1 ranjon z noženi, mnogo dru- gib je bilo ranjonih s kamenjem. Vojastvo je moralo razgnati razsajalce z nasajoniini bajoneti. Italijani so trgali madjarske za- stave in jih teptali v blato. Afganistan. V poslodnjem času se lo ime v di- plomaciji h kratu jako mnogo imenuje. Afganistan je država v Aziji, katera igra velikansko ulogo o bodočib političnih dogodkib v onih krajib, zlasli v razmerah mej Anglijo in Rusijo, kajti Afganistan leži v sredi med Rusijo, Kitajsko, Prednjo (angležko) lndijo in Peizijo. VJadar Al- ganislana pa je te dni unirl in njogovo nasledstvo provzroča diplomatom Anglije volikih skrbi. Kajti v Afganistanu ima Rusija velik upliv in ako ona hoče iz- koristiti ta upliv, ima Anglija dovolj uzroka »e bati, da ruske čete preko Ai- ganistana udero v Indijo in se je polaste. Vsled toga si Anglija mnogo prizadova, da spravi na prostol v Ai'ganistanu moza, ki bi jej bil naklonjon, kar pa so joj težko posreči. Kakor poroča brzojav, je nasledni- k(»m umrlega oinirja izvoljon njegov naj- slarojsi sin Kabil LJlluh Khan. Vojna v južni Afriki. V Angliji vlada volika novolja za- voljo tega, ker ni nobonega upanja, da bi vojna v južni Afriki koneala kaj kmalu. Vso od visih krogov doli do pov- prečnega prebivalstva je ogorčeno zaraili neuspešnega vodstva te vojske, katera je zahtevala že nad 20.000 angležkih vojakov, ki so na bojišču umrli, a nad trikrat toliko onih mož, ki so vsled vojnili štrapac postali takorekoč nezmo žni za življonje. Celo konservativni člani parlamenta se ne morejo več vzdržati, da so no bi najnepovoljnojo izražali o vojnih dogodkib v južni Afriki in o na- sledkih te vojne za vso dr/,avo. Tako jo clan parlamenta Winston Churchill, katorega so Buri vjeli pri Colensu kot vojnoga porocevalca in ki je poznoje ubežal iz Pretorije v Lorenco Marquoz, izjavil na nekern shodu v Saddloworthu, da sedanji položaj v južni Afriki ni nie boljši, nego še mnogo slabsi kakor je bil iz početka te nepo- trobno vojne. Ücital je vladi, da je pre- rnalo poučona o vseh razmerah in pa da si s krutimi proklamacijami in grož- njami le neizmerno škoduje. Zlasti pa je dejal, da leži vsa silna odgovornost na pločih Ch am b or la i na in Bai four a in da bodo njihova cast ako no so kaj druzega odvisna od načina zaključka te vojne. Ljudstva se je polastila noka čudna apatija, kor snmtra ta položaj za stalen in ne vidi rešitve. Najhujše pa uplivajo na angleško prebivalstvo zadnja poroeila o velikih izgubah za Angleže. Glasom teh poročil je padlo od počotka vojne in do danes nič manj nogo 824 častnikov in 16.648 mož. Nougodna poročila pa se množe čedalje bolj. Gilianje vrhovnoga poveljnika Botho proti Natalu daje silno opravila Kitchonorju. To gibanje pro- vzroča Angložem v neprestanih manjših in vecjih spopadih toliko izgub, da je angležka cenzura začela dosledno zati- rati vsa neugodna poročila. Vrhu toga že ni več nobona tajnost, da jo vslod vojne zabrodla Anglija v tožavni finančni položaj. Prav radi toga bodo troba sklicati parlamont, da dovoli nov kredit za vojno 60 milijonov funtov Storl. t. j. 600 milj. goldinarjov. A vodno rastočemu kreditu se upira že tudi Ijudstvo in ako jiojde to pot daljo, no ve se, kaj ima äe sledili v Angliji saini. Domače in razne novice. Njc&aVelinmstvo presvetli ci»sar je podaril stolni corkvi v Gorici za po- pravo 1000 K, „Solskeniu Domu" f>00 K, usmiljonim sestram v ženski bolnici 500 K, corkvi v Šompasu 200 K, cerkvi na Gra- hovem 400 K, cerkvi v Foljanu pri Gra- diški 500 K, cerkvi v Piorisu 400 K. Zn ,.S(»lski Dom" prejolo uprav- ništvo ,,Gorico;': Josip Papežik, ravnatelj v Bysti-ico K 4. — Ilvala! Konservatorjcm z^odovinskili spominkov jo imenovan na mesto uiiir- loga grofa Franca Goroninija, vižji stav- boni svetnik dr. R i g h e 11 i. Vabilo k rodnomu občnomu zboru „AlojzijeviSča", ki bo 28. t. m. ob 107a zj. v prostorih „katoliškega delavskoga društva", SemeniAke ulice :5t. 9., z dnov- nim redom: 1. Poročilo odborovo, 2. morobitni predlogi. Odbor. Podružnica Slomskove zveze. — Vso one gospodo, ki so se prijavili kakor člani toga dru.^tva, se uljudno prosi, da blagovolo doposlali gospodiöni Mariji Urbančič, uiiitoljici v Podgori, članarino, ki znaša 3 K, (za naročniko „ISIovonskoga učitelja" 2 K), da so bo moglo jih prijaviti „Sloinžkovi zvozi" v Ljubljani, ki dopošljo, potem vsakemu čianu logitimaeijo, kakor je v druStvenih pravilih. üdbor. Nnšc u^iloljstvo. Piäejo nam: Due 2. okt. jo imolo učit. drustvo za go- riäki okraj svoje zborovanje pri „Jelenu", navzoö je bil tudi g. okr. š. nadzornik Finžger. Človok bi pričakoval od učit(»ljev in odgojitoljov, da se vsaj pri takih pri- likah, ko javno nastopajo, obnašajo spo- dobno, toda žal, tomu ni tako.*) Ti misijo- narji Gabr.40<;kovili „rosnic" in krivih na- ukov in zvesti pristaši smrdljive „Soče" pokazali so, da so že vredni sodrugi onih, ¦) 0 turn ubna&inju teh svojih najužjih soriiiäljenikov inolči »Soču* kukor — grob. No, pa kaj hočeino, saj bi >SoOa* postala suma aebi nedouledna, ako bi objavljala — take resnice. (^Op. ur.j ki hočc>jo našo Ijudstvo dušovno in gmotno končati. KakorSne so so proj kazali v dopi- sih iz učit. krogov v „Soči", dasi so to tajili, lake so se omenjenega due raz- krinkali v javnosti prod očrni svojoga no- posrednega prodstojnika, c. k. okr. ä. nad- zornika tako. da s(^ jo colo njemu zdolo prc^voc in jo je odkuril, pustivši svoje Ijubljence na ccuiilu. Žoleti bi le bilo, da bi g. nadzornik iz tega dogodka posnel potrebni nauk in so ne pajdašil s takimi olomenti, ki so zreli za vse bolj, nogo za IjuJske uciteljo in odgojiteljo. Ako jo bil „Sočin" dopisnik iz učit. krogov navzoč, je lahko videl, kdo se obnaša kakor falot. „Soöa" pa, ki je ne- davno napadla nekoga duhovnika in ne- kega ucitelja samo zaradi nokoga nodo- üto.jnega vzklika nekega pijanca v njunoj občini, vidi sedaj, kje ima mnogo hvalož- nejžega posla, kot napadati po nedolžnem duhovnike in ucitoljo. Koliko takih in jednakih bosed so sliži, žal, dan za dno- vom, posebno v meslu med Slovenci in med Lahi, a še nikornur ni padlo v glavo, da bi dolal zato odgovorne učiteljo in duhovnike. Pač pa bi bilo pričakovati od naiih učitoljev, da ne nastopajo tako, kakor so nastopili dne 2. okt. ali kakor dola kožbanski g. učitelj. Tu, tu, Gabršček in Tuma, ud c. k. dež. š. svota, delajta in odgojujta svoje somi.^ljenike, da ne bodo uganjali škandalov po javnih lokalih. Predpoludne je priporočal dež. š. nad- zornik, g. vitoz Klodič zbranemu učitelj- stvu slogo s precast, duhovsčino, popol- dno mu je islo uciteljstvo odgovorilo na pobalinski način s psovkami na one, ki so si postavili nalogo združiti k skupnomu delovanju uciteljstvo in duhovščino. To so zaros kranno razmore med učiteljstvom v goriSkem okraju ! Shod na Iderskem. — „Kat. po- liticno društvo za kobariški okraj" jo priredilopreteklo nodeljo naldorskem shod, katerega so jo udeložilo nad 160 mož. Shod je prav dobro vspol. Govorila sta na nj(Mn borjanski vikar proč. g. Sedoj in kobariski kaplan proč. g. Giril V u g a. Nju govora sta bila naperjona proti pi- sariji lažiliboralnih liator, ki i5irijo po- hujšanjo mod našim ljudstvom. Zavračala sta tudi sumnicenjo na slovonsko duhov- ščino na Goriikem, kakor da bi ona ho- tola imeti povsod nekako nadvladjo ter dokazovala pravico in dolžnost duhov- skoga stanu, sodolovati kakor vsak drugi slan pri vsoh zadovah javnoga življTOu J0& mm\ t ! za žensko mladino. • Proslo poslovenil I E. Kljivžar. ' Knjižica se dobiva v „Narodni i Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini [ 9, in pri knjigotržcu Pallichu v > Gorici na Travniku mehko vezana > po 40 vin. po pošti 3 vin vec. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo tr^ovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. A*igelo, Kopfa istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrs". r!ža. Miljsveče prve in druge vrste, nainreč j.)o V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe 8v. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochrnann-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste. Po pošti so impošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. KADIICI! ZAHTfVAjTI POVSOO OG/fRETME PflPIRČRC KOPIST DRUŽBI SV (TrilA IN ^CTOO/ «ATfRi SO MAJBOg^OöVSfti 5«{)OII1 ^ GLAVNANALOGA: i Zastopstvo n Gorico in oblico iia Ant. Jeretič v Gorici.j Usojam si ccnjenenm p. n. občinstvu v mestu in na de- žcli uljudno naznanili, da sein odprl prvo slovensko j v Gorici, Gosposka ulica hiš. štev. 25. j (v hiši in tik trgovine g. A. Kuštrina.) ! V zalogi imam jeklene, nikclnaste, srebrne, tula in zlate ; žepne ure. Vsakovrstne stenske ure, budilke, ure z godbo in ni- / halom, najnovejše in najboljše po jako zmernih cenah. I Založen soin in lahko solidno postrežem gg. krojače in v šiviljc % razisiovi'Hiiiiiiii sivailiiiiiei stroji liajiiovej- ; sih sisteiiiov. | Poslcno in dobro blago, vse po najnižjih konkurenčnih ' cenah S poroštvom 5 let. ] Vsakovrstne poprave izvršujejo se toöno in ' zanesljivo ter jamčim eno leto. Rojakom iz mesta in dežele se toplo priporočam udani J Jakob Šuligoj, ; urar. V Ivan Bednarik priporoča svqjo knjigoveznico y Gorici ulica Vetturini St. 3. „Krojaska zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ciioi'ici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manuiaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak sl.an in vsak lelni čas v Iiajvecji i/J)eri, kakor: sukno, platno, prte- iiino, Cliiison, oksfort, srovico, vsa- kovrstne preproge, zavese, namizne prle; nadaljevsakovrst.no perilo,srajce. Jäger ild. itd. Vse po najiiižjili cenah. ('en« so Htaln«' hrez pogajauja. ; Olje za sluh N po višjem stabnem zdravniku > dr. Schmidt-u ' je popolnoma prosto škodljivih tva- • rin iz etericnih in rastlinskih olj. i To olje je priporočeno po slavnih ^ zdravnikih za uSesno bolezni dr. G. , Ilammerschmid in dr. Goldmann, ka- kor najboljše in najgotovejše zdra- * vilo za vse ušesne bolezni ler Be > vže nad 25 let rabi z najboljšem » vspehom. > Steklenica tega olja z navodom t vdobiva se po 4 K v lekarni d. ( CRISTOFOLETTI v Gorici. I Jakob Miklus, ( I tr^ovcc z lesom in opeko, zaloga f ' j)obištva, rakev (trug), vinskih po- \ , sod, stiskalnice za vino in sadje J I vsake velikosti, kakor tudi krat- 1 kočasnib iger slovenskih „Mari- J I janic" t. j. ličnih in trpežnih w miz iz trdega l(isu, ki imajo \ j znotraj tro- ali šliridelno keg- d I Iji^če z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejši sestavi. za J | krcniarje, zasebnike itd. | I v Pevmi, š za Soškim mostom, p. Gorica, I j priporoca p. n. občinstvu svojo t ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I I hitrejšo postrežbo in jako nizke / I cene. \ Podpisani naznanjam si. občin- slvu v mestu in na deželi, da sein odprl brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjer bodem mogel postreči cenj. svo- je občinstvo, posebno spodnjega dela tries La ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z lzbornimi delavskinii močriii, dalaliko obljubljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vse polrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfurnarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele ae toplo priporočam udani A. Pucelj Lrivee. I Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica I v (Joricl. I i j^ntou j