r Največji tloremki dnevnik T Združenih državah Vejja za tm ieto . . . $6.00 Za pol let«.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ligi' slovenskih: delavcevv Ameriki. Slovenian Daily in the United States. Inird e>«y day except Svcndays and legal Holidays. 75,000 Readers« TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 229. — §TEV. 225. iter«* ma Matter, September XL 19t3, at the Office at New York. N. Y, Act ef ef March S, 1879 TELEFON: CHELSEA OT8 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER M, 193*. — TOREK, 3«. SEPTEMBRA 1931 ▼OLUMfl — LETNIK 1X1TUI SPANSKA SE JE ZAČELA NAGIBATI PROTI REPUBLIKI PRVIČ PO SEDMIH LETIH JE UVELJAVLJENA NA SPANSKEM SVOBODA GOVORA IN TISKA Voditelji javno zahtevajo, naj kralj Alfonz odstopi ter naj postane Španska republika. — Svobode je sedaj manj kot pod diktaturo Prima de Rive-re. — Nad dvajset tisoč oseb se je udeležilo zborovanja v areni. MADRID, Španska, 29. septembra. — Republikanski voditelji iz vseh delov dežele so smeli izvrševati prvič po sedmih letih pravico prostega govora na zborovanju, ki se je vršilo v tukajšnji areni. Zagovarjali so povsem odkrito skorajšnje usta-novljenje republike na mestu dosedanje monarhije. Oblasti so odredile obširne varnostne odredbe, da preprečijo nemire, a zborovalci so se omejevali le na to, da so navdušeno ploskali govornikom. Zborovanje je bilo sklicano, da nudi republikanski stranki priliki, da pripravi enotno postopanje pri bodočih občinskih in provincijalnih volitvoh. Kakih 20,000 oseb je napolnilo belo areno; policija je izjavila, da je bil dostop zabranjen 20,000 nadalj-nim, da preprečijo preveliko gnečo. Vsi govorniki na zborovanju so strogo obsojali sedanjo vlada Berenguerja, ki je baje hujša kot pa je bila ona, ko je prevzel Primo de Rivera vajeti pred sedmimi leti. Zahtevali so skorajšnjo ustanovitev republike, brez nepotrebnega prelivanja krvi. V sedanjem času je manj prostosti, kot pod diktaturo De Rivere, korupcija javne uprave je pa večja. Z ostrimi besedami so dolžili kralja Alfonza, da je odgovoren za nezadovoljiv politični položaj. Alejandro Lerrous, voditelj radikalnega krila republikanske stranke, je rekel, da bi bilo treba pojasniti kralju, da je edina rešitev v njegovih rokah in da lahko le on prepreči tragedijo. Zastopnik liberalnih republikancev je zahteval, naj kralj oloži račun glede vsego, kar je storil, ter odstopi, če noče, da bi bil čas njegove vlade omadeževan s krvjo. V istem smislu so tudi govorili zastopniki katalonskih republikancev^ter radikalnih socijalistov. Neki drugi govornik je proslavljal čednosti republikancev ter zahteval takojšen in brezpogojen odstop kralja Alfonza. Manuel Azana, predsednik zveze izobraženih stanov, je označil zborovanje kot parlament španske revolucije. Po zaključenem zborovanju v areni, se je ljudska množica mirno razšla in brez kravalov. ŠTIRITIS0Č DELAVCEV JE ZASTRAJKAL0 Pletilnice v Danville počivajo. — Delavci se ne vrnejo prej, dokler ne ugodi kompanija vsem njihovim zahtevam. DANVILLE, Va., 29. septembra. Dan River in Riverside pletilnice so bile danes zaprte, ker je včeraj zaštrajkalo štiri tisoč delavcev, ki so se pridružili United Textile Workers organizaciji. Predsedn k družbe je izjavil; — Mi bomo vztrajali do konca na svojem stališču. Tovarn ne bomo prej odprli, dokler ne bomo dognali, koliko delavcev je zvestih nasi družbi ter so pripravljeni delati pod dosedanjimi pogoji. United Textile Workers so izdali obširne odredbe za štrajk, ki bo! najbrž dolgo časa trajal. V prvi vrsti zahtevajo priznanje unije, skrajšanje delovnega časa FRANCIJA ŠČITI MIROVNO POGODBO IRIG0YEN ZELO BOLAN Tardieu je zopet izjavil, da mora priti najprvo varnost, nato razsodišče in slednjič razoroženje. in deset odstotno povišanje plač. DIPLOMATOV SIN NASPROTUJE VOJNI HISTERIJI PREOBRAT NA KITAJSKEM Governer province Šansi namerava ustanoviti neodvisno vlado. —Ho-nanu se bližajo vroči bo-Ji. LONDON, Anglija, 29. septembra. — Iz &anghaja poročajo, da se je zopet začel oglašati bivši vojaški diktator maršal Wu Pej Fu, ki se je dosedaj mudil v nekem samostanu v provinci Šehuan. Samostan bo baje zapustil ter se postavil na čedo gibanja proti nan-kinški vladi. PEKING, Kitajska, 29. septembra. — V severnem delu Kitajske je zopet izbruhnila državljanska vojna. Generol Yen governer province 6ansi, j«; pred par dnevi pobegnil iz Pekinga, ko so se bližale mestu mandiurrJte čete. Častniškim poročevalcem Je rekel, da ni mogel skleniti z nanktaiko vlado nobenega kompromisa in da se bodo sovražnosti obnovile. General Yen je poskuial lansko poletje ustanoviti z maršalom Feng Hsiangom neodvisno koalicijsko vlado v Pekingu, kar se mu pa ni EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU SCRANTON, Pa., 20. septembra. V rovu Pittscxn Coal Company v bližini Old Forge, je nastala eksplozija in zahtevala tri človeške žrtve. Vsi trije smrtno ponesrečeni so Italijani. POTRES V ARGENTINI SALTA, Argentina, 29. septembra. V mestu Santa Rosa se je pojavilo ▼ zadnjih dveh dneh 36 močnih potresnih sunkov. Mesto je skoro popolnoma razdejano. Neka iraška jo izgubila življenje. Zahteva, naj se sežgo vse angleške zastave i n bobne. — To Hoče, da se napravi konec vojni histeriji. DUDLEY, Anglija, 29. septembra. Oliver Baldwin, član parlamenta in delavske stranke ter sin prejšnjega ministrskega predsednka Anglije, je pozval danes v nekem nagovoru vse merodajne kroge, naj sežgejo vse angleške zastave kot sredstvo, da obvarujejo narod pred vojno histerijo. — Rad bi videl, — je rekel. — da bi bila vsaka zastava ter vsak boben v Angliji sežgan. S tem bi preprečili, da bi ne izgubili svoje pameti ter hi ne živeli kot divjaki. NESREČA V JUGOSLAVIJI. ALEKSINAC, Jugoslavija, 29 sep. V tukajšnji rudnik je udrla voda. Nad dvajset rudarjev je utonilo. Podrobnosti o katastrofi še niso znane. ALENOON, Francija, 29. septembra. — Na tukajšnji poljedelski razstavi je imel ministrski predsednik Tardieu govor, v katerem je re-kal več tisoč svoj!m~ rojakom iz o-kolice, da so želi Francija miru, da pa bo ostala verna stražnica Vcr-saillske mirovne pogodbe. V nadaljnih izvajanjih je rekel francoski ministrski predsednik: — Francija išče miru v trikratni obliki. Naj.prej si želi varnosti, drugič razsodiščnega ravnanja in tretjič rizoroženja. Tega poteka stvari ne moremo ter nočemo izpreme-niti. — Nobena dežela ni v preteklem letu tako vestno zmanjšala svoj h oboroževanj na kopnem, morju in v zraku kot Francijja. Narod je z vsakim dejanjem pokazal svojo željo po spravi. Včasih smo dobili vtis, da niso odgovarjali tej želji. Iz tega smo izvajali tudi posledice. — Brez obžalovanja in brez stra--hu je narod pokazal svojo zmernost in hladno premišljenost. Prejšnji predsednik Argentine j e imel resen srčni napad. — Politična kriza v Ecuador ju. ŠPANSKI DELAVCI SO SE POMIRILI PREDSEDNIK ECUAD0RA JE ODSTOPIL Stavkarsko gibanje na Ayora je baje zato odsto- BUENOS AIRES, Argentina, 29. septembra. — HLpolito Irigoyen, prejšnji predsednik, ki se nahaja na krovu križarke General Belgra-on kot jetn k, je imel v noči 26. septembra resen napad srčne slabosti. Njegovi zdravniki so sporočili da-nec, da se nahaja pacijent v sta- 1 nju popolne izčrpanosti in da je tudi stanje njegovega duha zelo j slabo. Irigoyenu preti razentega tudi zastrupljen je krvi. Dr. Meade. njegov osebni zdravnik, je poklical še drugega zdravnika. Po preiskavi sta priporočila vladi, naj ga spravi na kopno. Minister za notranje zadeve je danes zjutraj objavil, da morajo prejšnjega predsednika takoj spraviti na kopno. Domneva se, da bo-■ do odvedli bolnika v neko bolnico v Buenos Airesu. Španskem je pričelo pešati.—Governer Corune zanikuje, d a obstaja vojno pravo. MATI JONES VEDNO SLABŠA WASHINGTON, D. C., 29. sept. — Po mnenju zdravnikov bo stoletna delavska voditeljica mati Jones komaj par dni živela. Z vsakim dnem postaja slabša, dasi ne trpi nobenih bolečin. Zdravniki pravijo, da bo umrla med spanjem. SAMOMOR PESNIKA LOS ANGELES, 29. septembra. Ko je sedel 35-letni pesnik Robert Pew s svojo 22-letno prijateljico Helen Kim pri mizi, je na tožil v kozarec neko tekočino ter vzkliknil: To je zadnji požrrek v mojem življenju. Izpil je strup ter se par trenutkov nato zgrudil mrtev na tla. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' QUITO. Ecuador, 2A. septembra. "Včerajšnji odstop ministra za notranje zadeve, je povzročil napet politični položaj. Tokom noči je pa-trulirala po ulicah policija na konjih. Moreno je vzbudil nevoljo naroda s tem, da je samovoljno odstavil governerje provinc. Senator Coloma ga je obdolžil, da je kršil ustavo ter dal komisiji polnem o i, naj preišče upravičenost te obdolžb.e Predsednik Ayora se je nato posvetoval z ministrom MorenOm, in slednji je nato odstopil. Vise k i armadni častniki so se včeraj posvetovali v vojnem ministrstvu tr sklenili, da bodo vzdržali red in mir v slučaju potrebe. Polkovnik Carlos Flores Guerra bo najbrž postal naslednik Morene. SANTIAGO DE COMPOSTELLA, Španska, 29. septembra. — Nekako 25 voditeljev generalne stavke, ki je izbruhnila pretekli teden, je bilo aretiranih, a oblasti izjavljajo, da bo kmalu konec delavskih nemirov v deželi. Civilni governer province Corunje. Louis Maravery Serrano, je zanikal v nekem pogovoru s poročevalcem Ass. Press, da obstaja vojno pravo. Tozadevne govorice je označil kot propagando ter nesramno laž. Governer je ugotovil, da se manjša stavkarsko gibanje in da so politični agitatorji pobegnili iz strahu pred kaznimi. Po konferenci med oblastmi ter krajevnimi trgovci mesta, so bile prodajalne zopet odprte po štirih dneh. Domneva se, da bodo ostale odprte, če se bodo delavci vrnili na delo ali ne. V sosednjem kraju Lugo, kjer so zastavkali delavci iz simpatij, so danes izšli zopet I sti. Stavkarji so pričeli zopet delati opolnoči. Governer Mara ver trdi, da je bila stavka delo političnih agitatorjev. ki so skušali zlomiti avtoriteto vlade. Pri tem ne pride niti vpo-štev, da bi bili delavci nezadovoljni s plačo. Stavkarji dolže oblasti, da so se poslužile brutalnosti, da zatro vstajo. Smrt nekega delavca pri kra-valih zadnjo sredo je povzročila ogorčenje po vsej deželi. pil, da bi koristil deželi. Državne vajeti je prevzel polkovnik Guerre- ro. GUAYAQUIL, Ecuador, 29. sept. Iz Quito poročajo danes, da je predsednik Ayoro odstopi. Pravijo, da je odstopil zato. ker hoie "izkazati republiki največjo uslugo". Poročilo dostavlja, da Je prevzel državne vajeti vojni minister Carlos A. Guerrero. Poročilo je v tem mestu, ki je glavno pristaniško mesto republike, izzvalo veliko vznemirjenje, ki se jo še povečalo v sled poznejšega poročila, da je ministrski predsednik Julio Moreno resigniral. V Quito so izbruhnili izgredi, katere je pa policija pravočasno zatrla. POVODENJ V ITALIJI LEGHORN, Italija, 29. septembra. Reka Ceccina je strahovito narasla ter preplavila mesto istega imena. Na tisoče prebivalcev si je moralo poiskati zavetja na višje ležečih krajih. Železniški tir je uničen, brzojavna in telefonska veza je prekinjena. Naročit« m na "Glas Naroda* — največji slovenski dnevnik v Z&rm-Icalh driarak MEHIKA DEPORTIRA KITAJCE TAMPICO, Mehika, 27. septembra. — V bi zini mesta Elmante v državi Tamaulipas so izsledili osem-' deset Kitajcev, ki so osumljeni, da | so prišli nepostavnim potom v de-l želo. Vsi bodo deportirani. VELIKA IZPREMEMBA Pogled na nova oljna polja, največja v južni California Se pred štirimi mcseci so smatrali zemljišče sa ničvredno, naenkrat se je pa pojavilo olje. Največji vrelec da na dan MMttec Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vaa, ako se poslužujete nase banke z a ofc>restonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naalovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, bres zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom nasloviJencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. Din V Jugoslavijo 509 1000 ...... 2000....... 2500 ...... 5000 ...... 10,000 ........ ... S 9.40 ... Z 18.60 .... $ 37.00 ... 5 46.25 .„ S 91.50 ___$181 JO V Italijo Lir 100 200 300 500 1M0 t 5.7S $11-30 $16.80 $27.4# $5415 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—t za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi z dinarjih, lirah all dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazi« lih priporočamo, da se popre} z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Naiza askarfls izvršujemo po Cah&s Letter 75 SAKSER STATE BANK GOKTULNDT STREET Telephone Barclay 0380 — 0381 NEirXOBK, a X. ___ ______ f "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sak.«er, President Louis Benedik Treas. Place of business of the eorparatloal and addresses of above officers: 21< W. ltth Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. NARODA** "GLAS (V*iee «f the Issued Every t>ay Except Sundays and Holidays Za c«lo teto velja list za Ameriko , Za New York ca celo leto In Kanado -....................—1*401 Za pol leto_________________ Za pol leta ................................$4.00 i Za Inozemstvo za celo leto .... Za četrt leta .....—..................—f 1-50" Za pol leta ........................... $7.00 $3 90 $7-00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" aha j a vsaki dan izvzemaj nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti so ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pottljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam UkH prejšnje bivališče naznani, da hHreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. ISth Street, New Yoi*, N. Y. Telephone: Chelsea 3$78 MANDŽURCI V PEKINGU HO Z vstopom inaudžur&kih čet v glavno mesto Kitajske e zojR-t osvežili obledeli spomini. Spomini na nasilnega mandžurskega vojnega lorda Oang Two Lina, ki je vee let vladal v Pekingu z diktatorskim nasiljem, pred tremi leti ji- pa pobegnil pred bližajočimi so armadami < 'ang Kaj Seka ter dospel do vrat bvo-jega glavnega mesta. To je značilen primer vedno menjajoeega se položaja v ubogi, od vojne f uri je bičani deželi. < ang je prišel, da napravi mir. Tako je že vsaj obljubil. Napravil bo baje konec* državljanski vojni, groznemu razdejanju, lakoti in banditstvu ter zaustavil reke človečke krvi. Toda kdo veruje Mandžurcein t Kdo veruje Oang lisue Liangu? Kako se je zgodilo, da je pustil severnjake I »od poveljstvom Jen lisi Šana neovirano oditi v Sansi. dočim se je brez boja polastil Tiensina in Pekinga. Zakaj ga smatra naeijonalistična vlada Cang Kaj Seka za zaveznika in brata v orožju. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 3t, I93t LARGEST ILOTKKI DAILY ta V. & ADOLF HITLER IN NJEGOV NAUK Chicago, lil. Čitala sem v A. S. članek, izpod peresa Mrs. Helene Kuiar. v katerem jc sprcžila idejo, da bi se postavil v Ljubljani spomenik onim ftirjm slovenskim sinovom, ki so morali daiti življenje na povelje fcat^ara Mirssofcnija. Lepa ideja, in želeti je, da bi se ure sni rila. Tudi jaz apeliram na vse Jugoslovane, na Slovenke, sestre Hrva-t.ce ^n Srbklnje, da bi se vse zavzele za to narodno stvar, in s tem pokazale upoštevanje in sočutje šti-• iin jugoslovanskim materam, ki so tako nesrečne, da so izgubile svoje sineve, kajteri so bali zvesti svoji jugoslovanski domovini in kateri niso hoteli biti sinovi mačehe Italije. Pokažimo s tem, era tudi me jugoslovanske žene in matere nekaj zmereamo, da bodo barbar Mussolini in njegovi hlapci, črnosrajčni-kl, vedeli, da imamo /vse jugoslovanske žene in matere srca sočutja In spoštovanje do mater, katerim so ?inove po nedolžnem zverinsko rmaor li. KoiHco jugoslovanskih sinov u-mira po italijanskih ječah po nedolžnem! Kakor nam javljajo iz stare domovine z našimi ljudmi 51 rasno postopaj o v ječah. Nohte jim puli jo 5 prstov, v vrelo vodo jim uta-kajo noge in roke, šivanke v vanje zabijajo in vse to toliko časa, dokler ne rečejo, da so krivi in pritrdijo vse, kar hočejo, da rečejo v prid Italije. samo s h'pnim uspehom ter si ne de'a dosti skrb; ob misl:. da ga b> do množice, ki so se zgrnile okoli njega klicaic nekoč aa oJg.vor z irh frc. naj iz^clni sr^je obljube. Hitlerjevi pristaši se rekrtrtirajo predvsem iz vrat -nezadovoljnežev s sedanjim stanjem, takih sedaj v Dunaj, 15. septembra. Vsa E vre pa stoji pod vtisom izida zadnjih volitev v Nemčiji. Bilo je sicer pričakovati, da bpsta zaradi splošne nezadovoljnosti In zbe-ganciti, porojerfh iz trajne in vedno huj-e gc^pcdar.kc in politične krize, pri vol tvah največ pridobli tbe skrajni ek^iremni stranki, ko- j Nemčiji ni malo. Jedro Hitlerjeve :nur.'j.i.aa in narodnosocijalsbič- j vojake tvorijo odpusieni monarhi -na. Vtndar pa ni nihče mogel mi-; Lični čn :'..n'ki. ki se v enajstem - liti. da bods ti skrajni levičarji in , lotu co sklepu premirja še vedno skrajni desničarji pr_šll v no-v i par- ne morejo užveti v nove rasmere. lament tako močni. Zlasti je pre- OkcV njih se zgrinjajo v napadal-sencldl uspeh narodnih socljalis-tov. nih oddelkih ^ioji socijalno neza-ki so imeli v razpusčenem parla- d voljnih, mladina, ki ne more pomenili 12 mandte^cv :n nihže ni ra- z?b:ti poloma leta 1918. t*r kontno čunal z njimi ko z resnimi politi- vciik del poLtično ncopredr.jc ac^a GROZOTNA NAJDBA ki, sedaj pa prihajajo iz volilne barbs kar s 107 poslanci in so za socijolnimi demokrati najmočnejša stranka. Njihov voditelj Adolf Hitler je čez neč poslal politik, s katerim mera računati v;a Evropa. • Karijera tega moža je nad vse zanimiva. Saj je bil v prvih vojnih letih še reven obrtnik, dočim bo sedaj eden najmočnejših nemških politike v. liitler je brezdvoma ve-1 k idealist, a se večji fantast in igralski talent, kč razpoiaga z o-gromno osebno privlačnostjo, pri vsem tem pa prvovrsten demagog velikega formata. Ker dobro pozna prvo miselnost nemškega naroda, je dal svojemu pokretu z vojaško organizacijo militarlsiičen značaj. Sprotno je znal izrabiti povojno potrtost, obup. čut sramote in jeze zaradi izgubljene vojne ter s slikanjem nove, mogočne in srečne Nemčije .pridobiti zase široke sloje naroda. ! Ideologija narodno-soeijalistič-j ne stranke sloni na mistično reli-Ali naj to mi vse mirno gleda- j gijeznih temeljih ter na nauku, da mc? Le čakajte, ba-rbari Italijan- j se deli svet v dva tabora. V enem j -:ki. saj bo prišel čas os vete! Ni je j so zbrani pristaši liberalno-indivi-} prclotari jata. Hitler ne b-> mc^e' nikdar izpohiiti obljub, ki jih je da' tem noža dovoli nežem. Čim bo na-■ i:pila prilika n potreba, da bc pokazal Hitler pri delu, kar je obljubljal v svojih plamte*:h govorih. bo pr šel že tudi pričetek razpadal sedaj številčno take močne narodno-sccijaldstione stranke. Kljub temu pa pomenja H tlerje-va era ogromno nevarnost ^a Nemčijo in vso Evropo. Hitler in njegovi apostoli pridigujejo nov svet; za nje ni mirovnih pogodb, reparacij-;kih sporazumov. Po njihovem nauku 'je sveta pravica Nemo.je in nemškega naroda, da si s silo vzameta vse. kar jima gre in kar rabita za svoj raavoj do vodilnega či-nitelja Evrope. To pomenja revanž-no vc-jno. pomenja torej resne nevarnost za evropski mir. V zvezi s tem je tudi vprašanje zopotne uvedbe monarhije v Nemčiji. Hitler se v tem ni nikdar izrazil jasno, zlasti ne glede povrai-ka Viljema in njegovih potomcev. A odločno odklanja republiko in ves njegqv nastop je takšen, da Koncem julijo, t. 1. je razburila Pcjjsko skrivnostna z^Kiba. Železniški čuvaj blizu postaje Ujazd na pregi Lcdz-Krakov je opazil, da je oiIletel iz vagona II. razreda mi-} mcvooečega vlaka neki zavitek. Pobral ga je in na^el v njem 13 parov ■ krvjo pobrizganih človeških ušes.« Čuvaj se -e tako prc-otrašil, da j-j -ivr-el zavitek in stekel naravnost 1 ne. orožniško postajo. Orožniki sot ncrli tišc a k preiskovalnemu odni-! Vr.i. Ta je poklical i'.vedenča. V tej lastnost: je bil v Ujazicvu cd r.a avtoriteta prodajalec .z dregerije. Prgk dal jih je cd daleč in c30'.^vil je. da so to človeški, živim ah pr :1 kratkim umrlim osebam odrezir.a 'fšesa. Po:.aja Uja-J je za sle v t i a o v eni svetu. Ves r>;i. -ki tl-k jv ugibal, kaj bi pomenila gr zna skrivnest? Vsi so mislili, da je to deio blaznika, ali pi po'::ično nu-Ičevanje. Sele zciaj je objavljeno u-radno poročilo o tej zadevi. Namesto 13 zrxev so našli -amo eno: ujaz-dovskega. drog i sta. ki je izgubil ves ugled pri svojih kupcih. Neznani šaljivee je vrgel iz vagona 27 u-metnlh gumijevih ušes, ki jih izdeluje znan?, nemška tovarna za vojne in druge pohabljence. "Kr: no pretozah je bila razkrinkana po t keniični analizi kc* atiiiinska ba"-va. Policija je razpisala nerado za ugotovitev imena neznanega ša-ljivca. ki je tako zelo oškodoval mednarodni ugled Pol'ske. Peter Zgaga j Zo govornik prah:b:cije je govo-' ril: — Ljudje pravijo, da jc pivo po-i vsem nedolžna pijača V gotovem e-ziru je to res, toda pomislil je treba na posledice O ja. če b: šel človek v. gostilno m izp 1 samo ko-zaree piva, bi nic ne rekel. Ampak ni tako. Kczarec piva je le začcirk. Zi pivom pride vino. za unom ž.- n e. za žganjem muzika in olci. nato ca o'ckieia . — Salame n je »zkliknii ra-jak. za t'st. propter bi pa rad vedel. k;er pridejo 7.x kozarcem piva vse te dobrote. Pi-M par meseci je < pozval severnjake in južnja-ke, naj sklenejo premirje ter naj se ta ali oni način sporazumejo. Ker je pa obenem mobiliziral svoje koliorte. izgleda, da je hotel igrali vlogo posredovalca med Severom in Jugom in s tem, kot je pri Kitajcih navada, v prvi vrsti sam profitirati. Naeijonalistična stranka smatra njegov pojav za svojo zmago, pri tem pa popolnoma pozablja, da se je 4 'ang pred svojim prihodom sporazumel z Venom ter mogoči) umik njegovih čet. Zasedba Pekinga potom Mamlžurcev pomenja morda konec razdobja državljanske vojne, zelo je pa dvomljivo, da bi bilo konec prelivanja krvi. Bolj verjetno je, da gre Je za novo grupacijo v političnem in vojaškem oziru. Kitajska bo morda mirna za nekaj časa. toda ta milne bo dolgo trajal. Ne sme se misliti, da je odšel Oang kot idealist in nositelj miru iz Mukdeua. Bo že skoval dobiček zase, kajti sicer bi ne bil Kitajec. šel. j prepričanja, v drugem pa konzer- V nedeljo 21. septembra 'je bil I vativnc-socijalistični in verni lju-veiik protostni shod v Chicagi. S dje. Pe nauku narodno-socijalist;č-hoda so poslali protest v Washing-' nih ideologov obstoji v zgodovini ton in v vse evropske države. ^pc^-ben zakoir, po katerem sč na Poleg jugoslovanskih govornikov i rta bila tudi dva češka govornika. V goverih sta vzpodbujala, da morajo Slovenci, Hrvati in Srbi trdno fkupaj držati, in Čehi da bodo veC- ; vladi redno menjata oba tabora. | Sestavili so kronološki, pregled teh razdobij do Cromwela, ki mu je sle-d.!a francoska revolucija s svojim liberalnim in naoijonalističnim no z nami. tu in v stari domovini., i programom. Narodni socijai sti vidijo njegovo mase v njem pobor-nika za povratek starih dinastij. In v resnici je več hohenzollern-f.kih princev javno proglasilo svoj pristop v narodno-socijalistično stranko. E>ej tvo je. da pomenja Hitlerjeva zmaga tudi zmago mo-narhistov. Pclitična. situacija po volitvah je tem bolj komplicirana, kar je Hitler, kaker zranc. še vedno avstrijski državljan in zato sam ni mogel btti izvoljeii v parlament. Tako bo njegova politična oagovornoat mnogo manjša kakor bi bila, ako bi osebno vodil svojo parlamentar-1 no skupino. KAZNOVAN KR1V0VEREC Vlak se je sunkoma vstavil. Pot-i-uki so vsi prestrašeni planil: kvišku. V vagon stepi sprevodnik :er pravi: Nrč razburjenja! Zadnji vagon, ki je pa tovorni in ni v ntem nobenega človeka, je skoril iz tira. Nekdc je petegnil za varnostno zave ro. nakar je strejevodja prehitro ustavil vlak. Toda dve uri zamude bomo vseeno imeli — Dve uri zamude! — je vzkliknil mladenič v ketv.. — Zriaj je ura devet, ob desetih bo pa v bližnjem me.tu morja poroko. In rekli, na bo ime. vl3k dve uri zamude? Ni mogoče. To ne sme biti. — Pravite, da bi imela bit: ob rie-retih vara poroka 4a nagovori sprevodnik precej osomo. Povejte m> vaše ime naslov, da vas naznanim na pri tojnem mestu. — Zakaj? — je vpraševal mladenič. Zato. k?r .-te vi potec;nii. zavoro. Hitler je bil rojen 1. 1886 v Lin- klcpajo poraznih znakih, kakor je Slovenski listi v stari domovini zlasti ojačeno zanimanje širokih pišujo, da Čehotslovaki že zbirajo za slojev za verstvo, da se nahaja svet spomenik tem štirim slovenskim j zopet na poeetku nove dobe. ki bo i žrtvam. Toraj, če hočejo oni po- ! po prej cm en j enem zakonu vnovič laviti spomenik našim ljudem, bi! kcnzervativno-socijalisLična in reli-ne bilo lepo od nas, da bi ml ni-jgijozna. Uvod v to novo dobo pa bo česar zanje ne storili, ako.se vse I velika socijalna in reiigijczna re-ženske zavzamemo zato. Slovenke, i voluMja. ki bo preobrazila današ-i cu :la Gornjem Avstrijskem m se Hrvat ce in Srbkinje. ne bi bilo po- j njo Nemčijo. i Je za ž^dbenega risarja. Ze tretoo takih velikih vsot darovati,! nekaj male-a pa vsakdo lahko od- ! v novi konzerva tivno-soci j ali-*ro.a stični in religijezni Nemčiji bodo ° meli prvo besedo zgoij Nemci. Od Želela bi. da bi se Se katera dru- i sodelovanja pri državni upravi boga ženska oglesiia in kaj rekla k J do izključeni vsi nemškemu naro- PODRŽAVLJANJE ZDRAVNIKOV Angleški ministri za narodno zdravje, za -delo in z& f.nance so dobi 13 od vlade nalog, da v najkrajšem času izdelajo zakonski načrt za podrtavljenje zdravnikov. Po tem zakonskem načrtu bi bili vsi zdravniki državni uradniki in bi morati svoje sile posvečati vsem državljanom. Zdravniške zborhice 30 izdelale predlog, po katerem bi se vsak delavec, ki ni zavarovan, lahko po enotni ceni aboniral pri zdravniku svojega okoliša za zdravljen}« v .primeru potrebe. Samo .pri daljših boleznih, ki bi zahtevale številne pose te na -dom. bi si zdrav-po dcrtočenl Uurift lahko zaračunal poviSek in dodatke na enotni honorar. Delaws&a vlada ima z zakonom namen, preskrbeti vsakemu državljanu brezplačno zdravljenje, kajta kakor je stvar zdaj urejena, a često ravno najpotrebnejši tie miiiejo privoščiti zdravniške pomoči. Prepračila bi z tem tucH preveliko nakopMcnj« zdravnikov v me-stkh, mafiem ko neKateri kraji nl-Inajo zdravnikov. Tudi honorarji bi MU nerzda mako M ze dolo-a obiske in ope- SKRIVNOSTNA POSTAVKA VPRORAČUNU temu. Slovenke, Hrvatice in Srbkinje. druga drugo opomnite. Prispevki /a spomenik naj bi se zbirali po društvenih sejah in pri vseh pr likah. Posebno Slovenska ženska zveza naj bi se tudi zavzela zato in vse druge organizacije, ne oziraje pe na politiko. Bodimo vsi kot eden! H koncu pa izrekamo vse jugoslovanske žeaie in matere sirom V francoskem državnem proraču- ' Združenih držav onim jugoslovan-nu je določena stalna vsota 5000 Agnes Benčan. sk m materam štirih sinov muče-trankov, ki jih država vsako leto j nikcv- ki prestali smrt za narod, doveli za okrasitev stolnice v Mar- naše najglobje sožalje. seiilezu. Stolnica doslej še ni gotova, kajti sama notranja okrasi- i tev je proračunana na 20 milijo- j nov frankov. Ako bo država pri- ! opevala redno po 5000 frankov, ka- j kor to dela sedaj, je upati, da bo- j do dragi mozaiki stolnice gotovi čez j kakih 4000 let. A ako se ?a mozaike I ne bodo zavzeli zasebniki, je ma- j lo nade. da bi pozna pokolenja nekdanjih Marijevlh naseljencev doživela dogotovttev hrama. Vladna vsakoletna pomoč je namreč tako neznatna za današnje prilike, da zadostuje komaj ea vzdrževanje doslej gotovih okraskov. du tuji elementi, predvsem Židi. Hitler je namreS takoj spoznal, da mora poiskati za narod gremega kotla, na katerega bo lahko valil pred vojno s? je preselil v Nemčijo in sc ob izbruhu vojne prijavit kot dobrovoljec v neki bavarski regiment. Bil je dvakrat ranjen in ponovno odlikovan; dosege! je oficirsko čast. Po vojni je šel nazaj v Avstrijo in se priključil takratni avstrijski narodno-socijalistični stranki, ki ga j je leta 1921 izvolila za predsedni-odgovomost za posledice izgubljene . xct tak je stopil v stike z ge-vejne. Izbral si je Žide, ker se je j neralem Ludcndorffom. ki je začel zaveda1!, da -o nemške mase že sto- J crganizira-ti enako stranko v Nemčiji. Oba skupaj sta inscenirala zna- letja sovražno razpoložetne preti Abrahamovim potomcem. Z velikimi črkami je napisal na svoj bojni prapor staro geslo * Pobi;te Žide!" in pročel s "sveto vojno"' proti njim. Več kakor tega grešnega kezla pa ni znal poiskati, kaj šele izdelati program za delo in organizacijo bodoče "tretje države ". Kot .vsi veliki demagogi se zadovoljuje MRAZ NA SREDNJEM ZAPADU CHICAGO, m., 39. septembra. — 11 Po Srednjem Zapadu je danes pad- i I la slana. Vremenski opazovalec napoveduje Finančna iupravs držkre Hew York je priznala našb banko onim, pii katerih lahko država Kew York nalaga: svoja denarna sredstva. 8 tem odlo. kom jepbsttfla Sakser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NEW YOBK. .•>>.... NARODA' naroda ni monakovski poč 8. novembra 1. 1923. "Odstavila'' sta berlinsko vlado in imenovala svojo. Že naslednjo nci pa je menakovska policija z energičnim nastopom konec revoluciji. Hitler je bil obsojen na pet let zapora, a že čez pol leta so ga zopet izpustili. Samo prepovedali so mu, da ne sme prire-jat-i shodev, a leta 1927 so tudi to prepoved ukinili. Od takrat datira nova era Hitlerjevega delovanja, ki ga je pri zadnjih volitvah dave-del do uspeha, presenetljivega gotovo tudi za njega samega. Vse holandsko prebivalstvo Južnoafriškega dcminicna je z veliko | napetostjo zasledovalo pravdo profesorja bogcslovske reformirane > fakultete Du Pleska, ki je bil ob- | tožen krivoverstva. Tudi namrci, I da sv. Pismo sicer izvira iz božje- i ga razodetja, teda vsebuje po lju- ; Ko o -tari utroci šest ali sedem deh dodane podrobnosti. Slednjih \ let. >o najbolj navihani, ne smemo smatrati za verske res- j Takle fantiček je imel lepo se-nice. Sodišče, pred katerim je prof. i demnajnletno sestro, kateri je na-Du Plessisa tožila bogoslovska fa- I pravil že nešteto preglavic kulteta njegove univerze rarli javnega pohujšanja, ga ic oprostilo, češ, da so verski nazori po-;?mezni-keva zasebna stvar. Razočarana fakulteta se je nato e'ornila na s nodo reformirane cerkve v Južni Afriki. Temu ofccru je moral obtoženec odgovoriti na več ko 700 bogoslovsloh vprafanj. Po tem izpitu pa je bil profesor v svečani seii sinode v prisotnosti več sto duhovnikov proglašen za krivega in jc izgubil sto-lico na univerzi. Vendar pa se sinoda ni povzpela do doslednosti nekdanje sv. inkvizicije. Profesorja ^o sporočili, da bo lahko dobival svojo plačo na univerzi, dokler ne bo d ^služil do popolne pokojnine. To pa le -s pogojem, da ne bo izstopil iz cerkve in javno oznanja! svojih nazorov. Nekoč ]o je presenetil, ko jo ie j:oljuboval zaročenec. Scstra in zaročenec sta bila v veliki zadregi Na pol dularia — :m> je rekel zaročenec - - pa nikomur ne povej. — Oh. kar en k veder mi dajte. Z'ka; bi plačeval ve" kot drugi. Du edaj .so mi e vsi, katere arm zalotil, da so !M)ljubovali mojo sestro, dal i po kvodru. — Tvoj papagaj zna pa res dobro govoriti. — .-:;> drsali prijatelji in hvshli roiakcvesa ptiča. — Vi čuda. — je odvrnil rojak, — saj ga je moja žena učila. .v. Marsikatera ženska ima tako pamet. da se je Bog usmili. Nekoč je tako Marjanea dobila črnoobrobljeno pismo. Najprej se je močno prestrašila, ko si je pa pi.smo natančneje ogledala, je vzdihnila: Bivša slavnostna kočija Viljemo- — Oh. gospodar e umrl. No. kaj va odide v kratkem v Afriko: ku- se hoče. star je bil in zadnja leU pil jo -je od nemške tvrdke Zim- ; neprestano bolan, mermann abesiniski cesar Ras Ta- ! Kako pa veš, da ie gospodar fari. Prvič bodo porabili Viljemo 1 umrl"1 — so jo vprašale prijateljice. VILJEMOVE KOČIJE V AFRIKO paradno kočijo o priliki svečanosti naredila ! kronania novega abesinskega vladarja. Cesar jo je kupil za S450J Vlekli jo bedo štirje belci. Kakor poročajo nemški listi je ta kočija zajamčeno ona, ki je služila Viljemu za svečane prilike Kar se tiče konj, in znano, ali bodo isti. kajti Nemčija je že 12 let republika in nekdanj-i iskri konjiči morajo biti dandanes že zelo stara kljuseta. MORROW PRI PREDSEDNIKU WASHINGTON, D. C., 29. sept, — Predsednik Hoover se je danes dolgo časa posvetoval z D wight W. Morrowoan, ki bo resigniral kot poslanik v Mehiki, da se bo udeležil republikanske kampanje v državi New Jersey. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. KDO K 4 J VE o mojem hratu MATIJA OČANC, doma iz Planine 59, pošta Cerkno. Pred 27. leti je odšel v Ameriko in se je zadnjič oglasil med vojno, star je 73 let, če je še med živimi. Onega, tki kaj- ve o njem, prosim, da mi porote. — Georfio Očanc, Vetta di Circhma, No. Ill, Post Mu— t SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek db 7. ure zvečer. PštidBjBio n nI bres izjeme, to štor« te stanovitne domače —Saj poznam njegovo pisavo, — jim je modro odvrnila. K družini, kjer so imeli tri za možitev godne hčere, je začel zahajati postaren in precej bogat samec. Vse tri hčere so biie lepe. Prva je izbomo igrala klavir, druga je znala slikati, tretja je pa pesmice skladala. Vsak teden je bil dvakrat pri njih na večerji. Za ta dva dni je naročila mati kuharici, naj skuha Izbor-no večerjo. Pečlar se je izfoorno zabaval. Najprej se je dobro navečerjai. potem pa 7. deklicami govoril o godbi, pesništvu in slikanju. To je trajalo šest dolgih mesecev. Začetkom sedmega meseca je pa rekel svoji gostiteljici: — Gospa, po pravici vam povem, da sem se naveličal samskega stanu.' Srečni materi se je zdelo, da plava v devetih nebesih. Kako tudi ne! Peeiar je bil bogat. njene hčere so pa hile potrebne'bogatega ženina, da bi mu najraje dala kar vse tri. Toda pameten in previden pečlar je drugače ukrenil. Zasnubil je kuharico in se porodil ž h Jo. Dopisi. m a f K * - • " . « : NO V D0KAŽ VARNOSTI PRI NAŠ NALOŽENEGA DENARJA li. f...•< t iV; VA Q'fJi A '« ••• . J , Da je naložila drfrra-ITew York denar pri nas, js nov tfdkai za varno in solidno poslovanje našega Sakser Mate Bank KltOt NEW TOKI, TUESDAY, STRAHOVITA SMRT TREH OTROK JOHE: Gospod Pero je bil ie "rtara bajta". Študira! je montanistiko Cast ko je še nosa črno cepico a. oai/u-na ckraieno z dvema ila' ma, nav-Rrtž vezenima kladivcema in ko Je še nc*U dtCgo črno suknjo z na-Aivl, so že zdavnaj minuli Tttfi ska :an a če* koto e ni več udeleževal. Borba 11 obstanek mu tega ni dopuščala ve:-. Sicer pa je pozneje uvide!, da taka uniforma ne prvaki toliko kot vojaška n pr in da ima v navadni obleki pri žen -skah ve? vfljavr. precej velik, lepe postave, izrazitega obraza, kedras- Bil jr polnega tih las ; leka, če In tako HRANILNA KNJIŽICA prego. Nf kega dopo'dneva. ko e "hitel k predavanju", je srečal profesorjevo ^eprego, vračaježo se s trga z dvema polnima torbama v rekah. Lepo jo je pozdravil in ji cdorl vrata Led jm bil prebit! Odslej jt- govoril 7 njo rkeraj vsak dan na vratih stanovanja, v*a ih pa steječ pod kuhinjskim eknem Kmalu je prisostvovala tem pogovorom tudi hči. gospodična Adeta. Nato je prišla na vrsto posojanje dnevnikov in izmenjavanje revij in leposlovnih knjig. Nekega dne so ga povabili na večerjo. da ga predstavijo profesor-n živih oči Bil je eden tis- J jU< očetu. Večerja je bila okusna, vi. . ki :tm prlrtcja vsaka ob- j no dobro, razpoloženje izvrstno. Po tudi ni bda zame delan i | večerji je profesor sedel k klavirju. — Milc5t;va. nu'no bi rabil 800 dinarjev za neke knjige! — — Pero. rada bi vam posodila, pa nimam pri reki! — — Saj bi kmalu vrnil, milostiva! — Edino tako vam bi mogla posoditi. da vam dam hranilno knjižico. Dvignite 800 dinarjev, pa n-.i petem vrnite knjižco! — Lahnih kerakov in veselega src i je šel v hranilnico. Dvignil je enega j ur a. MilcsSvi je dejal, da ji bo vrnil knjižioo. ko debi cd dem.: Pri pežaru v veliki najemninski hiši francoskega mesta Dieppa je j prišlo do silno žalostnega dogodka, j ki je pretresel vse prebivalstvo. O-i genj je izbruhnil v tretjem nad-I stropiu in onemogočil rešitev pre-' bivalcem višjih nadstropij, v če-j f trtem nadstropju ie stanovala vdo- j ' va z dvema otrokoma pri njej p-t j se je mudila na obisku še neka 16-letna deklica. Vdova je splezala skozi oki na streho sosednje hiše, na dvorišču pa je požarna bram. ba razprostrla šireko rjuho in pozvala mater naj vrže vanjo svo*e^A 3-letnega dečka Mati se je dala preprositi. ali po nesreči dečka ni bilo mogoče ujeti v rjuho in se ;c-pred očmi nesrečne matere razle-tel na trdem tlaku. Z veliko težavo so rešili nato mater s strehe. ni videlo, da je te hla- Ko je udaril prve akorde, je dejal te pred n'im noiil žr ta »trie in ta suknjič že oni Pozimi, ko je nosii suknjo s kožuhovinastim ovratnikom tn »iv. flrokokrajen klobuk, je bil boij podcbtn diplomatu nego "ftarl ba'ti" Po značaju bohem ni boroe za cb tanek čutil tako trdo kakor drugi in to tem manj. ker se ni :al z instrukcnami tudi ne gospod Pero: — Gospod profesor, ali bi znali spremljati tisto "Sonja Sonja tvoj^ črne cči"? — Kaj. vi pojete, gospod Pero? — Da. tako. malo že. — Splošno iznenadenje. ( Pel je "toplo", z občutkom. Pro-ubi- i fesor sa je spremljal sekajoče, di-Pi • j letantsko. Gospa ga je požirala ? denar, in bo tedaj izposojeno vso- splošni zmedi pa so pozabili v sta-to nesel kar v hranilnico. Milonivl novanju 16-mesečno drugo dete in je bil ta predlog po volji. 16-letno deklico ki je bila v po- Pero pa je krokal in sploh ži- setih" °ba <*roka ** vel kakor ptič na veji. dvigal iz P^alostno končala v plamenih. hranilnice tisočak za tisočakom, I V-* mesto * ct,*la zavoljo le ne" dokler ni vsota skoraj povsem skep- i 5 reče žala5t in iskreno *>" nela. Punil je le 50 dinarjev. da ' čutje z nesrečno materjo. r.i bila knjiiica uničena .. • DEKLETA V VOJNI MORNARICI *anjcm podlistkov ali spioh z ured ruskimi posli, ampak je živel na flepo srečo Ktr pa je bil lep človek temperamenten in gibčnega gospoda Pera. Malo je že Gospa ie "na slepo skoro da trbl in bo jezica, skoraj ni živel srečo", ampak sigurno, udobno, brez vsakih s! ;aznt za bodočnost. Stanovanje je menjal vsak mesec. Stanarino jc ostal dolžan, . ko-raj povsod dasi je obljubljal, da bo plačal, "kakor hitro dobi denar *. D«nar je ie bil. pa so bile nujne ji.* stvari prej na vrsti. Tako n pr. brivec, kavarna, bar, cvetke za dame itd. In ie dolgo bi b:l žive! tak. ostajajoč dolžan gospodinjam, pericam in plačilnim po restavracijah, kavarnah in celo po barih, da ni slučaj tako nanesel, da je. iščoč stanovanje. debli lepo sobo v vili r vrtom Soba le bila v prvem nad stropju Prve dni, ko se je vzpeii >£.1 po stopnicah, je mimogrede čital na vratih itanovanj vizitke. Kmalu je znal na pamet imena strank l a vedel za poklice družinskih očetov. Nato je že vedel, da ima profesor, ki stanuje v pritličju, hčerko. Du je sedemnajstletna in da jI je Adela ime Da je mati prjazna. oče pa copata. Da je hčerka lepa In slučajno brez kavalirja In zopet mu Je pomagal slučaj, da se je "eznaml s profesorjevo so - Padajoče zdravje očmi, upala .... » * Siovo je bilo prisrčno dejala Do svidenja". Kmalu je bi' pri njih kuhan in pečen. Zdaj je bil že samo Pero. za vse zanj pa hči samo Ade!a in tikala sta se. Mati je zanj likala obleko. Adela mu je vezla menograme v svilene rutice in mu jih poklanjala. Ko s« je mati sklanja nad vročim likalnikcm in likala njegovo cblrko. je mislila nanj, na inžen-jerja Pera in na hčer. — Ne bi bila napačna partija! — In Adela. sklonjena nad vezenjem. je mislila nanj. na Pera. Gospa rudniškega inženjerja: Pero pa se ni nič gnal. Se vedno je pesečal kavarne in bare ter popival s kolegi, kadar je bilo denarja Tudi jedel je že pri njh. Poleti fc"t?. se kopala z Adelo v kopališču. Oba na profesorjeve stroške. Zvečer, po večerji, je Pero segel v žep telovnika in dejal: — Danes je v tem kinu lep spored! — Potegnil je iz žepa nekaj dinarjev. — Skoda, da imam premalo! — Koliko vam pa manjka? — — Sedem dinarjev! — — Nate jih! — je dejala mati in mu jih dala »rit f I mM lir ila^H m) Hj»»nT j*r*-T. ko ta Kot -bodoči" član rodbine je bil 111 izguba moči perL) informiran o marsičem, kar x " ! zc zadevalo familiarne interese. Ta- . ■ vlj»-t> -(-.• m. ir | • -) • -v . v j ko je vedel, da imajo v hranilnici naloženih 10.000 dinarjev Ti tisočak: so mu delali skomine, ne iz pohlepa po denarju, ampak iz potrebe po zabavah, barih, krokarijah. Smaral je za greh. da bi ti tisočaki tako brezplodno ležali v hranilnici. Začel je ofenzivo s poljubova-njem rok in s komplimenti. Nato je tožil, da nima denarja, da bi si kupil knjig za študij. Čez nekaj časa je odpotoval domov -po denar". Toda ni bi'.o ne njega ne denarja. -Milostiva" se je obrisala za denar. Adela za "ženina*. Profesor ni Na Ru:-kem. kjer sa ženske tako nič vedel za te bridkosti, ker mu izenačene mosk'm. da služIjo nista zaupali ne zastran denarja I celo v vojski, so voiaške obla-*«, ne zastran ženma. Igral je še dalj -! storile še zadnji korak, da devrš?, k'avir, sekajoče diletantsko. kakor! enakopravnost obeh spolen,-. Morje Pero še prepeval "Sonjo", toplo! nariški komisarijat je dovolil trem in z občutkom ter dalje skubil do-1 krepkim devojkam Veri m Juliji bre mamice -toplo" in z občutkom.l Vasiljevj ta: Nadji Veselovi. di | lahko odslužijo svoj kadrski rok v j vojni mornarici baltijskega bro-! dovja. Komisarijat :e nadalje pro-) glasil, da bo tudi v bodoče spreie- j j mal dekleta v službo vojne mor- j < narice. vendar pa setiai vsekakor v I omejenem številu. Novinke morajo j samo druge in drugod. .. SEZNAM ARANZIKAN1H CKBTOV. ION- ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI GALANTNI VLOMILEC FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau PROBLEM PRISELJENCA. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c. 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. biti stare 18 do 20 let ter biti posebno krepke. Ker je mornarica tudi na Ruskem zelo priljubljena, se dekioia kar pulijo za službo na vojnih ladjah. Mornarji so priznano lepi in vrli dečki. Vojna izobrazba moških: tudi obleka bo ista, kar je zelo privlačno za mladi ženski svet. ŽENSKA DOBI DOM pri odrasli družini, v starosti od 30 do 40 let. — Pišite po jx>jasnila. '-Resne", c o Glas Naroda, 216 W.. 18. St., New York. N. Y. \;.n, «1» jip«-lil. t«.- i. nnf-di »i. mllHti> |tltli<> It« KiiHoijf V -t-vlh. K.> rv«mfl za. vas |>fi*JnHK>VaWu. —Adv.' i'lHStSt!! ad?!ir HnasajanBnoBaaaBBUMCHi^^ ŽEMTNA PONUDBA. Potrebujem gospodinjo na farmi, za^c t: se rad seznanil s SLOVENKO v staro,ti cd 45 da 50 let. plemenitega srca, naprednega mišljenja, lahko vdeva brez malih otrok, ki ima nekaj prihrankov in ima veselje živeli na farmi. — Resne ponudb? pošljite na: — "FARMAR . co Glas Naroda. 216 W. 18. St., New York. N. Y. PRODAM 60 AKROV FARMO, prazno ali z živino, orodjem in jjride-lek; v zameno vzamem tudi dobre čevljarnico. Pridite pogledat. Peter Žagar, WUlard, Wis. CENA DR. KERK0V£GA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo eno *im»i ca v0 KNJIGARNI *GLAS NARODA m Kako se potil je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je n umen jen potovati v stari kraj, jc potrebno, da je končen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za.moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvo>?sine brzo-parnike. Tudi nedržavljani za m ore jo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-inetona, ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak pa mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za per* mit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. f. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nave ameriške priseljeniške poeta ve, ki je stopila t veljavo i prvim julijem* naša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni viseji se isdajaio samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Stari« ameriških državljanov, moije a-meriških državljank, ki so se po 1. junij« 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice p« so opraviče«! žene ta neporočeni otroci Ispod n. leta oni* aedr-žavljanov, ki so MU postavno pri-puščeni ▼ to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte ua poznano ia ■■■sstUiu BftKSEK STATE BANK 0 CO8TLAN0T STREET Povratck v Združene države. Vf rs-an je: — Moj brat je odpotoval v Evropo p:ed enim letem. Ostal je tam dalje, kot je nameraval. Med tem je njegov "permit ' iztekel. Ali se more povrniti v Zdr. države? Odgcvor: — Vaš brat b. se bil meral pobrigati za podaljšanje -vo-jega "permita"'. predno je potekel čas. dc kadar je bil izdan. To vrši s tem. c!a s? pošilja prošj.ja s pristojbino S3.00 na najbližji k^nzu-.lat. Navadno se permit podaljša za nadaljnih še?., mesecev. Ker pa je deta permila med tem iztekla. Ič Verone poročajo o izredni do-; godvšeini mlade dame z razbojnikom. Zaspala je pri odprtem oknu \ v pritlični sobi. Sredi noči se je { prebudila zavoljo čudnega šuma in j zaradi slutnje, da -e nekdo vlomil v s bo. Ko se ie bila nekoliko razgledala po sob:, je opazila na oknu cbrise moškega z apaško čepi-J co na glavi. Bolj ko čepice se ie ■ dama prestrašila revolverja, ki ga ! j« vlomilec imel v desnici. Vsa trda od strahu se ie nekaj časa de-J lala kakor da spi. končno pa so ji ' živci odpovedali, da se je vzdignila drugega. Tukaj sem vedno t v peslelji in s prestrašenimi očmi 'me. Secia: ho- zria v neljubega posetnika. Razbojnik pa je bil najbrž mož starega romantičnega kova. Zasmilila se mu je brezzaščitna ženska in v črni duši mu je zaplamtela iskrica viteštva. Stopil je k postelji in se opravičil dami. češ. da jo je prav nehote zbudil in prestrašil — Dajte mi pol'ub in takoj odidem, — "s-cričevalo t prihodu* Oni morejo v: _ >ili sv -jo preinj;. za na'ir. ali/a-cijo vsak čas pr?d dne 4. marca 1031. Sprememba imena. Vprašanje: — Pušsl sem v Združene države leta 1907 p^ci kuvim Imenom, ker sem. imel pc.ai 1st ntkei rabil sveje pr_ivo i čem 7?prositi za držajvljanttva. Al. naj navedem v prcsr.ji ime. pod kaierim sem priš:-l. ali .-voje pru-. \"j ime? ^ ... Cagovor: — Tiskovina, ki jo .no-edmo, kar Vas brat more storit; je' ... , , , ... . . Ta.c- izpolniti za naturalizacijo, za- to. da se c^da k amensxemu koh- . ^ . , TT * . . , . . t hteva mfcrmacno o Vasem pravem zuIpmj. dc-ar.ncie debre dcxaze. ^a-.. , ' kaj ,e ni mcgel pravočasno vniiU kakor tudi o imenu P^a- je predlagal razbojnik Mladi ženi Iterun >te prišel. Ako ne navedete. ni kazai0 drugega.' kaker vstreči in da s? ni za stalno nastanil v| sict-rem kraju ter da je bil vedno r^jegov namen, da se vrne v Zdr. države. Ako ni posebnih ovir. Vaš brat bo dobil izvenkvotno priselje-ljeniško vizo kot priseljenec na vratku. Plačati bo moral za vizo $10.00. i ped k t:rim imenom ste prišel, bi ! no mo^ii seveda na^ti zap.ska o j Vaše.m prihodu. Ne beste imeli n-i-| kakib težkoč dobiti državljanske papirje pod svojim pravim imenom. j Državljanstvo razporočene ženske. ; čudni želji. Vlomilec je po poljubu res takoj neslišno izginil skozi ok- I Vpiašanje: Poročila sem se le-"Narodnost" prosilcev za natura- ta 1918 in leta 1919 je moj tedanji lizacijo. j mož postal ameriški državljan. Ta- ke ?em tudir jaz postala ameriška državljanka vsled poroke, kakr>r jej to tedaj se veljalo. Ali leta 1926 sem ! ck)biia razporeko od njeiia. Ali sem } izgubila svoje državljanstvo vsled t razjperoke? no, razburjena dama pa je ugotovila. da se ni dotaknil nobene stvari. Iz vazr je vzel le lepo rdečo rožo. si jo vtaknil v ^umbnico in z veliko vljudnostjo želal gospe lahko noč. Vprašanje: — Tiskovine za -prvi" in "drugi" državljanski papir zahtevajo na vprašanje o narodnosti in državni pripadnosti prosilca. Pravzaprav prvo vprašanje je, h kaki "race ' on spada, in drugo h i kaki "nationality". Kako naj Slovenec iz Jugoslavije odgovori na ta vprašanja? TRISTOLETNICA KIN1NA Odgovor: — "Race" pomenja pravzaprav pleme, ali v ameriških staitistekah se rabi -v istem pomenu, kot jo ima pri nas izraz "narodnost". "Nationality" pa pomenja v tem pogledu ne "narodnost", ampak držajvno pripadništvo. Bilo je radi »tega velike zmešnjave v -teh odgovorih in zato je Secretary of Labor odredil, naj se odgovori na "race" oziroma narodnost sploh iz-pustiijo. Od sedaj naprej je treba samo odgovoriti na vprašanje "nationality", t. j. državno pripadruštvo. Naturalizacija veteranov. Vprašanje: — Ali je še vedno v veljavi olajšano naturalizacijsko postopanje za inozem.ee, ki so služili v ameriška vujski tekom svetovne vojne? Odgovor: — Pravica inozemskih veteranov, ki so služili v vojski ali mornarici Združenih držav med 5. aprila 1917 in 12. novembra 1918, da postanejo državljani potom olajšanega postopanja^ je bila podaljšana do 4. muca 1931. Za te Wsomem-ee nft treba ni "prvega papirja" ni , Odgovor: — Pred dnem 22. septembra 1922 je inozemka avtoma-točno postajala ameriška državljanka vsled moževe naturalizacije. Razpcroka ni imela nikaksga vpliva na Vaše državljanstvo. Vi ste še vedno ameriška državljanka. Po novem zakonu od 1. julija 1929 imate pravico, ako hočete, dobiti sveje lastno državljansko spričevalo. V to svrho se merate obrniti na naturalizacijski urad. in vložiti prošnjo na posebni tiskovini. iForm 2400'. Bo3te morala dokazati, da je bil Vaš mož ameriški državljan. V to 9vrho navedite, kdaj in kje je bil naturaliziran in po mogočnosti navedite število njegovega državljanskega papirja. Boste morala tudi navesti, kdaj ste prišla v Zdr. države, in Vam uradno preskrbijo takoavano spričevalo prihoda < certificate of arrival^. Potrebni sta dve fotografiji. Pristojbina za državljansko spričevalo »Certificate of derivative citizenship« stane $10 in $5 stane spričevalo o prihodu. Morate torej plačati skupaj $15 potom Money Ordra na Commissioner of Naturalization. Washington. D. Č. Ali prošnjo in tudi Money Order treba poslati najbližjemu n at ur ali-zacijskemu uradu (District Director of Naturalization t. Letos se je izteklo 300 let, oa-| kar omikano človeštvo vporablja 1 kinin v zdravstvu. Zanimivo je. da koristnih učinkov kinina ni odkril zdravnik, namreč pravnik, peruan-ski sodnik Francisco Lopez de Panizores. Mcž je bil dober opazovalec in je videl, da so živali hodilo glodat ljubje kininovih dreves, kadar so imele mrzlico. Šel je m si je pripravil prašek ter ga s pridom vžival, kadar je imel malarični napad. O svojem odkritju ni molčal, marveč je tudi drugim priporočal blagodejno učinkoitost kininovega prazka Osem let kasneje je vrli sodnik poslal zdravilno ljubje soprogi podkralja grofici Cinchooovi, ki je sredstvo prinesla v Evr<^x> in vzbudila ž njim splošno pooor-nost. Švedski botanik Liune je rastlino imenoval po grofici, aH njeno ime so takoj- napačno pisali in nastalo je ime chinin, mesto cinin. kar se seveda ni dalo nikoli več* popraviti. POZIV ! Vsi naročniki kateiim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, to naprošeni, &a jo pO mo* Snosti čimprej obnerir^tfc Uprava lista. "•••h- «r fCRATKA DNEVNA ZGODBA Mali Oglasi imajo velik uspeh s * 1 ' SlRjfc t * Jf * Prepričajte se! Sv ' I I I III II .......ITI 1BSAI alios NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 30, 193» WXOTKini MAT Si O. JŠ. Neljubljena žena. ROMAN IZ imjENIA. £ - 1. L-uJ: HBb Za Glas Naroda priredil G. P. LOČITEV ZAKONA PO 5000 LETIH L \ Tajni stavbtodkl svetnik Rolf Matom je stopil v sobo svoje žene. Na svoj lastni, energični način je zaprl vrata za seboj ter pozdravil svojo ženo z nekoliko nestalnim pogledom. — Ali Imaš pol ure, časa zame. Malv.na? Gospa. Malvina Ma.tera cestitljiva postava, stara kakih štirideset let, se je ozrla iz knjige, v kateri je črtala. V njenih sivih očeh pa ni zabliskala nikaka gorka svetloba, ko je zagledala svojega moža. — Ali imas kaj važnega, Roif? — je vprašala mirio. — Seveda. — Seveda, potem sedi. Hotela sem se pravzaprav odpeljati, da napravim par potrebnih ^vari, a to bom seveda (preložila! Rolf Matern je potegnil bližje stol ter sedel nanj. Njegova velika, jedrnata postava je bila sklonjena naprej, nakar je obrnil svoj pamet-n obraz sproti svoji ženi ter ji rekel s čudno naglico, ki je presenetila ujega samega: — Gospa lisa Rotman je danes zjutraj umrla! Ravnokar priliajam od njene mrtvaAke postelje. Obraz Maivine Matern se je nekoliko pordečil, a drugače ni kazala nobena stvar, da jo je ta novica razburila. — To je zelo obžalovanja vredno, — je rekla, — vendar pa ni ta stvar take važnoti, da bn se moral radi tega posebej meniti z menoj. Oo-& pa lisa Rotman je bila sicer tvoja varovanka, — a drugače je meni dama povsem tuja! 0 Kot ledeno-mrzla odklonitev je prihajala ta izjava iz njenih ust. — Foeabljai, Mahrina, da fe bila lisa Rotman žena mojega zgodaj mrtvega prijatelja, kateremu sem dolžan marsikatero hvalo, — je rekel Rolf Matern ter si posegel v goste, sive lase. — Ne, tega ne pozabljam. Vedno si mi ponavljal, kadar sem dala izraza svejemu začudenju, kadar si izkazal tej gospe j Rotman toliko dobrot. — je odgovorila. Obraz Rolf Malerna se je pordečil — in njegov pogled je pričel uhajati na stran. — Ali je tako slabo, če se podpira bedne ljudi od svoje preobilice? — je vprašal hitro. - — Seveda ne. Drugače pa si vedno prenašal take dolžnosti meni. ne da bi se esebno brigal zanje. Moram ti primati, da mi ni ugajal na-on, kako si se zavzemal za to gospo Rotman. Vedno si jo zalagat z denarnimi sredstvi in to dejstvo bi pripisovala tvoji velikodušnosti, če bi se ne odtezal popolnoma svoji drv^ini. To mi je dalo sno»v za razmislek, dragi moj! Dcsedaj se je popolnoma pomirila ter govorila z mirnm glasom, a na licih sta gorela dva globeka madeža, ki sta kazala veliko, notranjo razburjenost in njene odi so dobile napet izraz. Rolf Matern je zrl nekaj časa molče na vitki, dobrooblikovani roki. Konečno pa je rekel, ko je počasi zopet dvignil svoj pogled k njej: — Malvina, — ali si si delala kake misli glede mene? Ozrla se Je veliko nanj. Olcboko dihanje je dvignilo njena prša. Le za trenutek se je obotavljala ter rekla nato, ne da bi obrnila pogleda drugam: — Sedaj, ko ni žena več živa, ti lahko rečem, da sem mislila, da si nekoliko ljubil gospo Rotman! — Malvina! — je vzkliknil prestrašen in njegov obraz je izgubil barvo. — To si torej mislila? — Da, — je rekla globoko in težko, — to sem si mislila. To je povsem razumljivo, kaj ne? Izza smrti Fric Rotmana si stopil bližje njegovi vdovi. Preje nismo nikdar prišli skupaj. Sploh pa nisem nikdar zapazila, da si tak dober prijatelj Rounana. Študirala sta skupaj, a nato je šel vsak po svojih potih. Nato pa te je poklical na dan pred svojo smrtjo. Dalje te je prosil, kot si mi pripovedoval, — naj se zavzameš za njegovo vdovo in hčerko. V svojih tamošnjih razmerah, smo bih komaj v stanu storiti k%j več za njo. Prišlo pa je drugače. Od takrat naprej nisi bil drugega kot skrajno nemimi gost ob svojem domačem ognjišču. On se je naslonil nazaj ter jo bolestno pogledal. — In ti si mislila, da se je naselila druga ljubezen v moje srce? — Ali sem mogla storiti kaj drugega? Njegov obraz se je bolestno spačil. — Malvina, zakaj mi nisi ničesar povedala o tem svojem sumu? AU naj to napravim malenkosten prizor? Ali naj prosim za tvojo ljubezen, če je bila že izgubljena? Dobro sem te poznala ter vedela, da ne boš na frivolen način izpremenil svoje ljubezni. Srce, ki pa je zmožno druge, visoke ljubezni, pa ni zametovati ter jo skušati ohraniti. PriproKta veličina je tičala v njenih besedah. Potegnil si je roko preko Čela. kot da mu je naenkrat postalo vroče. — Torej raditega sva si postala tuja? — je vprašal presenečen. Ona je obdržala v svojih potezah prisiljen mir. — Ali nisi vedel tega? Prijel jo je za roko z mbčnim oprijemom ter ji pričel zreti v oči z zbeganim pogledom. — Malvina, ti si gojila povsem brezploden sum. Nikdar mi ni bila lisa Rotman kaj drugega, kot vdova mojega prijatelja, kot ženska, ki potrebuje pomoči! Ozrla se je nanj. V njenih očeh je žarelo nemirno iskanje. — In vendar si se mi odtujil. Ti ne moreš zanikati, -da si postal drugi izza časa. ko si jo spoznal! On je zri v tla in njegov obraz se Je tresel v nemi bolečini. Hitro pa je zopet dobil nazaj zunanji mir. S to izprementbo mojega bistva nima lisa Rotman nikakega o-l-ravka, Malvina Ali veš še, kako se je završila v našem življenju ob onem času velika i sprememba' Vadihniia Je. — Postal si naenkrat slaven mož. Iz navadnega inžinirja, ki je bil zaposlen pri neki majhni tvrdki, si postal preko noči naenkrat veličina Ona velika iznajdba, katero si napravil, ti je naenkrat prinesla veliko pretnožrtJje. Bil si odlikovan vsepovsod in izobilje naju je pričelo obdajati. Takorvana sreča pa se ni naselila pri nas. Prava sreča je zbežala. Globoka trpkost je zvenela iz njenih besed. On si je podpiral glavo z roko ter gledal mrko precise. Tedaj pa je skočil pokonci. — Ne, Malvina. ti se motiš. Priznavam, da sem postal drugačen. Prijelo se me Je slavahlepje ter me gnalo naprej. Z vso svojo silo sem se lotil dela. Hotel sem pokazati, da lahko dosežem nekaj ta da sem v resnici sasiuežil odlikovanje, katerega sem bil deležen. Takratno iznajdbo bi lahko napravil kak drugi, če bi mi ne skočila na pomoč tudi sreča. Skočil je pokonci ter pričel letati po sobi gormdot. Ona pa je arla na njega s gorkejšim občutkom kot dose daj. — Ali hočeš samega sebe zmanjšati? Gotovo, tudi drugače si ustvaril marsikaj, kar je kazalo, da si človek, ki lahko desete marsikaj. Da pa ai ženi J, ki stoji pred drugimi, si pokam! pmtriocni s svojo toajdbo. Drugače bi bil še danes ubog, odvi-fijMS KsidkBir ln nikdar bi i*e postal tako starven in bogat. Svoji s« moraš nfcvattU ca vse! Ameriška sodišča, ki poslujejo v ločitvenih zadevah, morajo brez dvoma slišati marši kafro čudno, toda včasih pa se tudi ameriškim sodnikom dogodi kaj takega, o čemur bi normolen človek niti sanjati ne mogel. To je tudi priznal sodnik v St. Louisu, ki je razpravljal o ločitveni zadevi milijonarja Otteja. Soproga je tožila bogataša na loči-"Sev zavoljo surovega ravnanja. Bogati mož ji je namreč v napadu besnesti vrgel v glavo zlati pod nos, na katerem je sluga postregel zakoncema s čajem. To ni seveda nič čudnega. Milijonar je pač dolžan svojemu stanu, da meče okoli sebe zlate strvari. Pač pa je zanimiva do-godba, ki sta jo zakonca pripovedovala o tem. kako sta se seznanila in vzela. Morda sta v tem edinem pogledu složna. Gospod H. Otte je namreč sodniku priznal, da je poročen s svojo ženo že 5000 let. Sodnik je malo debelo pogledal ,kajti v deželi vsakršnih rekordov je 5000-letni zakon vsekakor rekord rekordov. Zakonski par Ottejevih trdno veruje v preseljevanje duš. Soproga je trdila. da si je je mož v teku tisočletij, odkar se njegova duša potika po raznih telesih, prisvojil toliko nelepih navad, da je bivanje ž njim postalo naravnost nemogoče. Gospod Otte pa je pripovedoval, da sta se z ženo vzela že pred 5000 leti. Spoznala sta se pod piramidami. Gospa Ottejeva je bila tedaj hčerka faraona in se je večer za večerom šetala ob bregovih Nila ter krmila svete krokodile z raznimi delikatesami. Otte, ki se je tedaj m eno val malo drugače, pa se danes več ne spominja svojega imena, se je zaljubil v princeso. Lju- U bimca sta se sestajala v mesečnih nočeh, dokler jih ni zasačil sam faraon. Princesi — imenovala se je Amneris — se ni zgodilo nič, mladeniča pa je dal kralj zapreti v naj glob je ječe. Odtod se mu je posrečilo uteči, nakar sta se zaljubljenca skrivaj poročila ter pred kraljevo jezo zbežala v puščavo. Tu pa so dvojico popadli levi in oba raztrgali. Otrte se nadalje ne spominja ničesar več, po tisočletjih pa je spoznal pred par letih svojo davno ženo Amneris, ko se je vrnil s potovanja po Egiptu. Takoj sta se medsebojno spoznala in stara ljubezen je zagorela z novo silo. Otte se je spomnil celo imena Amneris, princesa pa se ni več spominjala eg.p-tevskega imena svojega moža, vendar je pred sodiščem izjavila, da je izpoved Ottejeva resnična od prve da zadnje besede. Na žalost pa se je mož zelo spremenil. V starih časih je bil najlepši mož "Egipta", medtem burg New York, Cherbourg. Hamburg 20. novembra: I>resden. Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napoli, Genova 25. novembra: Eurojia, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 28. novembra: Saturnia, Tr?=t Homeric, Cherbourg Deutachland, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 29. oktobra: Deutachland, Cherbcurg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berensaria. Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. Napoli, Genova 3. decembra: Aquitnnia, Cherbourg President Harding. Cherbourg. 11am-bursr Hamburg, Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napoli, Genova 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. decembra: Vulcania. Trst 1 :erer.Karia. ("h^rboure Gt-orjje Washington. Cherbourg. Ham- Oton Zupančič: „Co»t* I?Mnc*m*no' N'apo11- Genova #„ .. . 11. decembra: Ciciban, trd. ves. ............ .&© Berlin, Boulogne Sur Mor, Bremen sto ucank ................... .M Roma, Napoli, Genova j 12. decembra: V zarje Vidov*, trd. ves ..... —' , e de France* Havre Boulogne Sur Mer, 1. novembra: New Amsterdam, RotterdajTi 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 14. snopič. Sv. Bofttjan. deklica*. Materin Macostog JS0 15. anopiC. Turki prej Lftmajent. Fabjola In Ncia ............ jo 20. snopič. Sv. Just; rijinega AfcrspoUs ta broilrano... AaaaeJU trdo vea. ........... Bok sa mladi sok. trda vea KragnU&l (Utra) ........ trdo vesano ............ Mojo .1.25 .40 JK , M .... M Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvoniki. Zbirka pesnij sa slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog, pravljice, trda ves.....60 Slovenska narodna lirika ...... .00 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (l'avčič) Klavirski album......75 (Pavčič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek i»o ... -SO 5 zvezkov skupil j .............1.25 (Premeri) Tri skladbe ........ .50 (Parma) Bela Ljubljana, valček .SO (Parma) Pozdrav Gorenjskej, valček .................75 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA. Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠANI ln MOŠKI ZBOR ' Priložnostne pesmi (Gram) ....1.10 Slovenski akordi (Adami«): ..I. zvezek .....................75 U. zvezek .................. .75 Pomladanski odmevi. L In II. sv., vsak ....................... .45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....L20 10 molkih In mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moikl zbori (Pavčič) -4 Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobniea (Pavčič) .. Ji5 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Stirji samospevi, ladala Glasbena Matica ...................... .45 Naši hminl ..................... JM MEŠANI ZBORI: Planinske, IL sv. (Laharnar) .. .45 Trije metan! zbori izdala Glasbe- ................... .45 St I»uls, Cherbourg. Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauretania. Cherbourg 17. decembra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg. New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 23. decembra: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: America, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paria. Havre l.eviiUhan. Cherbourg 31. decembra: President Harding. Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najci aj*a In najbelj ugoim sot aa eotovanie nc •gromnlh aarnlklht He de France 3. okt.; 24. okt. (4 P. M.) (7 P. M.) PARIS FRANCE 10. okt.; (6 P. M.) 17. okt.; (7 P. M.) 5. dec. (4 P. M.) 14. nov. (7 P. M.) Najkrajta pot do Saicmtel. VvakAo )• v poaebnl kabini s mml »odami-ml adobnovtl — Ptjafia Is dam francoska kabin ja. Ixradoo alske eaa*. VpraSajte kateregakoli pooblaSAeaaga tftlta FRENCH LINE It STATK tTRCKt NKW VOSK. N. Y. .40 BAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foe_ter) .*......... Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero bi petero raznih glasov.....45 Jaa bi rad rudetih roi, molki zbor I s baritem solom ln priredbo sa dvospev ...................... J50 V pepelnlčni noči (Šattner), kan- j tanta sa soli. zbor ln orkester. ladala Glasbena Matica ...... .75 (Gang!)........pesmi (Prelovec). sa moikl .4#l zbor ln bariton solo............ JM. Narisa (Oroden), brat.......... jf Knple« (Gram). UCenl Mihec,— (Oroden), vea. J51 » Kranjsko ftego In nsvaJfi. Ne-Shtmr (Albreht) bro...... 3. Ji 3 sveski skopaj ..L—i (Glgser) M .... 41 ****** Moc» CPani»l _ Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnja »dplutja; VULCANIA 8. OKTOBRA — 12. NOVEMBRA 11. DECEMBRA SATURNIA 25. OKTOBRA 28. NOVEMBRA (12:00 A. M.) 10. JANUARJA 441 ura I» m Vulcania prekata vae ladle »veta t nUkoSJu, udobno«« m naglici ter nudi najboljfto alulbo ▼ R*ro-po. Posebne cene sa tja In na saj. Več novosti na teh motornih ladjah vkljti eno plavalni basen v drugem rasredn. COS 17 Battery U LI C H L I NE j