PoStnina plačana v gotovini.
Leto IX., št. 25 („jutrou xix., št. 140 ») LJubljana, ponedeljek 20. junija 1938
UpravuiStvo: LJubljana, Knafljeva &
—	Telefon St. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126.
Inaeratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7«
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon 8t_ 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-erartnerja.
Ponedeljska izdaja
oživljen je In svet"
Cena 2 Din
(Jrednittvo:
LJubljana, Knafljeva oL 5. Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja >Jutra< Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poŠti prejemana Din 4.- po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon ŠL 2455.
Celje, StrossmayerJeva oL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
SLUŽBENI PRIČETEK
VSESOKOLSKEGA ZLETA V PRAGI
Z nastopom 32*000 sokolske dece so se včeraj pričeli sokolski dnevi v Pragi — Javnemu nastopu je prisostvovalo 150.000 gledalcev
Praga, 19. junija, h. Z današnjim dnem so se pričele oficielne prireditve X. vse-sokolskega zleta. Kakor prejšnja leta, je tudi letos otvoril zletne dni nastop sokolske dece, ki se je zbrala letos v izredno velikem številu. Kakor se množe sokolske vrste v splošnem, tako naraščajo tudi vrste najmlajših sokolskih pripadnikov. To je nazorno pokazal tudi današnji dan sokolske dece, ki je nastopila v tako impo-zantnem številu, kot doslej še nikdar. 32.000 najmlajših Sokoličev in Sokoličic se je zbralo danes v Pragi, kar je pač najlepši dokaz, da imajo roditelji polno zaupanje v sokolsko vzgojo ter da pri izoblikovanju značajev svojih otrok polagajo veliko važnost ne samo na telesni, marveč tudi na duševni razvoj.
Stanovanjski odbor je imel veliko dela in skrbi, da je mogel poskrbeti za stanovanja in prehrano. Saj to niso odrastli ljudje, marveč je treba nadzirati vsak njihov korak in skrbeti za njihovo pravilno nastanitev in prehrano. Priznati pa je treba, da je stanovanjski odsek to veliko in odgovorno delo vzorno izvršil. Pri nastanitvi in prehrani so imeli glavno besedo zdravniki. Da ne bi morali otroci, izmučeni od skušenj in nastopov, predaleč hoditi na stanovanja in po hrano, so vso stvar uredili tako, da so 20.000 malih Sokoličev in Sokoličic porazmestili kar v garderobah na zletišču in na najbližjih šolah.
Nad 10.000 sokolske dece je prišlo iz obmejnih krajev. Vso skrb za njih je na predlog primatorja Prage dr. Zenkla prevzela praška občina, ki je tako znova pokazala svojo polno razumevanje za sokolske ideje in cilje. Prvotno je praška občina povabila na svoj račun 30.000 obmejnih Sokoličev. Ker pa so se pojavile težave glede nastanitve, so morali to število omejiti na 10.000.
Prehrana je bila vzorno organizirana in so dobivali otroci dnevno po 6 obrokov. V ilustracijo ogromnega dela, ki so ga pri tem imeli sokolski organizatorji, naj samo navedemo, da je 32.000 Sokoličic in Sokoličev potrebovalo dnevno samo za zajutrk in večerjo 250.000 žemelj. Salame so jim radelili dnevno 5.100 kg, iz hrenovk, ki so jim jih dnevno razdelili za okrepčilo, pa bi lahko napravili verigo dolgo 10 km.
Večina Sokoličev je prišla v Prago že v petek in soboto. Sokoličice so sodelovale samo iz praških društev in najbližje okolice, da si je na ta način prireditveni odbor olajšal delo z nastanitvijo, ker so lahko takoj po končanem nastopu krenile domov.
Slavnostni sprevod
Praške ulice so danes že v zgodnjih jutranjih urah zaživele. Na določenih zbirališčih se je zbirala sokolska deca ter se pripravljala za slavnostni sprevod. Vreme se je zjutraj nekoliko kisalo in je že izgledalo, da bo pokvarilo vso prireditev, toda kmalu se je pokazalo iz oblakov soln-ce in nastal je najlepši dan. ki je razpo-
loženje sokolske dece in množic še bolj dvignil. Praško prebivalstvo je na vsakem koraku kazalo svoje simpatije in ljubezen do sokolske dece. Od vseh strani so jim prinašali okrepčila in priboljške ter skrbeli, da je bilo vse v najlepšem redu. Ko se je začel formirati sprevod, je občinstvo napolnilo ulice, po katerih je krenil. Koder se je pojavila sokolska deca, ni bilo vzklikanja ne konca ne kraja, mladina pa je žarečih oči razigrano odzdrav-Ijala in mahala z zastavicami.
Ob 8.30 je bil sprevod že formiran in na povelje staroste COS je krenila povorka po glavnih mestnih ulicah preko Vaclavskega namesti na sokolski s'adion, kamor je prispela ob 11.40. Pogled na sprevod je bil nepopisen. V sprevodu je korakalo 27.743 Sokoličev in Sokoličic iz 50 sokolskih žup češkoslovaške republike, žal jugoslovenska sokolska deca ni imela prilike sodelovati pri tej največji manifestaciji sokolske mladine. V sprevodu so nosili 432 praporov, igralo pa je 23 sokolskih godb, b rotečih skupno 660 mož. Mnogo dece je bilo tudi v pestrih narodnih nošah, kar je nudilo posebno živopisno sliko. ObčinsLvo je sokolsko deco na vsej poti navdušeno aklamiralo in m bilo vzklikanja ne konca ne kraja.
Javni nastop
Za popoldanska javni nastop se je začelo občinstvo zbirati že kmalu popoldne. Avtomobili, avtobusi in tramvaji so neprestano bruhali pred stadionom nepregledne množice, dolge povorke pa so prihajale peš. Do 17. ure, ko se je pričel nastop, se je zbralo ra telovadišču 150.000 ljudi, tako da so biie tribune in stojišča napolnjena kakor ob glavnih zletnih dneh. Med drugimi odličniki so bili ministrski predsednik dr. Hodža z več ministri, predsednika obeh zbornic narodnega predstavništva dr. Soukup in Malypetr, francoski in bolgarski poslanik, številni predstavniki oblasti ter češkoslovaškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Ko so se ob 17. odprla vhodna vrata na telovadišče in je v štirih mogočnih kolonah prikorakala na telovadišče sokolska deca, jo je sprejelo frenetično ploskanje in vzklikam je. Z drobcenimi, a strumnimi koraki so ti najmlajši in najmanjši sokolski pripadniki že s prvim svojim r.a-stopom pokazali, da hočejo biti odločni predstavniki in pobomiki sokolske vzgoje. Ko so se razvrstili po prostranem telovadišču, so med sviranjem državne himne dvignili na drog državno zastavo, nato pa se je takoj pričel javni nastop.
Najprvo je nas opilo 6.000 najmlajših Sokoličev pod geslom »Pojte z nami!« Predvajali so ljubko otroško rajanje po napevih narodnih pesmi in si na mah osvojili sria vseh prisotnih, ki niso štedili z odobravanjem in priznanjem.
Druga točka nastopa je pripadla ženski ded, ki je gledalcem predočila telovadbo v telovadnicah in na letnih telovaddščih. Nastopilo je pet skupin po 360 telovadk v starosti 6 do 14 let.
Tretjo točko je tvoril nastop 2000 Sokoličev v starosti 9 do 14 let iz vse češkoslovaške republike. Posebne skupine so tvorili slovaški in podkarpatski Sokoliči, ki so izvajali razne narodne plese in želi burno odobravanje.
četrta točka so bile vaje moške dece v starosti 9 do 10 let po motivih narodnih pesmi. Mali Sokoliči so z neverjetno skladnos' jo izvajali razmeroma težke vaje in ni bilo priznanja ne konca ne kraja.
Sledile so Sokoličice v starosti 9 do 14 let, ki so izvajale ljubke proste vaje in so bile prav tako deležne potnega priznanja
Nastop so zaključile proste vaje moSke dece, ki so napravile po številu sodelujočih in po izvedbi najboljši vtis.
Današnja prireditev je bila zaključena s poklonitvijo državni ' zastavi, ki so jo na'o sneli z droga med sviranjem državne himne, nakar je deca skupno z občinstvom za,pela slovansko himno »Hej Slovani«.
Sokolska razstava
V Holešcovicah, kjer je običajno praški velesejem, je bila danes v navzočnosti zastopnikov vsega slovanskega sokolstva, oblas i in številnega občinstva otvorjena sokolska razstava, ki prikazuje razvoj sokolstva od prvih početkov do današnjega mogočnega razmaha. Razstava je zelo skrbno sestavljena in vsebuje mnogo zgodovinskih dokumentov, ki pričajo, kako trdo je bdlo delo, ko so prvi sokolski pionirji orali ledino in pripravljali temelje soikolskemiu pekretu. Posebni oddelki vsebujejo bogate statistične poda'ke ki diagrame, ki se nacašajo na vse panoge sokolske vzgoje v telovadnicah in izven njih, posebno poučni pa so oddelki, ki se nanašajo na narodno obrambno vzgojo sokolstva. Veliko pozornost vzbuja tudi oddelek jugoslovenskega sokolstva, ki je skrbno urejen in nudi pregled vsega, razvoja jugoslovenskega sokolstva. O tej pomembni razstavi bomo še ofcžirneje poročali.
Vsem današn^m prireditvam je prisostvoval tudi prvi podstarešina SKJ brat Bngelbert GarcgL Dasi ima levo roko, ki si jo je, kakor smo že poročali, po nesrečnem naključju zlomil, v obvezi, vendar marljivo sodeluje pri organizaciji vse-sokolskega zleta. Jutri mora zorpet ra pregled na kliniko. Počuti se kljub razmeroma težki poškodbi dobro ter pozdravlja vse sokolske prijatelje in znance.
__________. ™„jtadja ©fimejnega sokolstva
Ob udeležbi desettisoeg!ave mnežise |e otasjsio sokolstvo včeraj odkrilo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah spomenik kralju Uedmltelju in obnovilo prisego zvestobe njegovi
oporoki: čuvajte Jugoslavijo!
Sv. Trojica v Slovenskih goricah, 19.
junija, m. Eden naših najlepših obmejnih trgov, Sv. Trojica, je zaživel danes v vsej svoji bujrosti, bogato okrašen z drža.vni-mi zastavami in zelenjem. Več tisočglava množica našesra kmečkega ljudstva se je že v dopoldanskih urah zgrnila v to prijazno slovenjegorišb o naselje, da tu prisostvuje svečanemu odkritju spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju, ki ga ie na svetotrojiškem trgu postavila tukajšnja neumorno delujoča sokolska četa.
Sv. Trojica v vsej svoji zgodovini še ne pomni tolikšnih sokolskih množic, ki so kakor veletek poplavile danes n jene ceste. Prišli so Sokoli od blizu in daleč in rdeče sokolske srajce so dale našemu obmejnemu trgu danes značilen nacionalni poudarek in vsej sveča t, osti še vetfčastneišo sliko. Kmalu po 14.30 so se z raznih zbirališč zgrnile več tisočelarve mrežice sokolskih pripadnikov, sokolstke konjenice, članstva, naraščaja in dece, nadalje gasilci im dmpe nacionalne in narodno obrambne organizacije v mogočne povorko z vojaško godbo na čelu.
V sprevodu je bil tudi 12 mož broječi oddelek slovenskih fantov Med živahnim vzklikanjem in gostim špalirjem občinstva je krenila povorka na glavni trg, kjer je bil stik. Okrog spomenika so se razvrstili številni sokolski in gasilski prapori ter nosilci vencev, dočim je ves obsežni prostor pred spomenikom, cerkvijo in vse stranske dohode napolnila desettisočglava množica.
Streli iz topičev in sokolske fanfare so oznanile pričetek svečanosti, ko je na slavnostni prostor prišel zastopnik Nj. Vel. kralj«, polkovnik Maras Po ljubkem nagovoru mali Sokolice Mire Cvetkove, ki je kraljevemu zastopniku izročila lep šopek cvetja, je četni starosta brat dr. Bruno Weixl v vznešenih besedah pozdravil vse zbrane goste, zlasti pa kraljevega zastop-
nika polkovnika Marasa, zastopnika bana srsskega načelnika dr. Šiško, župnega starosto br. dr. Milana Goriška, predsednika gasilske župe Maribor - levi breg Srečka Krajnca in predsednika občine Klemenči-ča ter vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo. V svojem govoru se je spominjal marsejske tragedije in mučeniške smrti viteškega kralja Uedinitelja ter pozval vse navzoče, naj točno izvršujejo njegovo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo! Sveto-trojiška sokolska četa je v okviru Petrove petletke sklenila postaviti spomenik, kar je s pomočjo vsega prebivalstva tudi izvršila. Med številnimi posamezniki, ki so šli sokolski četi pri tem posebno na roko, je omenil tudi akademskega kiparja Dolinar-ja, ki je z izredno skrbnostjo izvršil sokolsko naročilo. Za pomoč in nasvete pa se je zahvalil zlasti tudi mariborskemu garnizionarju, podpolkovniku Maslaču. Posebnega poudarka je bila deležna ogromna udeležba podeželskega ljudstva iz vseh delov Slovenskih goric, tako da se je ta svečanost spremenila v mogočno obmejno narodno in državno manifestacijo. S postavitvijo spomenika so se obmejni Sokoli oddolžili spominu blagopokojnega viteškega kralja in dali izraza svoji zavesti, da hočejo biti vedno budni čuvarji naše meje ter krepiti narodno in državno zavest, zavedajoč se. da je samo v narodnem in državnem edinstvu naša rešitev. Z obljubo vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu je desetisočglava množica sprejela govor četnega staroste nakar so pevci Jadrana ubrano zapeli Mirkovo »Čujte pradedje«.
Četni prosvetar br. Križnik je nato v toplo občutenem govoru orisal nesmrtni lik kralja Mučenika, množica pa mu je pritrdila s trikratnim »Slava« klicem. Po ljubki deklamaciji mladega Sokoliča Joška Kuharja, je spregovoril še župni starosta br. dr. Milan Gorišek, čegar besede so bile posvečene predvsem narodnemu edin-
stvu, ki mora biti osnovno načelo vsakega zavednega Sokola. Sokolstvo je postavilo spomenik v priznanje in v znak hvaležnosti do one ideje, za katero je živel in umrl naš nesmrtni kralj Uedinitelj. Pevci Jadrana so nato zapeli znano »Iz bratskog zagrljaja«, nakar je zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Maras odgrnil zaveso in odkril spomenik, pred katerim so se poklonili sokolski in gasilski prapori. Vojaška godba je zaigrala državno himno, zbrana množica pa se je med pokanjem topičev poklonila spominu velikega vladarja s trikratnim »Slava« klicem. Nato je sledilo polaganje vencev, med katerimi so se posebno odlikovali venci mariborske sokolske župe, sokolskega okrožja Sv. Lenart, Sokola Maribor-matica, Zveze Maistrovih borcev, gasilske župe, društva učiteljev in domače sokolske čete. Vsa zbrana množica je ob zaključku svečanosti zapela slovansko himno, nakar je sledil mimohod Sokolov in gasilcev.
Svečanost je zaključil javni nastop domačega Sokola, ki je, kakor vsa prireditev, prav tako krasno uspel Sv Trojica, ki je in bo ostala tudi v bodoče sokolska. je z današnjo svečanostjo na veličasten način počastila spomin viteškega kralja ter znova izpričala svojo globoko jugo-slovensko nacionalno in državno zavest.
Sokolski nastop v Št. Vidu
Ljubljana, 19. junija.
Iz Ljubljane ie danes pohitelo lepo šte-viilo eokolstvu naklonjenega občinstva k društvenemu nastopu v fet. Vidu. Udeležba tz kraia in okolice je bila vobče prav zadovoljiva. Oddelki so prikorakal; z zastavo na čelu na telovadišče in eo j? ob igTaniu himne izkazaihi čast. Nato je nastopilo 56 deklic in 56 fantov z žunnimi vajami. 48 narašča jnikov in 46 narašča mir s prostorni vajami ter 31 članov in 23 članic takisto s praškimi vajami. Sledtla je orodna telovadba. prj Kateri so nastopili vsi oddelki na
Poslednja pot gospe Anči Kramerjeve
Ljubljana, 19. junija
Ob zatonu lepe sončne nedelje, kakršne pozna le prehodna doba iz pomladi v poletje, smo danes spremili na poti k večnemu počitku go. Anči Kramerjevo. Vedeli smo, da ima ta tiha in skromna dama zelo velik krog vdanih ji prijateljic in znank, prijateljev in znancev. Vedeli smo, da jo preko tega osebnega kroga spoštujejo in cenijo kot življenjsko družico dr. Alberta Kramerja tudi mnogi, ki niso imeli prilike, da bi jo osebno poznali. Da pa je uživala tako velike simpatije, kakor se je pokazalo ob današnjem pogrebu, ni vedel in računal nihče, najmanj pa dobra pokojnica sama, ki ni nikdar iskala nikakih počastitev, nikdar stopala v ospredje javnega življenja.
Pred odhodom na svojo zadnjo pot je gospa Anči počivala v mrtvašnici na Stari poti. V soboto ves popoldan in danes ves dan so brez prestanka romali k njeni krsti Ljubljančani in Ljubljančanke, znanci in znanke, pa nešteti drugi, ki se jih je globoko dojmila njena prerana smrt. Da še zadnjič pokažejo svojo hvaležnost veliki zaščitnici in dobrotnici nacionalne mladine, so akademiki, člani JNAD Jugoslavije danes popoldne postavili ob krsti častno stražo.
Stene mrtvaške veže in preddvora so bile kmalu vse obložene z venci in šopki svojcev, sorodnikov in prijateljev, vmes pa je bilo tudi vse polno skromnega cvetja, položenega od neznanih hvaležnih rok. Pa še vedno so prihajali novi venci in šopki, da so danes morali obložiti tudi ulični zid na obeh straneh vhoda v mrtvaško vežo. Nadvse rada je imela gospa Kramer-jeva rože, dokler je bila živa; kjer je le mogla, se je obdala z njimi. Vsa v cvetkah je bila, ko je poslednjič odpočivala pred nastopom svoje poti v naročje slovenske zemlje. In še so mnogi znanci in prijatelji, prav v duhu plemenite pokojnice, namesto vencev in šopkov darovali znatne zneske za razne dobrodelne namene.
K pogrebu pa se je potem zbrala ogromna množica, ki je bila pravi prerez ljubljanskega prebivalstva. Prišli so predstavniki vseh panog našega javnega življenja, prišli zastopniki vseh političnih organizacij JNS iz Ljubljane in okolice, prišli pripadniki prav vseh stanov in slojev. Vse polno je bilo na današnjo nedeljo po deželi sokolskih in drugih prireditev, ki vežejo nacionalne ljudi na domači kraj. A kljub temu je mnogo ljudi tudi s podeželja prihitelo v Ljubljano, da počastijo spomin blage žene. Izven Slovenije so prišli na pogreb v imenu osebnih in političnih prijateljev dr. Kramerja in njegove prerano umrle soproge bivši minister Sve-tislav Popovič iz Beograda ter narodna poslanca Manfred Paštrovič iz Splita in Josip Cvetič iz Zagreba. Videli smo dalje skoro vse slovenske napredne senatorje in narodne poslance, neštete preizkušene nacionalne borce iz vseh krajev Slovenije, vso staro in mlado gardo nacionalne Ljubljane, prebivalce iz vseh ljubljanskih okra-
jev, tako iz centra kakor delavske periferije. Na čelu službenih predstavnikov so bili pomočnik komandanta divizije general Dodič, ljubljanski župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar z gospema, *sL konzul inž. Mi&ovsky itd., bi bila skoro neizvršljiva naloga, da bi poskušali našteti vse ostale predstavnike in zastopnike. Saj bi morali našteti skoro vse ljubljanske korporacije in organizacije. Sicer pa jih večina ni prišla samo z namenom, da reprezentirajo svoje organizacije, temveč v enaki ali še večji meri iz srčne potrebe, da še enkrat pokažejo svoje simpatije do prerano umrle dobre žene.
Ob 16.30 so oo. frančiškani z župnikom dr. Angelikom Tomincem na čelu opravili pred mrtvašnico prve pogrebne molitve. Združeni pevci »Save« in »Slavca« so pod vodstvom dirigenta Venturinija zapeli presunljivo Venturinijevo žalostinko »Usmili se...«. Nato pa se je po Zaloški cesti preko Hrvatskega trga in po Šmartinski cesti proti pokopališču izoblikoval veličasten žalni sprevod, ki se je vse do podvoza pomikal med skoro nepretrganim gostim špalirjem Ljubljančanov. Za križem in žalnim praporom so stopali pevci s »Slavčevo« zastavo, za njimi pa vsi v Ljubljani navzoči akademiki člani JNAD Jugoslavije z velikim vencem in trakom v narodnih barvah. Sledila sta dva voza, zvrhano polna vencev in šopkov, nato pa so štirje vranci vlekli stekleni voz s posrebreno krsto. Marsikomu se je zarosilo oko. ko je videl za krsto globoko potrtega moža. Tisoči in tisoči oči pa so mu pošiljali nemo sporočilo, da ni ostal osamljen, čeprav mu je neusmiljena usoda iztrgala najdražje, kar je imel na svetu, njegovo življenjsko družico.
Za sorodniki so se uvrstile v žalni sprevod množice Ljubljančanov, cel kilometer daleč in še več. Zopet se je nudila slika, ki smo jo omenili v početku: kakor pokojnica ni nikdar izbirala, kadar je mogla komu storiti dobro, tako so jo tudi na njeni zadnji poti spremili intelektualci in gospodarstveniki v cilindru poleg delavca v skromni nedeljski obleki, dama v elegantni toaleti poleg preproste predmestne ženice z ruto na glavi, mladi in stari. In ogromni del te množice se ni zadovoljil z običajnim spremstvom po mestnih ulicah. Skoro vsi so šli ven na Ljubljansko polje, da spremijo gospo Kramerjevo prav do njenega zadnjega tesnega doma.
Na pokopališču pri Sv, Križu so krsto s poslednjimi ostanki nepozabne gospe prenesli v pokopališko cerkvico, kjer so oo. frančiškani opravili pogrebne molitve. Obdani od nacionalnih akademikov so uslužbenci pogrebnega zavoda potem odnesli krsto h grobu, vso pot med gostim špalir-jem, ki se je bil med tem stvoril tudi na pokopališču, še so duhovniki opravili zaključne molitve, še so pevci globoko občuteno zapeli »Človek glej« in krsta je izginila v zemljo. Le malokatero oko je ostalo suho.
Lepa svečanost v Kragujevcu
Kragujevac, 19. junija, p. Tu je bila danes lepa svečanost v počastitev spomina 40 Čehoslovakov, ki eo bili med svetovno vojno v Kragujevcu ustreljen} kot velejzdajal-ci. ker so se borili za svobodo in zedin jen te Cehosilovakov. Svečanosti je prisostvovalo tudi posebno odposlanstvo iz Češkoslovaške, v katerem sta bila general V'ist in podpredsednik porfanfJce zbornice dr. Ivan Markovrič. Svečanost se je pričela z zadušil i-co ored spomenikom, kjer se je zbrala velika množica Kragujevčanov in številna odposlanstva raznih naoionaln h in kulturnih društev iz notranjosti države. Steviilno so bili zastopani vojni dobrovoljci, rezervni ofioirjti in odposlanstva JČ lig. Po cerkvenem obredu pri katerem je sodelovalo tudii slovensko pev?ko društvo »Triglav« iz Kra-gujevca je imel najprvo govor kragujevski
župan Kamemko Božič, nakar je v imenu JČ lig govoril direktor Pavlovič, nato pa je povzei besedo češkoslovaški general Vist, ki je v svojem govoru naglasii, da so žrtve padle za isto idejo, za katero so se borili češkoslovaški legionarji in Jugoslovenski prostovoljci, za osvobojeni e in narodno ue-dunjenje. Usoda je hotela, da ©o padile žrtve baš Slovaki, ka.r je tembolj dokaiz, da so Čehi in Slovaki eno in da so se vedno borili za skupne ideale. Nato je govoril še podpredsednik češkoslovaške poslanske zbor. niče dr. Markovič, vrsto govornikov pa je zaključil književnik Niiko Bartulovid. ki je v svojem govoru orisal težke borbe, ki feta jih vodiiila jugoslovenski in češkoslovaški narod za skupne ideje. Svečanost je zaključilo svečano kosilo, ki ga je priredila na čast gostom kragujevsika občina.
Lep podvig štirih ljubljanskih dijakov
Beograd, 19. junija, p. štirje mladi Slovenski dijaki so na svojstven način dokazali svojo vdanost do Jugoslavije in njenih velikih borcev kralja Osvoboditelja in kralja Uedinitelja. So to maturant Viktor Vah, dijak tekstilne šole Dušan Kapun, maturant Alfonz Klančnik in dijak trgovske šole Milan Pristovec. 23. maja ob 10. dopoldne so peš krenili izpred Narodnega doma v Ljubljani na Oplenac. Za dolgo pot so rabili 26 dni. Prenočevali so kot Sokoli v 9okoi?k'h domovih. Na Oplencu so položili na grobova obeh velikih vladarjev Jugoslavije trn jeve vence z jugoslovansko trooojnico. Na povratku so ri ogledali prestolnico, kjer je njihov čin vzfoudil toliko pozornost in odobravanje, da so jim preskrbeli brezplačen povratek po železnicL
Nov dekan pravne fakultete v Beogradu
Beograd, 19. junija, p. Za dekana pravne fakultete je bil snoči izvoljen profesor dr. Djordje Tasič.
vpeh glavnih orodjih, deca pa z igrami. Zasluga za lepi telovadni uspeh gre 6. načel-Tt ci Ci«el'evi in načelniku br. Komanu. Nastopu je sledila prijetna zabava, prj kateri je igrala godba iz Svetja pr« Medvodah, medtem ko je teilovadne nastope spremljala godiba Sokola I. iz Ljubljane.
Skupščina vojnih dobrovoljcev
Beograd, 19. junija, p. V prostorih Kola srpskih sester je bila danes letna skupščina Zveze vojnih dobrovoljcev. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in je bila ponovno izvoljena dosedanja uprava s slepim podpolkovnikom Lujom Lovričem na čelu. V upravi so med drugim izmed Slovencev prof. Josip Jeras, dr. Ernst « Gorišek, Josip POvalej, Mirko Krejči in Vladimir Perše. V resoluciji naglašajo dobrovoljci neomajno zvestobo kralju in Jugoslaviji in izjavljajo, da bodo vedno na braniku narodnega in državnega edin-stva. Zahtevajo izpopolnitev zakona o vojnih dobrovoljcih in čimprejšnjo dodelitev zemlje, ki jim je obljubljena
Za revizijo ameriške nevtralnosti
WaShington, 19. junija. AA. (Reuterj V svoji izjavi, ki jo je dal ameriškemu časopisju, daje senator Pi'tmaa pobudo za popolno revizijo ameriške politike nevtralnosti. Pittman smatra, da je kongres sklican zato, da se izda nov zakon o nevtralnosti. Naloga tega kongresa bi ne bila samo rešitev samega vprašanja nevtralnosti, pač pa naj bi rešil tudi ona vprašanja, ki se nanašajo na svobodno plovbo po morju, na pravo nevtralnih držav ter na bolj človeško vojno. Po mišljenju Pittmana naj bi kongres razpravljal tudi o miroljubnih metodah, da bi države svoje medsebojne dogovore bolj spoštovale.
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana. 19. junija
Sarama, topfe. nedelja. Na deželi kakor v mescu vrata prireditev. Izletnikov po želez-n*i, cestah, in poteh pobo. Dopoldne procesije, sijaj poletnega praznika: šentjakobska župnija, frančiškanska in v Mostah sa-lezatjanoi ao imeli svoj dan s telovskimj, procesijami. Vernikov je bilo mnogo v procesijah, kakor tudi v špalirjiu.
Popoldne je Ljubljana hitela k turobnenra slovesu gospe Anai Kramerjeve. Nedelja, kj je bila tako raznolika po svojih dogodkih, je vendarle potekla mimo, dostojanstveno, brez nesreč, brez kal jen ja miru. V SiiSki je policija preiskovala zadevo z najdenim ne-donošemtim otrokom, v bolnišnico pa so prepeljali nekaj ponesrečencev — to je vse, kar more beležiti običajna dnevna kronika, (vsaj do večera).
Velik obisk na razstavi tehnične srednje šole
Jubilejna razstava tehnične srednje šole je bila današnjo nedeljo neprenehoma izredno dobro obiskovana. Prav tako veliko zanimanje kakor moški oddelki, je vzbujal tudi ženski oddelek. Tu je v nekaj oddelkih razstavljeno delo vsega leta, delo, ki ne zasluži nič manjšega zanimanja kakor najmodernejši električni stroji ali modeliranje figur in izdelovanje finega pohištva.
V oddelkih za krojenje in šivanje oblek in perila in za narodne vezenine smo strmeli pred spretnostjo ženske roke, ki ve iz preprostega ali finega blaga ustvariti prave umetnine. Zlasti je vzbujal pozornost oddelek za narodne vezenine. Tu so učenke pokazale nenavadno mnogo smisla in spretnosti. Krasno izdelani albumi, blazinice in prti svedočijo, da je ta panoga tudi pri nas na višku.
Ra hodnikih so v okvirih razstavljeni
vzorci najrazličnejših čipk, vzorcev po ljudskih motivih, arabska tehnika itcL, ki svedočijo, da tudi ročno delo ni ostalo pri svojih nekdanjih primitivnih oblikah, temveč se je danes razvilo do prav občudovanja vrednega umetniškega izraza. Današnji številni obisk na tehniški srednji šoli bo gotovo najboljša propaganda med Ljubljančani, da pač med nami ne bo nikogar, ki si velezanimive razstave ne bi ogledal.
Na Gradu ie zagorel kres
Največ Ljubljančanov je prebilo nedeljsko popoldne in večer na Gradu, kier je pododbor Rdečega križa priredil tradfcrijonakio kresno veseilioo. Pri veselici je sodelovala poštar&ka godba, ki je kratkočasila obiskovalce z lepotni domačimi napevri vse popoldne, dočim jo je proti večerni zamenjala godba dravske divizije.
Vse popoldne ee je nad vse živahno razvijal sreoolov, ki je bil založen z lepimi darili, saj je na srečnega dobitnika čakalio 500 kg premoga. Tudi lepo vreme je doprineslo svoje in privabilo na Grad precejšnje število ljudi oelo iz oddaljenejših krajev. Živahen promet se je razvijaj zlasti tudi na stolpu Ljubljanskega gradu. odkoder se je nudil res prelep razgled po mestni, okolici jn planinah.
Seveda so prireditelji kresovanja na Gradu poskrbeli, da je bila zvesti podpornica Rdečega križa gospe An©i Kramerjevti ob uri nji	poslednjega slovesa izkazana
t.ilha polastitev. Godba je po nalogu prireditvenega odbora prekinila igranje.
Proti večeru ee je pričelo rajanje na pripravljenem plesnem prostoru, ob devetih zvečer je pa mogočno zaplapolal kres in oznanjat da je danes Ljubljana preživela dan v znamenju Rdečega križa.
Na pot za znanostjo In umetnostjo
Prisrčno slovo treh kulturnih delavcev od Ljubljane
V soboto zvečer je Ljubljana praznovala dvoje intimnih poslovilnih slovesnosti, ki sta tragično značilni za naše razmere in čas. Prirodcslovno društvo je v kmečkem salonu Slamičeve restavracije priredilo v ozkem krogu svojih sodelavcev in prijateljev intimen večer vseučiliškamu docentu dr Romanu Kenku, ki odhaja iz Ljubljane na svoje novo mesto na univerzo v San Juamu na Portoricu v Zdmžanah državah- V drami pa se je ob isti uri množica stalnih obiskovalcev Narodnega gledališča poslovila od režiserja in igralca inž. arh. Bojana Stupice, ki odhaja skupno z gospo Sa?vo Severjevo k Narodnemu gledališču v Beograd.
Pri Slamiču se je zbrala elita naših prirodoelovnih ved. Almo mater so zastopali univ. prof. dr. škerlj, dr. inž- Kral, dr. Košir in dr. Grošelj. Prvi je odhajajočemu docentu dr. Kenku izrekel nekaj toplih besed v slovo podpredsednik društva inž. Boris Hribar in prebral še pismo kapetaj-ia Podpaca z Otočca, ki se dr. Kenku od daleč zahvaljuje za vnemo in ljubezen, s katero ga je svoj čas pove-del skozi kraške jame in mu odkril bajni svet notranjskega podzemlja. Za njim je poudaril dr. Košir, da je osnovni razlog odhodu dr. Kenka od nas v slabih per-
spektivah, ki se odpirajo razvoju znanosti v naši domovini, čeprav letna proračuni države naraščajo od leta do leta, se postavke za znanstvene institucije vendar vzdržema znižujejo, tako da znanstvenik le iztežka pride do rednega, uspešnega dela. V enakem smislu je spregovoril dr. Pajnič, ki je poželel dr. Kenku najboljšega prospeha v daljni USA, obenem pa je i7T»7nl trdno vero, da bo tudi na novem torišču svojega dela ostal vreden in veren sin domovine. V zaključenem krogu je večer potekel v najlepšem prijateljskem razpoloženju in pa v znamenju iskrene želje, naj bi znanost kaj kmalu postala deležna sreče, da bd mogli naši ljudje brez ovir in zagat ustvarjata na naših tleh.
V dramskem gledališču je bilo pri predstavi »Izpita za življenje« zvrhano polno občinstva. Navdušenju ni bito ne konca ne kraja, režiserju inž. arh. Stupici, M obenem kreira eno glavnih vlog, je bilo poklomjeno na kupe cvetja. Večer je brez pridržka pokazal, kako tesne vezi so se med umetnikom in publiko napletle v teh sezonah, odkar z go. Severjevo dehije v naši drami. Gledališko občinstvo ae je od inž. arh. Stupice poslovilo s trdnim upanjem, da bo moglo slediti njegovemu razvoju kmalu in spet na pozornici slovenske drame.
V nedeljo ob treh zjutraj jje bila Izrečena sodba v aferi »kokaincev«
Od dvanajstih obtožencev je bil samo eden oproščen
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Kralja je vztrajal sinoči pri koka-inski aferi do konca. Po zaključenem dokaznem postopanju, čitanju sodnih zapiskov in dolgotrajnih govorih državnega tožilca in branilcev obtožene dvanajsto-rice se je ob 23. uri umaknil k posvetovanju, ki je trajalo polne tri ure
Kljub pozni nočni uri je v sodni dvorani in na hodnikih vztrajala še precejšnja družba radovednega občinstva, ki je vsekakor pričakovalo, da bo senat hitreje odmerjal kazen. Po polnoči pa so pričeli polagoma obupavati in so odhajali. V raz-pravni dvorani so vztrajali po sili razmer obtoženci in časopisni poročevalci, državni tožilec in odvetniki dr. Muc, dr. Zdenka Brejc in dr. Suklje, pa okrog dvajset naj-zvestejših sorodnikov in prijateljev obto-
rečne preteklosti. Najtežje kazni je dobila glavna četvorica, ki ima tudi največjo zaslugo za velike škode, ki jih je obtožena družba zagrešila s sleparijami. Posebno obtežilna za njih je bila izredna rafinira-nost, s katero so, kakor so se izražali, »dajali v sveto olje« svoje žrtve. Najvišjo kazen pa je odnesel lesni manipulant France Hladnik, ki je bil med temi sleparji tudi najinteligentnejši. Njemu so naložili 2 leti in 15 dni robije in 41etno izgubo častnih državljanskih pravic. _ Za njim so bili uvrščeni rudar Ivan Kallšnik z 2 leti robije in 31etno izgubo častnih pravic, trgovec Pavel Širok z 1 in pol leta robije in 31etno izgubo častnih pravic in trgovski zastopnik Josip Mauser z 8 meseci strogega zapora in 21etno izgubo častnih pravic.
žencev. Tudi pomenki in ugibanja in natančno prebiranje časopisja, ki so ga pograbili od kolporterjev, jim niso več mogli pregnati spanca, ki se jih je loteval. Ura je lezla proti tretji, ko so v razprav-ni dvorani zlezle glave obtožencev in občinstva pod klopi, na katerih so čemela samo še sključena telesa zaspanet Edini še čil je bil obtoženi Hladnik, ki je nekemu branilcu tako živahno razgrinjal svojo življenjsko storijo, kakor da bi se bil pravkar svež in spočit dvignil iz mehke postelje.
Točno ob 3. jutranji uri jih je prebudil predsednik senata, ko se je v spremstvu zapisnikarja sodnega pripravnika Ivana Keržeta pojavil v razpravni dvorani s sodbo. Obtožena dvanajstorica je bila v hipu na nogah. Štirje najtežji, Širok, Hladnik, Mauser in Kališnik so ostali mirni, lažjih se je polaščal nemir. Svinčniki in notesi so jim sami od sebe lezli v roke, kakor kakim vestnim zapisnikarjem.
Dasi je predsednik obljubil razglasiti sodbo le v skrajšani obliki, jo je razglašal in utemeljeval polno uro. Nihče od obtožencev ni bil deležen pogojne sodbe, dasi jih je bilo med njimi nekaj doslej neopo-
Ostali so bili obsojeni: mizarski mojster Jože Vižin iz Suhe pri Škofji Loki na 4 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, posestnik Franc Zumer z Olšev-ka na 6 mesecev, delavec Matija Novak iz Dol. Logatca na 3 mesece, mehanik Edvard Kolesa iz Ljubljane na 4 mesece strogega zapora, slikar Matija Oprešnik iz Ljubljane na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, drogist Peter Detelja na 4 mesece strogega zapora in 300 din denarne kazni, trgovski potnik Josip Nickovski pa na 5 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni. Vsi ti, razen Oprešnika, so bili obsojeni tudi na lletno izgubo častnih državljanskih pravic.
Izmed vseh obtožencev je bil popolnoma oproščen zaradi pomanjkanja dokazov le ljubljanski mesarski pomočnik Ivan Ma-rinšek.
Vsem obtožencem je bil v kazen vštet pripor in preiskovalni zapor. Stroški kazenskega postopanja in izvršitve kazni so bili za vse izrečeni kot neizterljivi. Naj-j bolj razočarani nad sodbo bodo verjetno , oškodovanci. Ti so vsekakor s prijavo sleparij oblastem zasledovali realne cilje in I pričakovali, da jim bo škoda povrnjena.
Pri vsej dvomljivosti takšne povrnitve, ki izvira Iz nepremožnosti sleparjev, pa jih utegne omalodušiti še odločba sodišča, da jih vse zavrne z njihovimi odškodninskimi zahtevki na pot civilne pravde. Tako se poleg obsežnega dela, ki so ga imeli s sleparji kazenski sodniki, obeta tudi civilnim sodnikom zamotana kaša. Sicer se pa tudi kazenskim sodnikom še obeta opravek z njimi. Ze med utemeljevanjem sodbe je Mauser med razlogi, ki so govorili za njegovo krivdo, odkimaval z glavo. In ko je šlo za vprašanje, ali obtoženci sprejmejo odmerjeno jim kazen, je bil med prvimi, ki je prijavil revizijo postopanja. Isto je storil Detelja. Prizive zaradi previsoke odmere kazni pa sta vložila Novak in Vižin. Ostali so kazen sprejeli. Kolešovega mnenja, da itak nič ne pomaga, kvečjemu lahko škoduje, so se vsi ostali držali, zlasti glavni obtoženci, ki jim je usoda pritožb itak iz lastne kriminalne predzgodo-vine dobro poznana. Le Širok je premišljal: nekako proseče se je obrnil k državnemu tožilcu dr. Fellaherju z vprašanjem, če se tudi on misli pritožiti. Ko pa je ta v odgovor le pomenljivo skomignil z rameni, se je nerad odločil kazen sprejeti. V resnici je zadnjo besedo spregovoril še državni tožilec, ki je vložil pri-ziv zaradi prenizke odmere kazni glede vseh tistih, ki so se pritožili.
Polno jutro je leglo na mesto, ko smo ob 4. uri v gosti megli odhajali s sodišča. Novi kandidati za robijo so se ljubeznivo poslavljali od svojcev in prijateljev. Čeprav je bil Hladnik vedrega razpoloženja, je mladi prijateljici ušel vzdih: »Ubogi France, oči ima solzne!« Nekam nerodno se je med odhajajočimi motal Koleša, kakor bi se ne vedel kam dejati. Potem smo ga pa videli odhajati v spremstvu dveh detektivov, ki sta ga že dva dni vztrajno čakala v razpravni dvorani. Zaradi nekih neporavnanih računov je visela nad njegovo glavo tiralica. V Laškem je bil dobro shranjen v neki službi in ko se ni pojavil kot povabljeni obtoženec na razpravi, so ga iskali in našli v sami razpravni dvorani, v katero jo je popihal brez spremstva orožnikov.
žalostna smrt obupane matere
Sarajevo, 19. $uni,ja Nenavadno tragičen printer smrti obupane maitere ee je dogodil včeraj v Sarajevu. Mati Milana Redliča, uradnika Higienskega zavoda, je zadnje čase močno bolehala na živcih. Ko je včeraj zjutraj prišla postrež-nica pred njeno stanovan je, ie našla na vratih niasledniie sporooiilo, ki ga je mata napisala. v slovo svojemu sinu: »Ne vznemirjaj se in ne prestraši se, sto moj. jaz sam v sobi mrtva. Telefoniraj po mrtvaška voz. Ne želim, da se sosedje zbirajo okrog naše hiše. Vzemi ves denar in me pokopljt v obleki, ki sem si jo enoti pripravila. Izpolni svoji materi poslednjo želijo in ji oprosti Bil si mri dofcer sm, naj Te Bog blagoslovi!« Ko je Ko je postrežnica preostala to sporočilo, je takoj hitela zbudit Milana Redioa. Ko je ta masiflno o^prl vrata, je našel mater mrtvo, clešeno. Prej si je skušala s nožem prefooetd srce, vendar si j« zadala le nekatere manjše rane. Ker je bila še topila, so jo skušali obuditi, a so se trudili zaman. Tragična arnrt živčno bolne gospe je vzbudila v Sarajevu obilo sočutja.
Smrtna kazen za nekaj češenj
Karilovac. 19. junija Odkar dozoreva sadje, se primerjajo ne samo nesreče pri obiranju, marveč tudi majhni in vegji zločini zaradi kraje s®dja. V mestno bolnišnico v Karlovcu so pripekali smrtno ranjenega kmečkega fanta G jima Kneževiča iz Kladuše, starega 19 iet Fanta se ie zahotelo češenj, pa se je povzpel na d/revo, ki je last posestnika Antona Bogo-vjoa. Seveda se ni nadejal, da bo za majhno krajo sočnega sadeža teko strahovito kaznovan.
Ko se je D juro Kneževie v krošnji starega drevesa sladfl s češnjami, je Anton Bo-govič opazili, kako se gibljejo veje. Takoj je stopil v hišo po puško in ie ustrelil v krono košatega drevesa. Strel je zadel Kneževiča pod levico v rebra. Prihiteli so sosedje. ki so nevarno ranjenega Kneževiča h5t.ro prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so izvršili operacijo, vendar so prj tem takoj podvomili, da to Kneževič prebolel hudo poškodbo. Dogodek je zbudil mnogo ogorčenja, ker ie to že drugi primer preveč okrutne maščevalnosti nad onimi, ki si v revščini poželi jo tu jega sadja.
Kot upokojenec se bo naučil pisati . . •
Beograd, 19. junija V Jugoslaviji počasi izginja nepismenost jn upajmo, da bo vsaj v bodočih 20 letih Jugoslavije velika večina državljanov mala pisati jn brati. So pa se v raznih službah možje starega kova, ld se ne znajo podpi-saiti, pa so vendar dobri uslužbenci Nedavno je bil pri sreskem načelstvu v Aran-gjelovcu upokojen sluga fcivan Panič. Dovršil je 35 let službe in ves čas je bil vesten dn Doetrežljitv. Vprašate, kako je to mogoče. No, Živan Panič je zelo bister mož in mu je lasten nenavaden dober spomin. Pre-nekateri dan je moral Zivan Panjč raznesfci po Arangjelovcu do 50 povabil k zaslisan.ru na sreskem načelstvu in za vsako povabilo je točno vedel, komu ga mora Izročiti.
Savan Pamič je pravkar prvič prejefl pokojnino. Namesto podpisa je pritisnil palec. Vendar se mu je to za malo zdelo in je zatrdil, da se bo v enem mesecu naučil podpisovati, 9aj drugega dela adaj roiana, kakor da se vsaj kot upokojenec nauči pasatj.
Z Mountom Everestom ni nič
Iz Darjeelinga poročajo, da se je morala britska odprava na Mount Evrest vrniti, ne da bi uspešno končala svoje poslanstvo. Člani ekspedicije so dospeli že do višine 7000 m, tam pa se je vreme nenadoma poslabšalo in v skrbeh za lastno življenje so se rajši vrnili domov. S tem je neuspešno končal že peti angleški naskok na Mount Everest.
Počitnice v kopališču na gornjem Jadranu
UMAGOc prikladno za rodbinsko
GBADO: zelo širna obala, kure s peskom
in morsko vodo. LOVK AN A: Idealno bivanje ▼ kopališču
na Kvarneru. LIGNANO: zlatorumen pesek, očarljiva plaža.
LUSlNJ: Lussinpiccolo-Lussingrande. morske kopeli in vodni šport POREČ (Parenzo): Biser istrijanskih mor-
škili kopališč.	*
SISTIANA: Odlično kopališče, 20 km od Trsta.
lišče.
TRST: Lirična filmska predvajanja v
gradu sv. Justa (Castello San Giustol.
FULJ: Velika lirična sezija v areni. OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMOt
Pojasnila K NIT. Petra Kočiča br. 6, Beograd in zdraviliške uprave posameznih kopališč (Azienda di Cura).
Najpogumnejša turška letalka v Beogradu
Kako je Sabiha Gekčen postala pohčerjenka g. Kemala
Beograd, 19. junija
Kakor smo včeraj poročali, je na svojem balkanskem poletu prispela v Beograd sloveča turška letalka, pohčerjenka predsednika turške republike Kemala Ataturka, gospodična Sabiha Gekčen. Gospodična Sabiha je drobna dama, ki ji pa nikakor ne manjka prav možatega poguma. Izvršila je že celo vrsto uspešnih poletov. Zdaj je v službi vojnega letalstva turške republike in nosi letalsko uniformo. Je prva vojna letalka na svetu. Zdaj pa je tudi postala častna pilotinja jugoslovanskega letalstva. V Beogradu ji je bil prirejen prisrčen sprejem in sa mlado letalfeo se vsa prestolnica živahno zanima. Posebno pa zanima ljudi, kako je pogumna gospodična postala pohčerjenka reformatorja današnje Turčije.
Gospodična Sabiha. Gekčen je po rodu iz majhnega mesta v bližini Ankare. Njen oče je bil intimen prijatelj g. Kemala Ataturka. Hrabro se je boril v vojnah za novo Turčijo. Junaštva, v vojni so še posebno poglobila prijateljstvo s Kemalom Atatur-kom. Slednjič je bil oče gospodične Sabihe močno ranjen in je rani tudi podlegel. Izdihnil je v naročju svojega velikega prijatelja g. Kemala Ataturka. Umirajoč je
izrekel poslednjo željo: »Zapuščam ti hčerko Sabiho, prosim te, skrbi zanjo!«
Takrat je Sabiha Gekčen štela tri leta. Seveda je Kemal Ataturk v polni meri izvršil oporoko mrtvega prijatelja. Pohče-ril je Sabiho in poskrbel za njeno vzgojo. Ko je spoznal, da je dekletce prav tako pogumno, kakor njen oče, je rad pristal, da se izvežba v letalstvu. Gospodična Sabiha Gekčen zdaj pripoveduje: »Ko sem bila še čisto majhna, je bila moja želja, da bi frčala po zraku in sem vedno razmišljala o tem. Lahko mi verjamete, da sem bila srečna, ko se mi je ta želja kmalu izpolnila. Moj najtežji polet je bil lani nad planino Dersim, ko so se spet enkrat spun-tali Kurdi. To so bili najhujši trenutki v mojem življenju. Cel mesec sem, dan za dnem, letala nad vasmi kurdskih upornikov in sem metala bombe. Nekatere dni sem letela komaj 50 metrov visoko in sem streljala s strojno puško«.
Za te svoje podvige je gospodična Sabiha Gekčen dobila najvišje odlikovanje, ki ga lahko letalec dobi v Turčiji. Imenuje se visoki letalski red. Okrašen je z dvema velikima diamantoma in Sabiha s ponosom nosi odlikovanje na svoji srčni strani
Medved je napM človeka
Kaj pripovedujejo ljudje o srečanjih s kosmatincem
Dole, 19. junija.
Poročali smo že, da se klati po okolici Dol, Polšnika in Sv. Križa nad Litijo sta-sit rjavi medved. Videli so ga že mnogi ljudje in govorice o zverini so raztrosene že v poslednjo vas. Zato je razumljivo, da se ljudje boje srečanja na samoti. Nekateri maloverni Tomaži sicer menijo, da so vse govorice le plod ljudske domišljije, vendar zdaj, ko so potrdili govorice o srečanjih z zverino mnogi stari in mladi, so se začeli za neljubega gosta zanimati tudi že lovci.
Oni dan jo je primahal medved tik samotnega ležišča, ki ga ima Potrebinov oglar Kovač v Pasjem vrhu. Kovač se je potuhnil, bal se je srečanja, saj ni imel pri sebi niti poštenega noža. No, medved je menda pogruntal, da mu samotni oglar na Pasjem vrhu ni prav nič nevaren, zato ae je rajši umaknil naprej v hosto. Bridke trenutke sta preživeli tudi dve naši ženski, ki sta bili po opravkih v Ljubljani. Domov sta se vračali na postajo Savo pri Litiji, nato sta krenili v strmo reber in na dolgo pot proti Dotam. Na Golnem vrhu pa je prikorakala proti njima pošast, ki je še živ dan nista videli.
»Jej, medved!« je kriknOa ena izmed njiju. Kolikor so jih nesle noge sta bežali do najbližje hiše, kjer sta napol mrtvi pripovedovali o samota; ju, ki plaši mirne prebivalce.
Kosmatincu je postalo v gozdovih menda predolgočasno. Saj se je napotil že tudi v vas Brezovo, ki leži sredi pota med Sv. Križem in DolamL Skozi vas vodi bano-vinska cesta. Med Brezovce je prišel ponoči, ko so bili nekateri že pri počitku. Ostali pa so ga čuli, ko je rentačil okrog hlevov, da je bila živina v hlevih močno preplašena in se je trgala z verig. Neki domačin je menil, da imajo v vasi tatu, stopil je na prag, pa se mu je zver postavila na noge. Urno je možak odskočil in zapahnil vrata. Ko je kosmatinec uvide!, da je prišel zaman na obisk, jo je od-kuril v noč in v gozd.
Vse bolj nevaren pa je bil kožuhar v sosednjih čepljah. Bilo je naslednji dan popoldne. Šolarji iz Cepelj so odšli nabirat na travnik cvetlic«. Nekateri so silili v hosto, pa so jih drugi zavrnili, da bi utegnil kje biti medved. Trojica najbolj korajžnih fantičkov pa je le stopila še v hosto. Malo nato so otroci pritekli domov v čepi je spe-hani in prestrašeni, da ne bodo tega pozabili živ dan. V grmovju so ugledali orjaka, ki je menda spaL
V Cepljah je bilo zaradi pripovedovanja dolarjev vse na nogah. Klepar Ciril Grebene, ki je Sel prav tedaj skoz vas. se je delal za nevernega Tomaža tn je kazal obilo poguma, češ. da se zverine prav nič ne boji. Sani je stopil do grmovja, ki so mu ga pokazali otroci. Bil je brez orožja, le v roko je stisnil težko palico. Res. njegova pot ni bila zaman. V grmovju je ugledal zverino, ki je buljila jezno predse. Bržkone je strica ujezilo, da so ga vaški otročaji mak) prej prebudili iz sladkega spanja. Grebene je pogumno zri v kosmatinca, saj je bil prepričan, da mu ne bo storil nič hudega. Medved pa je bil slabe volje, pognal se je s svojega ležišča, postavil se je na zadnje noge in je planil na kleparja. Ta sprva ni vedel, da bo šlo zares. Medved mu je prislonil nekaj udarcev s Sapami po glavi, nato pa mu je začel s kremplji in zobmi trgati obleko. Klepar Grebene se je branil in ga je odbijal s palico, ko pa je videl, da zverini le ni za Salo, je začel vpiti na pomoč in jo je urno odkurfl iz objema nevarnega copatarja. Kako pa, da je še kar dobro odneseL
Grebene je sklenil maščevanje, nagovoril je prijatelja Pipana, ki je dobil nekje brž puško, nato sta previdno krenila v gozd. Zverino pa sta ugledala le od daleč. Napravljala se je že noč in zverina se je preselila dalje v gozd. kjer ima več miru. Lovci pa so mu prisegli zdaj, da ne bodo odnehali, dokler ga ne preženejo v večna lovišča. . .
Zasavski lovci so posvetili zverini precejšnjo pozornost in zdaj se je izkazalo, da bo medved, ki razburja letošnjo pomlad prav tista zverina, ki se je pritepla že lansko leto semkaj. Lansko leto je bila še precej plašna ln se je zadrževala v skritih kotičkih obširnih lovišč graščine Slatine, ki je last kneza Gottlieba Windischgr&tza lz Smartna. Slatinska graščina Ima svoje gozdove, ld segajo prav do reke Save tn se vlečejo tik od litijske občine proti Ma-
Ijaku, Mamolu, ter Polšniku in Dolam. Ves graščinski gozdni kompleks obsega skoro 2000 hektarov. Tam goje smotrno gospodarstvo, izseka vajo le po načrtu, zato vlada v graščinskih gozdovih mir, tel ga divjačina, zlasti pa še tak kosmatinec, ljubijo nad vse.
Ko je že lansko leto zvedel upravnik graščine Slatina, znani Nimrod g. inž. Pu-schmann, da imajo v revirju medveda, je kupil konja, ki so ga gnali v predel, kjer se je zadrževala zverina. Tam so ga ubiE in zakopali in res se je hodila zverina na konjske ostanke sladkat. Prav to je kosmatinca še boj priklenilo na slatinske gozdove in se na jesen ni hotel vrniti na Kočevsko, od koder se je prizibal v naše kraje. Tako je pričala sled, saj so ga najprej gledali v dolini reke Sopote, ki meji dolenjsko stran od kumljanskega pogorja. Takrat je ugledala medveda neka kmetica iz samotnih Jelen j. Tako se je ustrašila, ko je ugledala medveda, da je omedlel ... Več mesecev je potem bolehala.. Ljudje pa ji še verjeti niso hoteli, da je bil v Sopoti medved, saj ga dotlej drugi še niso videli. No, graščinski pa so bili zelo veseli, da so dobili v svoj revir izrednega gosta.
Kosmatinec je zimo prespal v Maljaku, skriti dolini, ki spada k graščini Slatini in kjer je več opustošenih rovov. V tak »štoln« se je zaril. Ko je čez tedne prišel spet iz zimskega brloga, je bil močno shujšan. Takrat se je zadovoljil le s travo, potem mu je začela dišati mrhovina. Graščinski se že ogledujejo za kakim starim, izranžiranim konjem, ki ga bodo nastavili zverini za priboljšek. S tem upajo, da bodo kosmatinca privabili spet nazaj v revir, da se ne bo klatil okrog naselj in trapil ljudi. Lovcu je pač naslada in ponos, če ima v svojem revirju izrednega gosta.
Objave
Ne pozabite, da igra drevl ofb 18.15 ai>
soiventka visoke šole klavirskega oddelka ljubljanskega drž. konservatorija gospa Marta Oserčeva samostojna klavirski koncert Vabimo v veliko Filharmaničnor dvorano Podrobni spored v knjigami Glasbene Matice.
Jutri v torek bo druga sklepna produkcija gojencev našega 'konservaterija, na kateri nastopijo: Stanič Jelka (violina), Prinčič Mileva (klavir), Gunzek Mihaeel (klarinet), Hvastja Franc (bariton), Pav-lovčič Štefanija (mezzosopran), MSzea-Sfe Klaro (violina), Pegan Leeander (pozavna), Polajnar Ljudmila (solopetje), Gfo-suša Alojzij (tenor), klavirski trio (Je-rabek, Cehov in Detmšar) in končno Demšar kot pianist Posebno opozarjamo, da sta violina m 6ekx na katerih se igra Haydnov klavirski trio. izdelka banovin« ske šole za inštrumente na ljubljanski srednji tehniški šoli. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Prihodnji produkciji bosta v sredo in petek.
Vojni invalidi in vdove, 61ami krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov, se »požar ia te. da bo v sredo 22. junija ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice zanimiv ta lep prosvetni večer Udruženja vojnih invalijdo«. Na sporedu je poieg petja m godbe tudi zaniraivo predavanje o invalidskem problemu lin dolžnosti diržaive. Pridite torej vsi na ta prosveten večer. Natančen program vidite v i zložnih oknih trgoviin. Vstopnice se prodajajo v traiiki tov. Se ver jeve.
Milijonar
in bolničarka
Ameriški milijonar Mc Cormick se je približno pred šestimi meseci dal ločiti od svoje žene, ki se je kmalu po ločitvi omo-žila z drugim moškim. Po ločitvi se je čutS tako osamljenega, da je povsod iskal primerne neveste, ni je pa mogel dobiti.
Nedavno je na potovanju nenadoma Obolel in ko so ga prenesli v bolnišnico, mu je tam stregla bolniška sestra Ada Wilsono-va, ženska, ki je že prej zelo lepo negovala filmsko zvezdnico Joano Harlow. že drugi dan svojega bivanja v bolnišnici je naprar vil Mc Cormick bolniški strežnici možitvo-no ponudbo, ki jo je Wilsonova sprejela. Takoj po njenem pristanku je bila poroka. Mc Cormick in Wilsooova sta adaj mož in žena.
> JUTRO«,
3
Olimpijski dan 1938
zmaga
V srečanju z najboljšimi iz Julijske krajine so zastopniki dravske banovine zmagali tesno, toda efektno z eno točko razlike - Nov jugoslovenski rekord na 800 m s časom
1:56.3 je dosegel Goršek
Ljubljana, 19. junija.
Danes je bil olimpijski dan, danes je bil praznik vseh	^tudi
praznik vseh. ki jim je ali bi jim vsaj moralo biti na tem, dal biJ^portmta čimprej dosegli olimpijsko zrelost in se tako uvrstili med velike športne narode
na S Majhne so razmere pri nas, še manjše je po površmi M^j^ s kat^ega i-astejo naši olimpijski tekmovalci in vendar smo baš v olimpijskem dosegli že velike uspehe. Saj smo prav te dm, ko smo računah■ otanmafa radostno ugotovili, da so vsi dosedanji olimpijski uspehi nase države:naie delo, da so vse dosedanje olimpijske kolajne na prsih naših slovenskihSokolov^
če eledamo v zgodovino našega olimpizma, vidimo torej, da je olimpijsJta misel obgr«Sr bogate ladove žedosedaj, ko je bUotel^valcev teko maloim »odpore komaj wedno besede. Statistika olimpijskih uspehov je ^le*ajbog tovorno iamstvo da bi bile podpore sa olimpijske priprave — kolikor Jih je Mlo ^nafffbogato naložene p^nas, ki smo že skoraj brez njih doWh svoje velike sposobnosti na tem polju. Zato je bil danes vsak dinar ~ žal jih je bilo mnoeo muco premalo, žrtvovan v najbolj koristne namene.
V' oŠ olimpijskega dneva,, ki ga je včeraj in danes proslavila sportna Liubliana so bile danes na sporedu razne športne m telovadne prireditve na Stadionu 'kakor tudi propagandni obhod naših kolesarjev po mestu. Med vsemi ie bil najbolj privlačen že dolgo pripravljam lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Julijske krajine in dravske banovine, o cigar poteku objavljamo naslednje poročilo:
Drugi dan dvoboja
Lahkoatletski dvoboj med izbranima moštvoma Julijske krajine in dravske banovine se je končal danes v znatno ugodnejših okoliščinah kakor se je začel včeraj. Dočim je v soboto prireditev ves čas motil dež in so zaradi tega trpeli rezultati, je bilo danes dopoldne najlepše vreme, morda celo nekoliko prevroče. Izkupiček današnjega dne ni bila samo zaslužena končna zmaga domačih, temveč tudi krasen Gorškov rekord na 800 m v času, ki spada že med odlične mednarodna znamke. Borba je bila zelo huda in je
zmago odločila šele zadnja točka,
štafeta 4X400 m, ki je bila obenem krona vse prireditve Številni gledalci so bili priča izredno napete borbe od starta do cilja in se še 60 m pred ciljem m vedelo, kdo bo zmagal. Sijajen Pleterškov »spurt« f« je nato žilavega nasprotnika vidno distanciral in je na cilju znašala razlika skoraj 10 m. Seveda je občinstvo zmago burno pozdravilo, kajti z njo so naši vrli tekmovalci ne samo dohiteli, temveč celo prekosili za eno točko do tedaj skoraj ves čas vodeče nasprotnike in tako zagotovili ■iravski banovini končno zmago 104:103 točkam.
Na splošno o rezultatih
Doseženi rezultati drugega dne so gle-e vrednosti znatno prekosili one prvega ine. Prav dober je Pleterškov rezultat na 400 m z zaprekami 58.1, odličen pa tudi Giachellijev čas na 200 m 22.5, ki je boljši od jugoslovenskega rekorda. Od Oberwe-gerja smo pričakovali nekoliko več, čeprav je njegov met 46.78 m mednarodno vovrsten. Prav dobra sta tudi oba rezul-ta obeh zmagovalcev v metu kladiva, asti ing. Stepišnikov s 47.57 m in Oretti-ev, ki je italijanski rokorder, s 46.23 m. izvrsten je slednjič seveda čas naše štafete na 1600 m s povprečnim časom 52.1, ki ?a danes prav gotovo ne zmore nobena druga štafeta v Jugoslaviji. Nadpovprečen je tudi Sarovichev skok ob palici s 360 cm. Žilavi in borbeni Goršek je tokrat prekosil samega sebe. Povsod, kjer je nastopil, je bilo s tem vprašanje zmagovalca že v naprej rešeno, pri vsem tem pa je še im-pon.ral način, kako je svoje uspehe dose-Njegovernu spurtu ni bil nihče kos. ...... na 800 m, kjer se je zdelo, da stoje
na.- otniki kakor prikovani na mestu. Na e bilo med Gorškom in sledečim za razlike in je spričo silnega tempa il pasti rekord. Nova znamka je torej 1:56.3 torej za 1.1 sek. boljša od stare, ričani smo, da bo simpatični Celjan ako izvrsten čas še izboljšal, če bo imel :nakovrednega nasprotnika.
O organizaciji prireditve
bi se dalo zapisati precej. Na vseh koncih in krajih je primanjkovalo rediteljev in :e občinstvo neprestano vhajalo na tekmovalni prostor in oviralo potek tekmovanja. Kakor je sicer stadion v vsakem pogledu odličen, bo za podobne prireditve popolnoma dorasel šele. ko bo zgrajena potrebna pregraja, ki bo delila-občinstvo od tekmovalcev. Prav dobro je služil megafon, ki je sproti obveščal občinstvo o tekočih dogodkih, ker se vsem zaradi istočasnosti ni moglo slediti. Tekmovanje je potekalo v znamenju prave športne discipline in prijateljstva ter sodniškemu zboru ni bilo treba obravnavati nobenega protesta. Sploh nam je prireditev pokazala, da niso prazne besede o olimpijski misli, ki naj združuje vse narode in nam bosta oba tekmovalna dneva zato ostala še dolgo v prijetnem spominu.
Današnji dopoldanski spored se je začel s točkami, ki jih prejšnji dan zaradi naliva in teme ni bilo mogoče izvesti. Po prvem dnevu tekmovanja so gosti vodili z 39:37 točkam in ne, kakor je bilo v nedeljski številki objavljeno, s 40:37, ker so pri preračunavanju ugotovili pomoto.
Tehnični rezultati
4X100 m: Zmaga gostov je bila že v naprej zagotovljena. Trenotno pač n:ma-mo pri nas sprinterja, ki bi bil zmožen časa pod 11.4. Gosti so od predaje do predaje večali naskok in zmagali z razliko 16 m. 1. Julijska krajina (Furlan, Ruggo, Giache-lli, Oberweger) 44 sek., 2. dravska banovina (Šušteršič, Polak, Račič, Urbančič) 46. Stanje točk: 49:43 za JK. 400 m zapreke: Skušek je dolgo časa vodil, nato sta ga pa prehitela Pleteršek in Cumar ter je Pleteršek zmagal, ker je imel več rezervnih sil. 1. Pleteršek (DB) 58.1, 2. Cumar (JK) 59, 3. Skušek (DB) 61.2. 4 Olivieri (JK) 66.2.
Stanje točk: 53:50 za JK. Skok v višino: Oba naša zastopnika sta sigurno zmagala s povprečnim rezultatom in nista preskočila 180 le zaradi premehke skakalnice. 1. Martini (DB) 175, 2. Bra-tovž (DB) 175, 3. De Giovanni (JK) 170, 4. Sarovich (JK) 170 cm.	i
Stanje točk: 56:58 za DB. ^-------'
Tek 200 m: Odlična italijanska sprfnter-ia sta bila takoj v vodstvu. Giachelli se je
v končnem spurtu o tresel tudi svojega tovariša in dosegel izvrsten čas: 1. Giachelli (JK) 22.5! 2. Ruggo (JK) 23, 3. Urbančič (DB) 23.9, 4. Klinar (DB) 24.
Stanje točk 64:61 za JK.
Met diska: Vrstni red Oberweger, Kova čevič je bil že v naprej siguren in je šlo le za naslednja mesta. Stepišnik je le za nekaj centimetrov potisnil Raugno na zadnje mesto. V splošnem smo od vseh pričakovali boljše rezultate. 1. Oberweger (JK) 46.78 m, 2. Kovačevič (DB) 41.62 m, 3. ing. Stepišnik (DB) 37.84 m, 4. Raugna (JK) 37.66 m.
Stanje točk: 70:66 za JK.
Tek 800 m: Nabernik je takoj prevzel vodstvo. Po prvem krogu so bili vsi tesno skupaj, nato pa sta oba naša zastopnika pospešila tempo in sta gosta zaostala. 100 metrov pred ciljem Je začel Goršek spur-tati in je premagal enako sigurno Naber-nika kakor ta najboljšega Italijana. Nabornik je dosegel dozdaj svoj najboljši rezultat na tej progi. 1. Goršek (DB) 1:56 (boljše od rekorda D 2. Nabernik (DB) 2:00.4, 3. Donaggio (JK) 2:05, 4. Opassi (JK) 2:11.4.
Stanje točk: 73:74 sa DB.
Tek 5000 m: Tempo ni bil preoster, kljub temu sta se pa Buri o in Bručan kmalu od-dvojila od ostale dvojice. Po 3 km je znašal Bručanov čas 9:34, Burlov pa petinko več. Dva kroga pred ciljem je Burlo povečal tempo, naglo pokazal Bručanu pete in zmagal z velikim naskokom. Drugi naš zastopnik je šele v končnem spurtu potisnil nasportnika na zadnie mesto. 1. Burlo (JK) 15:53.8, 2. Bručan (DB) 16:16.6, 3. Srakar (DB) 16:28.2, 4. Gherlani (JK) 16:30.
Stanje točk: 79:79.
Met kopja: Slabi rezultati, vendar Je zmagal tehnično najboljši. 1. Sfereo (JK) 50.92 m, 2. Kovačevi? (DB), 49.60 m, 3. Mauser (DB) 44.61 m, 4. Raugna (JK) 40.10 metrov.
Stanje točk: 85:84 za JK.
Skok ob palici: Oba italijanska zastopnika sta bila našima znatno premočna in sta gladko zmagala. Simpatičnemu Disset-tiju (pseudonim) se je pri poizkusu preko 360 zlomila med skokom palica in se je pri padcu precej poškodoval ter se zaradi tega ta točka ni nadaljevala. 1. Sarovich
(JK) 360 cm, 2. Dissetti (JK) 340, 3. Kosec (DB) 320, 4. Gašperšič (DB) 300.
Stanje točk: 93:87 za JK.
Med kladiva: Napeta borba našega rekorderja z italijanskim. Ing. Stepišnik si je zagotovil zmago z odličnim tretjim metom, dočim je imel Jeglič ves čas sigurno 3. mesto. Zmagovalčev rezultat je glede na začetek sezone prav zadovoljiv. 1. ing. Stepišnik (DB) 47.57 m. 2. Gretti (JK) 46.23 m. 3. Jeglič (DB) 38.27 m, 4. Crovatin (JK) 31.96 m.
Stanje točk: 97:94 za JK.
4X 400 m: Najlepša točka prireditve. Prvi tekač dravske banovine je predal naslednjemu z 2 m naskoka. Enaka je bila razlika, ko je prejel palico tretji naš tekač, Goršek. Ta je s sijajnim spurtom povečal razliko na 8 m, zaradi slabe predaje s Ple-terškom pa se je zadnji mož gostov priključil in je odločil šele finish na ravnici pred ciljem. Pleteršek je bil tu bolj svež in je rezal vrvico na cilju z 8 m naskoka. 1. Dravska banovina (Urbančič, Skušek, Goršek, Pleteršek) 3:28.4, 2. Julijska krajina (Pontieri, Olivieri Cumar, Lenardon) 3:30.8.
KONČNO STANJE TOČK 104:103 za DB.
Domač teniški turnir
Med gospodi posamezno je spet zmagal Boris Smerdn, v igrah gospodov v dvoje pa par Dacar-Smerdu
V	okviru olimpijskega dne je bil v soboto in nedeljo na igriščih SK ILIRIJE pod Cekinovim gradom teniški turnir, na katerem so nastopili najboljši ljubljanski teniški igralci. Turnir je Ilirija zelo dobro organizirala, vršil pa se je v 4 disciplinah: v singlu gospodov io dam, v doublu gospodov in mbced-doubtn. Tekmovalci so se turnirju polnoštevilno odzvali in na prostranih igriščih že dolgo ni bilo tako živahnega vrvenja. Ce bi bila še publika prišla v takšnem številu, bi bil namen, ki ga je imel ta »olimpijski« turnir, v polni meri dosežen. Tako pa se morajo prireditelji — na čelu z neumornim dr. Murkom — zadovoljiti le z lepim moralnim uspehom, ki ga je dosegla prireditev. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 6:2, 6:0; Dolenc : Turnšek 6:8, 6:2; Turna : 6:2, 6:2; Dolenc : Turnšek 6:3, 6:2; Turna : Murko 6:4,6:3; Banja! : Smerdu II. 6:3,6:3; Luckmann : Furlan 6:2, 6:2; Sotelšek : Malnar 6:0, 6:0; dr. Bleiweias : Kavčič 6:4, 6:0; v IL kolu: Turna : Dacar 6:4, 6:4; Ba-njai : Luckmann 6:1, 6:2; dr. Bleiweiss : Sotelšek 6:8, 6:4, 6:4. Poliinale: Smerdu : Thuma 6:4, 9:7; Bleiwetss : Banjai 6:3, 6:3. Finale« Smerdn : BlHweiss: 6:2, 6:2. S tem je postal Smerdu zmagovalec turnirja.
Dame posamezno: Miihleisen : Pečovnik 6:1, 7:5; Bakarčič-T. ataik : Potočnik 6:2, 6:1; Tumšek-Ravnihir : Pekolj 6:1, 6:0; Dacar : Bizjak 6:1, 6:1; v n. kolu: Bakar-čič : Miihleisen 6:3, 6:3. Bakarčičeva je prišla v finale. Druga polfinalna partija Turnšek : Dacar bo odigrana jutri in tudi finale.
Gospodje v dvoje: Dacar-Smerdu : Ban-ko-Luckmann 6:1, 6:3; dr.Bleiweiss-Banjai : Tuma-Lavrič 6:0, 6 K). Finale: Dacar-Smerdu : Banjai-dr. Bleiweis 6:2, 6:4.
V	mixed donbla sta se v finale plasirala para Miihleisen-Smerdu z zmago nad Ba-karčičem in Bankom 6:1, 6:4 in Turnšek-Banjai z zmago nad dvojico Dacar-dr. Blei\veiss 6:2. 6:4. Finale bo tudi šele jutri.
So gaf spored v Mariboru
Včeraj so imeli tudi v Mariboru številne olimpijske prireditve, ki so bile še bolj obiskane kakor ljubljanske
Maribor, 19. junija
Športni Maribor je bil včeraj in danes v znamenju olimpijskega dneva, ki ga je zelo posrečeno organiziral tukajšnji krajevni olimpijski odbor. Spored je bil zelo pester in se je začel že sinoči z olimpij-sk im koncertom mestnega olepševalnega društva v mestnem parku, ki je bil zelo dobro obiskan.
Danes dopoldne pa je bil športni de! olimpijske proslave, ki se je začel že ob 8. zjutraj na stadionu Železničarja s
teniškim propagandnim turnirjem, na katerem so sodelovali najboljši igralci vseh mariborskih klubov.
Ob 9. je bil nato nogometni brzi tujnir mladinskih moštev, na katerem je vsaka tekma trajala dvakrat po 20 minut. V prvi igri je ""laribor zmagal nad pobreško Slavijo s 6 : 0 (3:0). Nato je bila tekma med železničar jem in Rfipidom, v kateri je Rapid zmagal z 1 : 0 (0:0). V srečanju premagancev so železničarji spravili zmago nad pobreško Slavijo s 4 :1, odločilna tekma laed zmagovalcema, in sicer Rapidom in .Mariborom pa je ostala nedoločena 1:1 in je žreb odločil Rapida za zmagovalca.
Ob 11. je bil nato propagandni štafetni tek po mestu, na katerem so startali pri Ljudskem vrtu na 1.900 m dol'-" progi po Koroščevi, Kolodvorski in Aleksandrovi cesti do Trga Svobode tri moštva s po sedmimi tekači. Zmagalo je moštvo Rapida v časa 4 :09.4 pred Železničarjem s 4 :12.2 in Sokolom Maribor I. (naraščajem) s časom 5:35. Borba na progi je bila zelo ostra med Rapidom ln železničarjem in se je odločila šele pri zadnji predaji. Zanimivo je, da Maraton za to štafeto ni postavil nobenega tekača.
Ob 11.30 so avtomobilisti In motodkSMl izvedli propagandno vožnjo po mestnih ulicah, ki se je je udeležilo okoli 60 vozafcv na lepo ozaljšanih vozilih.
Popoldne ob 15. je bila na progi Maribor —Gornja Polskava—Maribor (32 km)
Olimpijska kolesarska dirka,
na' kateri je startalo 12 dirkačev, članov vseh mariborskih klubov. Na dlj jih je prispelo 9 in je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. Štefan Rozman (2elezn!čai) 1:02:11, 2. Karel Sodeč (Maraton) 1:02.11.6, 3. Oskar Rozman (2eL) 1:02.12 4. Franc Jelene (Poštela) 1:02.13, 5. Alojz Uzuzer (Pe-run) 1:02:13 itd. Ob 16. ae je začel nato
nogometni brzi turnir prvih moštev,
na katerem so sodelovali Maribor, Železničar, Rapid in Slavija. V prvi tekmi sta nastopila Maribor in Slavija in se je končala z zmago Maribora 2:1 (0:1). Maribor je moral napeti vse sile. da je premagal žilave Pobrežane. Tekma se je odločila šele v zadnjih sekundah.
V	drugi tekmi je Železničar odpravil Rapida z 1:0 (1.0). 1 o je bila ogorčena borba med starima rivaloma, ki se je končala z zasluženo zmago boljšega moštva.
V	tekmi premagancev je nato Rapid porazil pobreško Slavijo s 4:0 (3:0), v odločilni tekmi pa je slednjič Železničar slavil zmago nad Mariborom z 2:0 (1:0). Zadnja tekma je bila precej razburljiva in ie moral sodnik g. Konic diktirati proti Železničarju kar dve enajstmetrovki. Tudi vse te tekme so trajale dvakrat po 20 minut.
Med tem je tekel na stadionu tudi lahkoatletski miting,
na katerem so nastopili spet vsi najboljši mariborski atleti. Podrobni rezultati so bili naslednji:
100 m: Dr. Musnik (Rapid) 12.2, 2. Starešina (Železničar) 12.5, 3. Badl (R.) 12.6.
Skok ob palici: 1. Oroszv (R.) 3.55, 2. Smerdel (Maraton) 3.30, 3. Filipič (Mt) 3.20.
Skok v daljino: 1. Smerdel (Mt) 5.59, 2 Filipič (Mt) 5.58. 3. Koren (R.) 5.40.
Švedska štafeta (400 X 300 X 200X100): 1. Rapid 2.15,2, 2. Železničar 2.16, 3. Maraton — Rapid komb. 2.17.
1000 m: 1. Kramer (R) 2:49.6, 2. Stojnšek (Mt) 2:53, 3. Rosner (Zel.).
Met kopja: 1. Gregorovič (Zel.) 44.05, 2. Verbošt (Mt) 43.60 m.
Spored olimpijskega dneva so zaključili naši vrli Sokoli, ki so nastopili na drogu in bradlji, kjer so se najbolj odlikovali bratje Bela, Rak, Agrež. Lapajne in Cadež.
Obisk vseh današnjih prireditev je bil zelo lep in je olimpijski dan v Maribora moralno, pa tudi materi elno uspel nad vse pričakovanje.
Veflke konjske dirke v Beograd«, fo včerajšnjem jugoetovendkem dert>yju, kg ura ja prisostvovalo nad 10.000 ljudi, je zmagala kobila >Naro/»<, last beograjskega zdrav, n&a dr. Todoroviča. Pribora 4 je s tem prvo nagrado * merica 100000 dta ki
Odlična rodbinska tuša tik ob morju, Južna obala, lastao morsko kopališče. Moderen
komfort Najfinejša dunajska kuhinia. Predseiija: 27 - 3S Lir, Serija: 34 -42 Lir
mama mm) Mt« m
Nogomet
Italija drugič svetovni prvak
V finalni tekmi so Italijani zmagali nad Madžari s 4 : 2 (3 : 1)
Pariz, 19. junija
Preti 70.000 gledalci m v navzočnosti najodličnejših predstavnikov javnega življenja, med njimi predsednika republike Le. bruna, je bila danes na stadionu Colom-besu odigrana finalna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Italijo in Madžarsko, ki se je končala z zasluženo zmago Italijanov s 4 : 2 (3:1). Italija si je s to zmago že drugič priborila najvišji naslov v nogometu, svetovno prvenstvo.
Italijani so današnjo zmago popolnoma zaslužili, ker so bili v obeh delih igre boljše moštvo. Oni so diktirali dozdaj neverjetni tempo v nogometni igri ter so bili v vseh delih izravnana enajstorica, ki jim Madžari nikoli niso mogli ogroziti zmage. Pri vsem tem pa so imeli Madžari še neko-liko smole in je njihov najnevarnejši napadalec dr. Sarosi nekajkrat zadel tudi v drogove.
že prvi polčas se je končal z veliko razliko v korist boljših, toda v 24. minuti je Madžarom po krasni Saros jevi akciji uspe-lo znižati rezultat na 3:2. Publika se je zdaj nagnila na njihovo stran in jih začela bodriti, toda Italijani so šele zdaj pokazali, kako znajo zaigrati, kadar jim gre za vse. Zdaj so še bolj poostrili tempo, povezali svoje vrste in v 36. minuti je Pio-la iz 8 metrov daljave neubranljivo ustrelil še četrti gol za njihove barve. Zdaj Madžarom ni bilo več pomoči, ki so imeli svojo šibko stran v obrambi, medtem ko je napad bil tudi v prav dobri formi.
Po končani tekmi je italijansko moštvo prejelo zlat pokal.
★
Bordeaax. 19. junija. V kvalifikacijski tekmi za 3. in 4. mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu je Brazilija zmagala nad švedsko s 4 : t. Vrstni red naj-boljših moštev na HI. svetovnem nogometnem prvenstvu je torej naslednji: 1. I tali »a. 2. Madžarska, 3. Brazilija, 4. Švedska.
tekmi na Jesenicah z enakim rezultatom zmagala, je torej rezultat obeh iger neodločen in bi bih morali obe moštvi igrati še podaljšek igre dvakrat po 15 minut. Zaradi nepredvidenih ovir pa ta podaljšek danes ni bil odigran in je zdaj v rokah LNP nadaljnja odločitev, katero izmed obeh moštev bo prešlo v L razred.
Beograd: Berlin : Beograd 3:2 (1 : ž). Tesna zmaga berlinske mestne reprezentance, ki je šele proti koncu igre po krivdi domače obrambe zabila dva gola. V ostalem sta bili obe moštvi enakovrednL
Bukarc&ta: Hašk (Zagreb) : Venus 4:» (2:1) 15.000 gledalcev. Tretja zmaga našega novega državnega prvaka na romunskih tleh.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Kovinar (Jesenice : Mladika 4:2 (2:0). Kvalifikacijska tekma za prestop v I. razred. Ker je Mladika v prvi
Kolesarska dirka Sofija - Beograd
Zmagovalec je Gustav Prosinek, kot moštvo pa Jugoslavija
Beograd, 19. junija
V drugi etapi etapne kolesarske dirke ir. Sofije v Beograd, ki se je pričela v petek, so morali dirkači prevoziti 146 km dolgo pot od Niša do Kragujevca. Kakor znano nastopa v tej dirki po 8 dirkačev Bolgarov in Jugoslovenov in so v prvi etapi kot posamezniki in ekipa zmagali naši.
Tudi na cilju v Kragujevcu je bil prvi naš državni prvak Prosinek s časom 5:19.45, na naslednjih mestih pa so se že vsidrali odlični Bolgari. Drugi je bil Ne-nov s časom 5:19.49, tretji pa Konstantinov v času 5:19.54. Naslednji dve mesti sta spet zasedla naša (Erdelji in Drljačič), šesti je bil Bolgar Džambasov, 7. Davidovič, 8. pa Ljubljančan Gartner s časom 5:35.05.
Po drugi etapi so Bolgari izboljšali skupni rezultat svoje ekipe za približno 4 minute, vendar so bili Jugosloveni še za skoraj pol ure na boljšem.
Danes se je etapna dirka Sofija—Beograd končala z zadnjo etapo od Kragujevca do Beograda (120 km). Tudi na tem delu proge je naš Prosinek kot prvi posameznik pri vozil na igrišče Jugoslavije in s tem postal kot poedinec zmagovalec v tej mednarodni dirki. Na drugem mestu fr bil v tej etapi Davidovič. na tretjem ps Lavrih.
Tudi kot moštvo so jugoslovenski dirkači ohranili veliko prednost pred Bolgari in zmagah tudi kot celota.
Vzorna razstava meščanske šole v št« Vidu
Ljubljana, 19. junija
Meščanska šola v dt. Vidu nad Ljubljano praznuje letos desetletnico svojega obstanka pa se je ravnateljstvo odločilo, da v proslavo jubileja priredi ob zaključku šolskega leta veliko, reprezentativno razstavo risarskih, ročnih in kuharskih izdelkov svojih učencev in učenk. Razstava je v drugem nadstropju šolskega poslopja izpolnila tri velike dvorane in spada brez dvoma med največje, najlepše zasnovane prireditve te vrste, kar smo jih videli doslej.
Kakor se vobče godi učnim zavodom pri nas, mora tudi meščanska šola v št. Vidu izhajati s precej skopo odmerjenimi proračuni in tako je njeno prizadevanje usmerjeno predvsem k praktičnim ciljem. Risarski pouk, ki spada med najvažnejše predmete, služi hkratu hvalevredno name-nu, izpopolniti šolsko zbirko učil. Tu je razstavljena dolga vrsta risb in slik s pri-rodopisnih področij pa higiene, fizike, kemije in biologije. Zlasti ciklus slik iz higiene in biologije pomeni dragoceno obogatitev domače zakladnice učil. Z ne manjšo skrbnostjo se na zavodu goji ročno delo, pri čemer se posebna pozornost posveča obdelovanju lesa. saj je št. Vid središče naše mizarske industrije. Razstavljeni so lepi, živi modeli kovačnice, žage, mlina stop, vejnice, stiskalnice, kolovrata, trlice itd., da ima človek pred seboj celo revijo domače industrije, kakršna je potrebna v večjem sodobnem kmečkem obratu. Na višku so razne krasilne tehnike, ki se jih učenci vadijo v lesu. Kako te^no je z živ-1 jen jem povezan pouk na vzornem šolskem
zavodu naše dobe, nam priča polica raznih map, s katerimi se učenci navajajo k zbiranju vsemogočega gradiva, ki ga človek za svojo orientacijo v življenju zmerom potrebuje pri roki. Razstavljeni so tudi razni praktični predmeti iz papirja pa modeli Šmarne gore in skrbno izdelani zemljevid* % domoznanskega področja
Mnogo časa in truda posveča šola tehničnemu risanju, o čemer pričajo številni načrti za stavbe in spomenike. Izredno lepi so primeri ornamentalnega risanja Po novem učnem načrtu je morala šola pouk prostoročnega risanja na žalost skrčiti tako, da se poučuje poslej samo v prvem in drugem razredu, zato pa se učitelji in učenci s toliko toplejšo vnemo lotevajo stvari. Posebno dvorano so izpolnila ženska ročna dela in kuharski izdelki. Meščanska šola v št Vidu je bila ena prvih šol, ki je za svoje učenke uvedla kuharsko umetnost v svoj učni red. Kuhanje se na zavodu poučuje že od leta 1930. Ta se učenke seznanijo z vsem, kar je treba poznati skrivnosti meščanske kuhinje od prve priprave do serviranja. Na razstavi pa je razvidno tudi humanitarno delovanje šolske kuhinje, ki nudi učencem iz bolj oddaljenih krajev — okoliš zavoda seg& od Medvod do Ježice — obede v onih dneh ko imajo šolo dopoldne in popoldne. Iz t» kuhinje se oddaja vsak teden po 50 brezplačnih in 120 drugih kosil. Oddelek ženskih ročnih del kaže nekaj odličnih. > estetskim okusom dovršenih Izdelkov ▼ najrazličnejših tehnikah Razstava bo odprta tudi prihodnjo nedeljo m zasluži čhn številnejšega obiska.
Dve smrtni nesreči pri Celju
Celje, 19. jrmija
Danes popoldne se je kopal oddelek vojakov v Savinji pod G rana dir je vo brvjo. Med kopailoi je bil tudi redov DžemaJl Katanovič, doma iz vardarske banovine. Ob 15.45 ee je oddali?] od f-tfe in je zabredel v globoko vodo pn kopališki Driaaii ter se ;e takoj začel potapljati. Kopalni mojster Grad je opazil nesrečo in je hitel vojaku na pomoč. Nezavestni ega je potegnS jz vode. Reševalni avto je vojaka takoj prepeljal v bodn šnico. vendar pa so wi poskusi z umetnini dihanjem ostali zaman. Džemal je kmalu po prevozu v tvoln išnico izdihnil.
Mesarski mojster trgovvc % fflviuu Dt*-go Slomšek, daljni sorodnik pokojnega kne-zoekofa Anton Martine Slomška, se je nooof ob 19. uri pedjal iz Cedja proti laSkenm % molocjkljeni. T«k pri ieSezniekem viadukt« prt; Tremeriu. na s«*ii po<£ med Laškim in Celjem mu je povozila nasproti s avtom velepos>esi*riea Vilma Ječovndkova iz Arjs vasi. Drago Slomšek je v polnem zadeta treščil z motoctkljom v avta Zadrti je % triavo v osdšče avtomobila, da so mu izsto pDn možgani in je obležali oa mesta mrtev. MotocSkel se je zdrobal, dočim je avto le neznatno poškodovan. Pobojni Draco SDom-šek je btf star šefe 30 lat
Turnir v Noordwijku
Turnir v N*>rdvi jku
V	5. kodu je Spdeimann vpriaoril v italijanski partiji močan napad na Firčevo kraljevo krtki, vendar je Slednji nadel najboljšo obrambo in je v sijajnem protinapadu omagal Dr. Etrvre je v ortocJoks-nem gambitu doba nasproti dr. Tartatoo-werju prednost ki zmagal V enafci otvoritvi je ESiskases premagal Landaua. In-dijEfca partija med Scbmidtom ki Kere-sosn je bila prekinjena r nejasnem položaja Bogoljubov ima v prekinjeni partiji s Thomasoan premoč kmeta ki utegne zmagati.
V	6. kola je igral Bogoljubor katalonsko partijo nasproti Pircu zelo ostro, naš prvak pa je fe ostreje odgovarjal V zelo zamotanem položaju je Bogoljubov pogrešil, kar ie Bao sijajno fafcocfctil kx r)—r1 Rc. Eo-
ve je Igral nasproti Keresu Refi-Zucfcer-tortovo otvoritev in izgubil v središnjici kmeta, ki je Keresu zadostoval za zmago. Partija med Landauom in Scbmidtom je bila prekinjene v nejasnem položaju. E&ic»-sea je s središčnim prostim kmetom premagal Thonvasa. Indijska partija med dt Tartakomrerjem in SpieJmaanom se je končala remis.
Pri nadaljevanju prekinjenih partij sta Bogoljubov in Tbomas ramiahrala, medtem ko je Schmidt zaradi hude napsipe zgubil nasproti Keresu enako nasproti TjaJtrimm, ker je nepravilno igral na zmago-
Stanje po 6. kolu: EStafcases 6, Keres 4 in pol, dr. EJirve m Pire 3 ki pol, Tho-mas 3, Bogoljubov in Land&u 2 m poi, Spdelmann m dr. Dartakovar X Setomidt 1 * __
»JUTRO«, ponedeljska fecJ&Ji
« 4
Ponedeljek, 20. VL1938
Zborovanje Zveze mest v Ljubljani
Poteklo Je v lepem redu — Gostje na ogledu ljubljanskih zanimivosti
Ljubljana, 19. junija.
Predstavniki avtonomnih mest kraljevine Jugoslavije so se danes dopoldne zbrali v dvorani Trgovskega doma k XI. redni glavni skupščini Zveze mest. Kmalu po 10. uri, ko je prišel kraljev zastopnik v dvorano in so ga zborovalci toplo pozdravili, je predsednik zveze univ. prof. dr. Teodor Peičič, predsednik zagrebške občine, otvoril skupščino. V uvodu svojega daljšega pozdravnega nagovora je dal izraza čustvu ljubezni in vdanosti do našega mladega kralja in vzvišenega kraljevskega doma. Soglasno je bila sprejeta vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju in knezu-namestniku Pavlu. Med prisotnimi je predsednik najprej pozdravil kraljevega zastopnika polkovnika Djordja Radojko-viča, ki so mu prisotni priredili tople ovacije. Nadaljnji pozdrav je veljal zastopniku predsednika vlade g. banu dr. Natla-čenu, zastopniku finančnega ministra direktorju Sedlarju, zastopniku gradbenega ministra inž. Dušanu Mirosavljeviču, zastopniku divizije generalu Dodiču in škofovemu odposlancu kanoniku Klinarju.
Predsednik dr. Peičič se je zahvalil Ljubljani in njenemu županu za prisrčno gostoljubje, nato je pozdravil še zastopnike tiska in jih naprosil za nadaljnje sodelovanje z objektivnimi kritičnimi opažanji. Vsem ministrom so bile odposlane vdanostne brzojavke. Poročilo o delovanju Zveze mest je bilo že tiskano v službenem listu »Gradska občina«. Predsednik je poudaril, da zadeva zvezina uprava pri svojem delu na ovire prav pri članicah samih. Treba je resnici pogledati v oči. Posamezna mesta niso nalašč malomarna, boriti se morajo s težkočami, da zagotovijo svojim prebivalcem čim večji napredek. Prva bri-
ga naj bi zatorej bila posvečena sistematskemu delu, da se najširši sloji meščanov usposobijo za čim naprednejše izvrševanje komunalnih poslov. Potrebno je nujno sodelovanje Beograda, Zagreba in Ljubljane zlasti v tem pogledu, da bi se funkcionarji Zveze mest čim pogosteje obiskovali in spoznavali razmere in napredek posameznih mest. Tako je na Češkoslovaškem in ta zgled zasluži posnemanje. Predsednikov govor je bil sprejet s toplim odobravanjem
Takoj nato pa je skupščina prešla k celi
vrsti vprašanj, glede katerih se je že včeraj razpravljalo in je reševanje šlo danes gladko od rok. Poročala sta tajnik Zveze dr. Bogdanovič iz Beograda in dr. Mijo Majer iz Zagreba. Pozdrave sta izrekla ban dr. Natlačen v imenu vlade in banovine ter zastopnik ministrstva za zgradbe inž. Mirosavljevič. Zastopnik prestolnice Jovo Mijuškovič je izrazil želzo, da bi bila skupščina prihodnje leto v Beogradu, kajti prestolnica želi po desetih letih, kolikor obstoji Zveza mest, pokazati predstavnikom svoj napredek v vsakem pogledu. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. Proračun za upravo Zveze mest je povišan od 24.000 na 30.000 din, znižane pa so štipendije za mlade komunalne uradnike, ki naj v inozemstvu proučujejo moderni organizem, od 50.000 na 40.000 din. Soglasno je bila nato sprejeta vrsta resolucij, med katerimi poudarjajo najvažnejše:
Nujno potrebno je, da se financiranje mest in občin uredi z enotnim zakonom za vso kraljevino. Namesto da se različna davčna bremena iz dneva v dan večajo, je treba bremena zmanjševati in ublaže-vati, ali pa naj se mestom da povračilo v katerikoli obliki za izvrševanje državnih poslov Čimprej naj bo sprejet zakon o iz-
premembah in dopolnitvah zakona o mestnih občinah Obresti za posojila mest, ki si izposojajo denar zgolj za javne svrhe, naj bodo vsaj za l°/o nižje, kakor pri po- j sojilih zasebnikov. Čimprej naj bo sprejet j zakon o samoupravnih hranilnicah z vsemi pravicami in ugodnostmi, ki jih uživajo privilegirani državni denarni zavodi. Potrebna je nujna izprememba in dopolnitev uredbe za pospeševanje tujskega prometa. Mestnim uslužbencem, ki imajo pravico do pokojnine, naj se vsaj do go- 1 tove mere prizna znižana voznina na državnih železnicah, kakršne so deležni državni in banovinski uslužbenci. Za izvrševanje sistematične kontrole vsakega mestnega gospodarstva priporoča Zveza, da večja mesta osnujejo po zgledu inozemstva posebne kontrolne delovne edinice. Zveza priporoča, da mesta posvečajo polno pozornost vprašanju tujskega prometa in zlasti strogo nadzorujejo poslovanje gostinskih obratov.
Ko je še predsednik Županske zveze sporočil svoje pozdrave, je sledilo predavanje univ. prof. dr Frana Steleta o kulturnem razvoju Ljubljane. Potem so se gostje s svojimi damami ter s predstavniki oblastev in raznih javnih ustanov v Ljubljani zbrali v Uniosu, kjer jim je mestna občina priredila odlično pripravljen banket. Izrečena je bila vrsta zdravic. Po banketu so se gostje v več skupinah odpeljali s pripravljenimi avtobusi k ogledovanju kulturnih in socialnih ustanov Ljubljane. Nekateri gostje so zaradi oddaljenosti in nujnih poslov morali že zvečer zapustiti Ljubljano, večina pa je ostala in si bodo v teku ponedeljka ogledali našo Gorenjsko z njenim biserom Bledom in Bohinjem.
čez drn In strn...
Koga smeš bombardirati
Zato je Halifax moral izvedbo svojega načrta odgoditi. Zaradi tega pričakujejo, da se bodo letalski napadi na nezavarovana španska mesta nadaljevali in prav tako tudi napadi na angleške ladje. Kot nadaljni vzrok, da je sklenil Chamberlain popustiti v vprašanju letalskega bombardiranja, se navaja tudi dejstvo, da prav za prav ne gre za prave angleške ladje, ki so bile bombardirane. Večina izmed njih je bila komaj v zadnjem času vpisana v angleški ladijski register in nosijo šele od tedaj angleške zastave. Na teh ladjah sta samo po eden ali dva Angleža, vsi ostali pa so tujci. Zato med žrtvami tudi ni mnogo angleških državljanov. (»Jutro«, 11. kVI.).
Iz takšnih primerov bi človek skorajda razbral, v čem je dandanes slava in čast, biti sin velikega, mogočnega naroda: Angleže lahko bombniki neke nelegalne armade pobijajo samo po enega ali dva, pri sinovih kakšnega majhnega, skromnega naroda pa število ne pride v poštev.
V koncentracijskem tabora
Angleški listi poročajo, da sta v na-rodno-socialističnem koncentracijskem taboru Dachau umrla bivši dunajski župan Schmitz in bivši načelnik tiskovnega urada v Sehuschniggovi vladi. Zakaj sta umrla, ni znano. (»Slovenski dom«, 14. VI.>.
Kaj pravite
Potniki, ki so se v nedeljo — na praznik sv. Trojice — vozili z dolenjsko železnico, so osupnjeni videli skozi okno vlaka, kako je vrsta koscev »podirala travnik«. Ko so se vračali s popoldanskim vlakom, so na istem kraju videli celo vrsto žensk, ki so travo obračale in sušile, še na treh drugih krajih je bilo videti delavce na travnikih. Pri tem pa je znano, da je zadnje tedne vsa dežela prosila za dež in da torej strah pred mokroto nedeljskega dela ni mogel opravičiti. (»Slovenec«, 14. VI.).
V »Slovencu« najbrž še nismo brali tako vnebovpijočega dokumenta nejevere. Vse zadnje tedne je dežela Boga prosila za dež, pravi ta njegov »Kaj pravite«, torej je bilo jasno ko beli dan, da dežja ne bo. Toda kmetje, ki so v nedeljo kosili po travnikih na Dolenjskem, in kmetice, ki so za možmi obračale seno, niso tako daleč odpadle od Boga kakor ta strogi popotnik. Prosili so nebesa dežja in so zatr-dno verovali, da ga bodo dala, zato so se — kakor je to na deželi že od nekdaj navada, če vreme zahteva — v nedeljo podvizali s košnjo. In Bog sam je tudi nedvoumno pokazal, na čigavi strani da je. Usli-šal je molitve in že v nedeljo zvečer pa še naslednji dan je polja orosil blagodejni dež.
Velik tenorist
Ogenj je izbruhnil v londonskem gledar-Iišču Covent Gardenu pri predstavi opere »Boheme«, v kateri je nastopil sloviti italijanski tenor Benjamino GiglL Ogenj je nastal zaradi kratkega stika, vprav ko je Gigli pel eno glavnih arij. Ko so gasilci začeli gasiti, je tenorist sam pomagal, ne da bi petje ustavil. (»Slovenski dom« 14. VI.).
Družinska tragedija
Ivan žumer se je v nedeljo dopoldne odpeljal na domačijo v Ribnico. S seboj je vzel hčerko Darinko. Ko je žena izvedela, kam je odpotoval njen mož, je vzela avtomobil in se za njim odpeljala v Ribnico. Mož je imel svojo domačijo v bližnjem naselju Hrvači. Ko se je žena pojavila na domu svojega moža, je ta hitro zagrabil nož in ji ga zasadil v grlo. Nato je skočil do hčerke in jo z nožem zabodel. Sam si je preparal trebuh. Mož je kmalu podlegel smrtnonevarni poškodbi. . . Na policiji se je žumer, ki je drugače priznal svoje grožnje, izgovarjal, da je bil zadnji čas na ženo silno ljubosumen. (»Slovenski dom«, 13. VI.).
—kra
»Soča« matica fe polagala letni obračun
Po dosedanjih uspehih se prične jeseni novo delo
Ljubljana, 19. junija.
V	restavraciji pri »Levu« je snoči imela letni redni občni zbor »Soča« matica, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Predsedoval je g. dr. Dinko Puc. Z zanimanjem sc zborovalci sledili poročilu o delovanju v pretekli poslovni dobi, ki ga je podal tajnik upok. šolski nadzornik g. Lojze Urbančič.
»Soča« dosledno vrši naloge, ki si jih je v kulturnem, socialnem in emigrantsko propagandnem cilju začrtala pred osemnajstimi leti. ko je zbrala okrog sebe prvo peščico primorskih emigrantov Odtlej se je njena moč stalno jačila v širino in globino. Zbralo je častno število nad 700 članov, s svojimi podružnicami pa nad 1400. Iz njene srede je izšla Zveza vseh jugo-slo—nskih emigrantskih društev s sedežem y Beogradu.
Med posli v preteklem letu moramo omeniti odpis taks za podelitev državljanstva, oprostitev kolekovin za nostrifikaci-jo spričeval za izpite do 1. 1930. oprostitev taks jugoslovenskim študentom iz Italije, omejitve potrebe beračenja brezposelnih emigrantov za podpore, ustanovitev emigrantskih zavetišč z državno podporo, povračilo vojnih škod. ureditev državnih podpor emigrantskim ustanovam, ureditev pakta z Italijo s čim ugodnejšimi manjšinskimi narodnimi pravicami, prošnje za oprostitev vseh političnih kaznencev v Julijski krajini, amnestije za rojake, ustanovitev stalnega odbora za rešitev prošenj o državljanstvu, namestitev v državni službi in drugo V »Sočinem« okrilju je marsikateri ubožni član našel zavetje.
V	društvene fonde so tudi najskromnej-ši člani vedno od srca radi prispevali svoj skromni oboi. »Soča« je pripravljala tudi širše podporne akcije, pri katerih se je spomnila revežev v časih, ko si tudi naj-skromnejši ljudje praznično postrežejo z majhnimi veselji. In vse to z lastno prizadevnostjo brez javnih podpor.
Zelo važno je bilo društveno prosvetno delo. Predavateljski večeri »Soče« so že nekaj let ob sobotnih večerih tako priljubljeni, da jih poseča stalno lepo število članov in prijateljev. Na teh večerih si ob prijateljskih pomenkih pri »Levu« pod vodstvom odličnih in priljubljenih preda-
vateljev nabirajo zaklade novega znanja. »Soča« se je lani častno oddolžila spominu Simona Gregorčiča s spomenikom na Napoleonovem trgu.
Poročilu g. Urbančiča je sledilo blagajniško poročilo vedno marljivega odbornika g. Josipa Sfiligoja, nato pa je bila na predlog preglednika insp. Golje izrečena odboru razrešnica s pohvalo. Primorskim kolonistom v Prekmurju, ki so bili prizadeti po poplavi, je občni zbor naklonil društveno podporo do zneska 3000 din v živilih. S soglasnim pristankom zboroval-cev je bil sprejet na občnem zboru protest proti trditvi pokojnega dr. Tume v njegovih spominih s trditvijo, da je bil pesnik Simon Gregorčič pijanec in da je imel na Gradišču nezakonskega sina bebca. Številni pesnikovi sodobniki morejo potrditi neresničnost teh trditev in »Soča« na svojem občnem zboru obžaluje, da je avtor iz-nesel v svoji knjigi netočne podatke o goriškem slavčku. ki morejo škodovati njegovi časti.
Za predsednika je bil spet izvoljen g. dr. Dinko Puc. kot odborniki pa: prof Josip Bačič, Franc Batiel, Anton Čotar, Franc Gorkič, Tomaž Kalin, Hinko Kla-vora, Dorče Koch, Janko Milost, Peter Pavlovič, Ivan Pavšič. dr. Josip Prodan, dr. Boris Puc, dr. Joahim Ražem. Matko Rutar, Josip Sfiligoj, Lavo Slamič. Matko Velikonja, Ivo Sancin, Lojze Urbančič in Lojze Turel, kot namestniki pa Franc Re-bec. Božo Svetina. Rudi Saksida in Ivan Pičulin in nadzorniki Saša Golja. Drago Cesnik in Marko Gerzinič.
Na kraju zborovanja je v imenu Saveza emigrantskih društev pozdravil zborovalce dr. Branko Vrčon, ki je izrazil izredno zadovoljstvo, da more šteti »Sočo« ne le med najstarejše, temveč tudi med naimar-ljivejše članice zveze. Sočani so idealni delavci v socialnem, kulturnem in propagandnem pogledu tn med njimi je polno ljudi mladostnega optimizma, ki ga je zadnji čas žal neupravičeno pogrešati celo med najmlajšimi emigranti. Predsednik »Soče« je obljubil, da bodo Sočani na je-. sen začeli z novim delom, k sodelovanju pa vabijo vse,, ki se zavedajo koristi in potrebe »Sočinega« dela.
Julija Mramorjeva f
Novo mesto. 19. junija.
Po kratkem bolehanju je danes umrla v visoki starosti 87 let gospa Julija Mramor-jeva. Pokojnica je bila iz ugledne novomeške družine Kutilove ter se je v mladosti poročila z uglednim trgovcem Josipom Kobetom, kateremu je rodila sedem otrok. Vsem je lepo vravnala pot življenja, na žalost pa je morala na jesen življenja utrpeti bridke izgube.
Po smrti svojega prvega moža v 1 1888. se je drugič poročila z daleč naokrog znanim dobrosrčnim, uglednim usnjarjem in
trgovcem Mihaelom Mramorjem, ki je umrl leta 1924. Iz tega zakona, ki je bil enako srečen kakor prvi, je sin Franjo Mramor, banski svetnik v Ljubljani, hčerka pa je umrla kakor že prej edinka iz prvega zakona Blaga mati je prestala mnogo žalosti zaradi smrti petih ljubljenih otrck. Vsem je lepo uravnala pot življenja, in najboljšo vzgojo.
Vse Novo mesto je spoštovalo častitljivo gospo, ki je slovela po svoji dobrosrčnosti in po veliki naklonjenosti siromakom. Ko je praznovala 801etnico, se je tudi »Jutro« spominjalo svoje zveste prijateljice. Ko zdaj odhaja k večnemu počitku — v ponedeljek ob 16.45 jo bodo spremili iz hiše žalosti na novomeško pokopališče — ji vsi želimo miren sen po doleem življenju. Uglednim svojcem pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
+
V Kranju je umrl v starosti 83 let uno-koieni kontrolor mer g. Ivan Cof. Za njim žalujejo z vdovo triie otroci z vnuki in pravnuki ter s širokim krogom ostalega sorodstva. Uglednega pokojnika bodo danes, v ponedeljek, ob pol 18 spremili k večnemu počitku na kranjskem pokona-lišču. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Nedelja v Marffeisna
Maribor. 19. junija Krasna, toola nedelja. Mestne ulice so bile v popoldanskih urah napolnjene občinstva. Bili sta dve procesiji, v magda-lenskem okraju in v drugem mes nem okraju. Maribor je bil danes tudi v znamenju olimpijskega dfe in so po ulicah pobirali prostovoljne prispevke. Veliko pozornost so zbudile športne prireditve, o katerih pa poročamo na drufrem mestu. Ob 11.30 je bila po mariborskih ulicah propagandna vožnja av'cmobilistoy in motociklistov, v mestnem parku pa >e bil po okriljem Pom^dka RK mladinski koncert v prid revnim učencem. Nastopili po mah harmonikarji in pevski zbori obeh deških meščanskih šol. Nacionalni Maribor pa ie že v dopoldanskih urah pohitel k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer so popoldne odkrili spomenik blagopckoj-nemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. čemur je siedil telovadni nastop tamošnje sokolske čete. Tudi Mariborski o'ok je danes oživel in je bil obisk zelo dober.
Mariborski peki so zvišali cene kruhu
V restavraciji pri Emerščču je bilo snoči zborovanje mariborskih pekov, ki ga je vodil predsednik . Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru g. Jakob Koren. V svojih uvodnih izvajanjih je g. Koren ori-
sal položaj na oa£h žitnih tngth ter poudarjal, da je moka dan za dnem dražja, radi česar so prišli peki v zelo kočljiv položaj. G. Rakuša je omenil, da obstoji nevarnost, da bodo prihodnji mesec peki os ali brez moke, ker gotovi špekulanti zadržujejo žito in moko, da dosežejo še višje cene. Naslednji govorniki gg. Horvat,Feiertag, Mikič in drugi so poudarili, naj si mariborski peki dobro za,pomnijo dobavitelje moke izven naše domovine, ki danes tudi proti gotovini nočejo dobavlja'i blaga. Po vsestranskem raz-motrivanju so naposled mariborski peki sklenili, da bodo pričenši v sredo dne 22. junija podražili kruh, in sicer za 20 par pri kg, tako da bo stal beli kruh 5.20, pelbeli 4.80, rženi kruh pa 4.60 din za kg. Ker pa je v Mariboru uveden kom a dni sistem, se bo znižala le teža in bo imel veliki hleb ali štruca belega kruha 77 dkg, mali 39 dkg, polbeli veliki 83, mali 42, rženi kruh, veliki 87 dkg, mali 44 dkg. Cena za posamezne krušne vrste pa os a-ne ista, in sicer din 4 za veliki hleb ali štruco ter din 2 za mah hleb ali štruco.
»Denar ali življenje!"
V žikarcah pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah se je pripetil razburljiv dogodek. Trije neznani moški so ob 1.30 zjutraj vdrli v s anovanje posestnice Marije Mulčeve ter oboroženi s sekirami in koli izsilili denar in zlato uro ter nato pobegnili. Drzni roparji so prišli v stanovanje iz dvoriščne strani h;še, kjer so s silo odprli vrata ter se nato vtihotapili v spalnico 71 letne posestnice Marije Mulčeve. Roparji so se približali k njeni postelji. jo'z električno svetilko osvetlili ter s arko pozvali naj jim izroči ves denar, ki ga ima pri hiši. Marija Mulčeva se je tako prestrašila, da je pričela kričati, toda v naslednjem trenutku so ji roparji že zamašili usta ter jo potisnili nazaj v posteljo. Dejali so, da bodo vse pobili, ako takoj ne izroči denarja. Starka je vsa preplašena dejala _ roparjem, da ima denar shranjen v omarici, iz katere so drzni roparji pobrali 60 dinarjev drobiža. Toda roparji s tem niso bili zadovoljni ter so prebrskali vse predale in omare ter so obleke, perilo itd. razmetali po tleh. Končno so našli neko hranilno knjižico, ki so jo vzeli s seboj potem, ko so se informirali pri Mulčevi, koliko lahko tedensko dvigne. Nato so se podali roparji v drugo sobo, kjer je spala Mulčeva sestra Ge-novefa, ki so jo tudi zbudili ter ji grozili, da jo bodo ubili, če ne pove, kje je denar. Tudi v njeni sobi so vse razmetali, našli pa niso ničesar. Naposled so vdrli tudi v sobo služkinje Marije Polančeve, pri kateri pa is to tako niso ničesar našli. Roparji očividno razočarani, so ženskam ponovno grozili, da bodo vse ubili, če ne povedo, kje je denar, nakar je Marija Mulčeva Služkinji dejala, naj izroči tistih 100 din, ki jih je prejšnji dan dobila po pošti od svojega brata, kar je služkinja tudi storila. Izročila je roparjem tudi zlato žensko uro, nakar so se roparji odstranili. Pred odhodom pa so roparji še kar naprej grozili, da bodo vse pobili, in zažgali hišo, če ne bodo molčali in o zadevi morda celo obvestili orožnike. Služkinja je zjutraj pohitela kljub temu k orožnikom pri Sv. Barbari ter prijavila roparski napad. Orožniki so takoj uvedli obširno in intenzivno preiskavo ter aretirali nekega 37-letnega Friderika G., pri katerem so nagli pri hišni preiskavi svinjsko meso in zaseko, ki so jo roparji pri Mulčevi ukradli. Friderik G. pa odločno taji vsako krivdo ter se izgoarja, da je meso in zaseko kupila njegova sestra v Mariboru. Za ostalima moškima, ki s*a pobegnila :n čigar imena so orožnikom že znana, pa je razpisana tiralica. Drzni roparski napad je zbudil v vseh Slovenskih goricah veliko ogorčenj®.
Vrsta nesreč
Sobotna kronika nezgod beleži tri primere, kjer so se morali ponesrečenci zateči v mariborsko bolnišnico. V Fali nad Mariborom so pripravljali otroci, člani podmladka RK, kres za le-'ošn jo proslavo. V času, ko so pripravljali grmičevje za kresno grmado, je po nesrečnem naključju zamahnil nekdo s sekiro po levici 14-letnega pos. sina Franca Maučnika in mu odsekal tri prste.
Na Spodnji Radvanjski cesti Je mestni uslužbenec Franc Ogrizek, stanujoč na št. 31 v neposredni bližini svojega s a.no-vanja zavozil s svojim motornim kolesom z vso silo v plot. Treščil je z vozila s toliko silo, da je s poškodbami na. glavi in
Ono, kar vzbuja pozornost moških,
je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izfcerejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Su-perb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana SoleiL
odrgninami po rokah obležal nezavesten, na mestu nesreče.
Na Pristavi ob Dravi pa je v sobo':© zvečer privozil s svojim kolesom delavec Alojz Kolarič, zaposlen v neki tukajšnji tovarni ter stanujoč v Plinarniški. ulici IS. Ker je pot tu strma, je treščil s kolesom vred na cesto ter tam obležal. Na pomoč
KINO MATICA 21-24
SKRIVNOST LADJE
e 11 y
Samo ob 16.
It
Bonn
in 21.15 uri!
mu je priskočil eden izmed tam zaposlenih splavarjev, v namenu, da bi ponesrečenca dvignil. Kolarič pa ponudene pomoči ni vzel za dobro in se je začel s splavarjem prepirati. Beseda je dala besedo. Sledil je pre'ep, med katerim je Kolarič odnesel slabši del. Obdelali so ga s pestmi po glavi ter s čevlji v trebuh. Vse tri »ponesrečence« so prepeljali v splošno bolnišnico.

HIŠA
za dinarjev 860.000.—
Nujno se proda posebno lepa in bogato tgrajena palača z najmodernejšimi manjšimi stanovanji z zelo luksuznim komfortom. Vsi posamezni prostori v ploščicah, kopalnice z vzidanimi kadmi, umivalniki in ostalimi higijenskimi objekti, terase, balkoni, prvovrstni parket in ostali leseni deh, vhodna vrata iz hrastovine, velika okna z eslin-ger roletami. Fasada iz kamna in brušene opeke, vhod in stopnišče od kleti do podstrešja v večbarvnem marmorju, kombiniranem z oniksom. Streha iz antikorodala. Hiša predstavlja veliko bogastvo in poseben okras prestolnice. Letna renta din 110.000.-V gotovini potrebnih din 580.000.-, ostalo dolgoročna hipoteka. Hiša je nova, 20 let davka prosta, nahaja se v centru Beograda pri novi univerzi. Posebno ugodna prilika za naložitev denarja. Prodaja
BO VAN
Beograd, Knez Mihajlova 5, telefon 27978 palača »Ta-Ta«.

D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5.

B. p. o.
Globoko potrti javljamo, da nas je po kratki bolezni v 87. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena in nenadomest-
MOR
ljiva mati, babica in tašča, gospa
JULIJA
vdova KOBE, rojena KUTIL.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. t- m. ob 3/4 5. uro popoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. NOVO MESTO — LJUBLJANA, dne 18. junija 1938.
Žalujoči rodbini KOBE in MRAMOR.

Poslovil se je od nas v 83. letu svojega življenja in odšel k večnemu Bogu naš nadvse ljubljeni oče, tast, ded in praded,
gospor
IVAN COF
kontrolor mer v pokoju.
Na njegovi zadnji zemeljski poti ga spremimo iz hiše žalosti v Kranju, Jenkova ulica št. 16, na farno pokopališče v Kranju dne 20. junija 19S8. ob %18. uri.
KRANJ, dne 19. junija 1938.
MARIJA roj. FOCK, soproga,
IVAN, MIRKO, ZORA*
otroci,
EMI, FANI, snahi, JOŽA KOS, zet, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf .libnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi g Ljubljani.