45. številka. Ljubljana, v četrtek 25. febrnvarja. XXV. leto, 1892. ca pol let« 8 gld., ca Četrt leta 4 Riđ., za jeden kr. Za pošiljanje na dom računa te po 10 kr. Uhaja viak dan iveler, isimli nedelje in p rajnike, ter velja po polti prejeman ca avstro-og e reke dežele sa vse leto 15 gld., aa mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za tnje delale toliko več, kolikor poštnina znaša Za* oznanila plaCnje se od četi ris t opna petit-vrste po t> kr., če se otnanilo jedenkrsU tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr, te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravniitvo je v Goapodskih ulicah fit. Vi. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Slika s Koroškega. Iz Celovške okolice. [Izv. dop.] Dolgo Časa smo bili koroški Slovenci udaoi mirnemu spanju. Bili smo zadnji mej Slovenci, ki amo se sploh začeli zavedati svoje narodnosti. Naši Nemci niso se brigali za nas ali tem hitreje in vestneje so delali na to, da bi nas prej ko mogoče spravili v svoje nikdar sito in požrešno žrelo. Borba, ki jo bijemo sedaj z našimi nasprotniki, pa je neizmerno kruta in težavna. Maloštevilni so naši voditelji, ker vsak, kdor je količkaj odvisen, ne upa se stopiti na dan, ali Se maloštevilneji so mej Slovenci pravi značaji. Kdor z bistrim očesom opazuje sedanje gibanje na Koroškem in pozna naše razmere tako, kakor jib poznamo mi, ki se nam dan za dnevom kažejo v pristni obliki, ta se ne bode čudil, kako je mogoče, da so naši možje na kmetih danes vsi naudušeni za slovensko stvar, jutri pa sopet čisto hludni in vse drugačega mišljenja. V resnici smemo pa reči, da se s tako silo in s takim nečuvenim pritiskom, kakor sedaj, nikdar prej ni de postopalo na Koroškem proti nam. Onih 33 prošenj za slovensko šolo in na Dunaj poslana deputacija koroških Slovencev, to je v naši deželi spravilo vse zle duhove na nogo zoper nas in kar se prej ni moglo doseči s previdno osnovano germanizacijo, skuša se sedaj izvrševati s kruto surovo silo. Ako se želi v tem kdo natančnejše prepričati, ta pridi k nam! Vse je na nogah! Učitelji po vseh slovenskih okrajih postopajo prav herostratski proti tistim Slovencem, ki bi z upet javo slovenskega poučnega jezika v naše ljudske šole radi videli rešen svoj rod pred germanizatorji. Učitelji, komandovani iz Celovca, »mejo pri nas vse izvrševati. Zanje ni nobene postave, za naš deželni šolski svet pa nobenega ministra. Učitelji so in sinejo biti pri nas največji rovarji; pravici in resnici smejo biti s pestjo v obraz, in zato se jim je še nadejati pohvale, samo da delajo zgsgo mej Slovenci. Imamo mej njimi sicer Še nekaj poštenjakov, ali ti so bele vrane in pravi trpini, kajti pregauja se jih in pritiska na vse mogoče načine, in kdor se ne uda brezpogojno, ta je izgubljen, dočim.se nahajajo na dobrih službah učitelji, zoper katerih škandalozno vedenje tudi v nravnem oziru so se že neštevilno-krat stranke opravičeno pritoževale, da bi se jib rešile, ali vse zastonj; oni ustrezajo zahtevam svo jih predpostavijencev v političnih uprašanjih in vse drugo jim je deveta briga. Za učitelji pridejo graščaki, gozdnarji, občinski tajniki, požarni brambovci, pevska društva, bauernbundarji, fužinski vodje in uradniki — naposled pa še naš slavnoznani okrajni glavar Mac Nevin, ki s vso svojo prirojeno mu strastjo rogovih proti Slovencem, kjer le more in kamor ga pot zanese. Kako se je obnašal pri občinskih volitvah, smo Vam deloma Že poročali, a sedaj se trudi posebno županom v okolici na srce polagati in jim priporočevati, naj nikar ne silijo v slovensko uradovanje in naj skrbijo, da se ne bodo vlagale prošnje za slovensko šolo, ko morajo vender vedeti, kako potrebna da je nemščina povsod in posebno še pri vojakih. Tudi se drzne ta gospod kmetom v obraz trditi, da je to vse delo in hujskanja duhovščine in da kmet sam ne najde potrebe, potezati se za take pretiranosti. Taki so nazori našega okrajnega glavarja! Zdaj si pa mislite mehkega kmeta pred tako oblastnim gospodom! Ali se je torej čuditi splošni zmešnjavi mej slovenskim ljudstvom, ko ga bega vse, ko ga bega celo okrajni glavar sam na tak način, kakor smo ravno povedali! Kako skrbnega se kaže ta muž za nemški jezik in za nemškutarstvo sploh, o tem bi Vam lehko napisali cele pole, ako bi imeli svobodo tiska, kakor je, žalibog, nemarno. Povsod kaže se nam nasprotnega. Od c. kr. uradnika pa mislimo, imamo vender pravico zahtevati, da je, ako že ne Slovencem pravičen, vsaj v svojem postopanju objektiven. Naj g. Mac Nevin ne misli, da kar ni mogel na Štajerskem opraviti, bode tu pri nas v toliki večji ineri dosegel in nadomestil. Gospod se moti! Njegovo samovlastno postopanje bodemo mi vestno zasledovali in vse spravili na dan, karkoli bode naperjeno proti nam, končno pa vender le tudi slovenske gospode državne poslance prosili, da naj prilično v državnem zboru pojasnijo naše razmere in tudi postopanje našega okrajnega glavarja Mac Nevina dostojno osvetijo. Mi smo radi pripravljeni jim postreči z obilim iu zanimivim gradivom. Državni zbor. Na Dima ji 21. februvarja. (Konec.) Posl. Kathrein poroča imenom proračunskega odseka o vladnem načrtu glede privoljenja podpore 360.000 gld. v od pomoč proti sili, prouzročeni po elementarnih nezgodah. Imenom odseka stavi predlog, da se vsprejme. 1'usl. Lan g meni, da predlagana Bvota ue bode zadostovala za mnogo stotisuč ljudij, katere je podpirati. Saj ne zadošča niti svota 500.000 gld. za 60 000 uradnikov. Predlaga resolucijo, naj vlada poroča v bodočem zasedanji o škodi in o podporah, katere je podelila, oziroma naj prosi nadaljnih podpor. Posl. Purgbart podpira predlog predgovor-nika in omeni, da bodo morale v sedanjih razmerah vse aktivne češke dežele skoro gospodarski propasti, potem pa tudi ni daleč čas, ko se pripeti to iato celi Avstriji. Podpredsednik Chlumeckv izjavi, da hoče, kadar prečita stenogrataki zapisnik, Še govoriti o tej zadevi, na kar se uname mej njim in Mladočehi Pacak, Purghart in Vašaty nekaka polemika. Sledeči govornik Seicbert štivi resolucijo, zahtevajoč za severno Moravo osnovo strokovnih šol in nove tovarne za tobak. Minieterijalni svetnik Braunhofer poudarja, da zahteva vlada predlagano svoto na podstavi natančnih informscij ter se protivi povečanju te svote. Po priporočilu posl. Formaneka in drugih se zakonski načrt odobri in vsprejme neizpremenjen. Podpredseduik, ki je mej tem čital steno-grafski zapisnik, objavi, da v govoru Purghartovem ni bilo nič spodtnkljivega. Naslednja točka bila je obravnava o podpori uradnikom, katero je, kakor je poročevalec Beer naznanil, proračunski odsek zvišal na jeden milijon in o kateri upa, da se bode vsprejela. Finančni minister Steinbach izjavi, da ne more privoliti temu povišanju, ker deluje v zmislu prestoluega govora cesarjevega, da je ohraniti ravno- LISTEK. V nočni tišini. (Ituski napisal S. Prouakij, prevul V. K. Rutiuiir.) Bila je pozna jesen; lehak dež pleskal je jed-nakozvocno v okna; milotožno, srce trgaje vel je hladui sever, šumljaje s poslednjimi listi na že skoio golih drevesih. Mračilo se je. V mali hišici sela Pokrovskega sedeli so štirje v priročni neveliki sobi pomeščika. Luč ni bila še užgana, a sobo so razuvetljali poslednji žarki dnevne Bvetlobe in plamen drv, veselo gorečih v kaminu. Vrata so se odprla in ustopil je sluga. — Ne, Nikita, je še prerano za luč. Že pozvonim ... — dejala je prijetnim glasom jako mlada ženska, sedeča na divanu: — Kako rada sem v mraku 1 — je pristavila, kakor bi se opravičevala, obračajo se k svojim trem sobesednikom. — Sumrak je po mojem mnenji najbolj poetičen del dne ... Ob tem času se nekako misli boljše in čuti globlje, — izpregovoril je jeden, iz Petrograda prišedši gost Kritskij. — Vem, da ste Vi, Andrej Nikolajevič, rojen pesnik, obrnila se je k njemu Marija Nikolajevna. — Bodite tako dobri in povejte nam kaj. Sedaj je najprimernejši čas za povesti, sosebno strašne, — na primer take, s kakeršnimi strašijo glupe pestunjo otroke o Božiči, — pristavila je šaljivo. — Imate li res radi taka pripovedovanja? prašal je nezaupuo Andrej Nikolajevič. — Jako rada? — Ej, Maša, ne osrčuj se! vzkliknila sta jednoglasuo ujen mož in brat: rs mi znamo tvojo srčnost! Ona se je zasmejala. — Ako jih imate res radi — torej dovolite, jaz sem pripravljen. Nadejam se, da bodete zadovoljni z menoj, tem bolj, ker se je to, o čemer hočem govoriti, prigodno na sv. večer m zagotov-Ijain Vas že naprej, da to ni pravljica, temveč resnična dogodba, — rekel je Kritskij iu se naslonil ua naslonjač. Njegovo črnomonjasto, zuačajno obličje s temno-kosttiujastimi očmi, orlovim nosom iu gosto, dolgo brado dobilo je strog, zamišljen izraz in jednako-mernim, z lahka pevajočim glasom je začel: — „B»lo je to pred desetimi leti. BI sem tacaš pravoslovec, tretjeletnik, v Moskvi. Približale so se božične počitnice, in odpeljal sem se za praznike k roditeljem. Moj oče je prežfl vse leto na svojem posestvu ua Poljskem, a dvakrat zbrala se je vsa družina v rodno gnezdo: po zimi o Božiči, po leti pa v juliju, ob imendanu mamice. Bilo nas je šestero — tri omožene sestre, katerih mlajša se je baš ta čas omožila, dva starša brata, ki sta bila že v državni službi, in jaz, naj-inaujši v družini. Očetovo posestvo bilo je nekdaj last kapucinskega reda. Ko so izgnali te menihe iz Husije, so kontiBkovali njih zemljo in jo ponudili na prodaj. Moj ded je kupil samostan z vsemi pntikliuami in se v njem naselil; tam se je rodil oče, tam smo i mi vsi zagledali v prvič svet bežji. Hiša, ali boljše grad, bil je sezidati na štiri ogle in služil nekdaj dvojno službo: bil je prebivališče, a mogel se je preobraziti v slučaji vojne v trdnjavo. Njega debele stene (trideset opek po vrsti) bile so uepristopne stari, nekdanji artileriji; globok rov s čezenj vode-čimi zapadnimi mostovi obkrožal je nekdaj grozno trdnjavo, a ua jedni steni so je ponosno vzdigoval ogromen stolp, s katerga visočine se je moglo od daleč zapaziti bližauje sovražnika. (Dalje prilij veaje v državnem gospodarstvu tudi nasproti sklepom zbornice, dokler možno. Posl. Kraus in Schlesinger priporočata odsekov nasvet. Posl. Promber omeni, da hoče rajši glaso-vati proti podpori, nego da glasuje za pol milijona. Uradnikom neče ee dovoliti ničesar. Nižjim častnikom pa se je brez ugovora dovolilo 120 gld. do-klade na leto. Posl. Kutovvski trdi, da pol milijona ne pomaga ničesar. Priporoča torej, da zahteva zbornica jeden milijon in da umakne tinaučni minister svojo zahtevo, ki je sicer z njegovega stališča upravičena. Posl. Fusb meni, da bi bilo najboljše odkloniti predlogo, ker je to le zasmehovanje in rogaoje utemeljenim prošnjam uradništva. Posl. Masarvk zahteva v podrobni razpravi, da bo ustavi jeden milijon kot svota podpore. Posl. Gessmann želi, da se ne ozira pri razdeljenji na osebne razmere, marveč nasvetuje, da se svote kontingentujejo in razmerno razdele. Posl. Lueger meni, da vlada ne bode privolila v jeden milijon, radi tega ne bode zakon potrjen in uradniki ne dobe ničesar. Nasvetuje torej, naj to zahteva minister device kot pogoj svojega ministrovanja, možno, da kaj doseže. Zakon se na to v drugem in tretjem čitanji vsprejme s svoto jednega milijona podpore. Predsednik želi poslancem vesele velikonočne praznike in ua to se razide državni zbor. Politični razgled. Not ranije elred leti, ko je bilo narodno gibanje še v razvoji, in smo se pričeli boriti za veljavo naroda ne le ua političnem, ampak tudi na »socijalnem polji, tačas, ko smo bili še složni, ko ni prevladala mej nami še osebnost in vladeželjuost in ko smo se borili za boljše ideale, kakor dandanes še na Štajerskem in Koroškem, tedaj seveda, bilo je vsako sodelovanje narodnih učiteljev pri narodnih predstavah z veseljem vsprejeto, a zdaj se pa na jedenkrat kaj ta-cega več ne spodobi. — Ravno tisto velja tudi o godbenem klubu, o kojem je bil gospod dopisnik vsaj tako pravičen pripoznati, da je pri veselici prav dobro izvršil svojo nalogo. O tem je pa tudi po pravici jeden glas v Škofjiloki, da se je Čuditi, kako da je mala peščica gospodov, ki so večinoma še le začetniki, v komaj dveh mesecih si pridobila toliko spretnosti. Vsacega, ki ima nekaj lepočutja v sebi, mora tak napredek zelo veseliti, posebno hvaležna je pa gospodom za ta večer naša mladina, ki je imela zopet jedenkrat priliko po dobri godbi plesati. Gospodje godbenega kluba naj se ne pustijo motiti v svojem delovanji. Mi drugi tudi nekaj razumemo o družbenem taktu, in znamo tudi trezno misliti, ne zdi se nam pa neumestno, če gospodje jedenkrat na občno željo iz posebne prijaznosti pred izbranim, distinguiranim občinstvom po končanem oficijelnem vsporedu k plesu zaigrajo. S tem se gospodje niste uič ponižali, marveč ste si pridobili vsled svoje požrtvovalnosti splošnih simpatij, ker s tem pospešujete društveno življenje v našem mestu. — Upamo torej, da bode naša narodna čitalnica v zvezi z godbonim klubom nam tudi še za naprej priredila muogo prijetnih večerov. —k. Z Bleda 23. februvarja. [Izv. dop.] Dne 14. februvarja imelo je naše gasilno društvo veselico v korist svoji blagajnici. Razven udov udeležilo se je veselice mnogo društvenih prijateljev, tako da smo se prav dobro zabavali. Čisti dohodek znaša 75 gld. Vsem, kateri so nam z dobitki ali drugače pripomogli k temu uspehu, izrekamo najpresrčnejšo zahvalo. Bog jim povrni! Pri tej priliki pokazali so se tudi nasledki občinskih volitev. Dasiravno je gasilno društvo v občni blagor in nepristransko, vender letos gospod J. Maline r in njegovi pristaši, niti častni udje, neao popolnoma nič pripomogli k tej veselici, dasiravno moramo s tem plačevati dolg, katerega nam je zapustil g. M a 11 n e r. Častna izjema je g. Viktor Klinar z Milnega, ki nam je poslal podporo in kateri je pokazal, da ne gre sovraštvo prenašati na tako koristno in nepristranko društvo. Udje našega društva o priliki požara ne bodo popraševali čegava hiša gori, ampak radovoljno bodo po svojih močeh pomagali komur si bodi. Več članov gasilnega društva. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, dne 23. februvarja. (Konec.) Mestni odbornik Hribar poroča nadalje o prošnji za nakup potrebnih učil za šolo na barju iu nasvetuje za finančni odsek, da se ue dovoli nakup harmonija ki bi bil v vlažni šolski sobi kmalu pokvarjen; novo telovadno orodje, kakor se zahteva, bi v novem šolskem poslopji ne bilo rabljivo. Za druga potrebna šolska učila naj se dovoli 100 gld. Ta predlog obvelja. Mostni odb. dr. Gregor i č poroča za finančni odsek o prošnji za podporo stalni učiteljski razstavi v prostorih I. mestu« deške petrazrednice, katera se je ustanovila o priliki deželne konferencije s podporo kranjskega deželnega odbora 100 gld. in podporo kranjske hranilnice 100 gld. Ker so razne tvrdke 8 šolskimi učili prepustile razstavi svoje izdelke, deloma ceneno, deloma brezplačno, je sedaj ta zbirka vredna najmanje 430 gld. Ker je zbirka last Ljubljanskega mesta bi kazalo vzdržati jo. Ker je pa bilo za razstavo oad 20O gld. stroškov, naj za iste mestni zbor dovoli še 70 gld., razveo tega pa Se vsakoletno podporo 50 gld. za vzdržavauje stalne te razstave. Oba predloga se vsprejineta. Podžupan V. Petri čio poroča o določitvi nagrad mestnim redarjem sa sasleditev utajenih psov in nasvetuje, naj se za to določena svota 40 gld. razdeli po razmerji, kolikor je kdo naznanil utajenih psov. Nasvet se vsprejme. Mestni odb. dr. Stare poroča za finanči odsek o odpustu zamudnih obrestij pri predujemno plačanih oskrbovalnih troških za Uršo Sober iz Britofa. Poročevalec nasvetuje, ker je občina Britof mala, in šteje le 74 hiš in 440 prebivalcev, naj bi se zamudne obresti odpustile, ako skrbi deželni odbor sato, da se zaostala svota 847 gld. plača v osmih letih po 107 gld. na leto; nadalje predlaga, da je magistratu naročiti na izkaze o zaostalih plačilih za hirajoče, katera je založila Ljubljanska občina za druge občine, pošilja deželnemu odboru vsake tri mesece in naj pazi, da se izterjajo pravočasno. Mestni odb. dr. vitez Bleiweis naglasa, da se bode vsako leto pomnožilo število htralcev, za katere bode morala plačati mestna občina, kajti ljudje silijo v bolnico, od tam pa se bodo morali oddati kot neozdravljivi v hiralnico in mestna občina mora za vsako tako osebo plačati na dan 50 kr. Će so torej Že pri jedni sami, namreč prej omenjeni osebi, narasli troški čez 1000 gld., je pač dokazano, da bodo troški za mestno občino Ljubljansko za hirave iz tujih občiu od leta do leta rasli. Zatorej je umestno, da se mestni občinski svet obrne do deželnega zbora Kranjskega s prošnjo, naj si sezida dežela svojo hiralnico, katera je skoraj bolj potrebna kakor nova deželna bolnica, dasi stara malo vredi. V deželni hiralnici bodo tudi hiralci bolje preskrbljeni nego v sedanji zasebni hiralnici. Mestni odb. Kune je mnenja, naj bi se ne odlašalo, da narastu tako velike svote za tuje hi-ralce, za katere mora Ljubljanska občina plačevati začasno hiralne troške. Naj se počaka pol leta, kvečjemu jedno leto, potem pa naj magistrat izterja narasle troške eksekutivnim potem in naj se magistratu naroči, da se tega pravila drži. Podžupan V. Petričič opomni, da so pač občine po postavi dolžne plačati, a le premnoge so zanikavne in odlašajo se plačilom, zatorej je uspeh iztrjevsnja slab. Mestni odb. Hribar opomni, da mu je ta zadeva natančno znana iz prešnjih let. § 29. domovinske postavo določuje točno, da mora občina, v kateri je hiralnica, plačevati hiralne stroške tudi za biralce iz druzih občin in svoje založene stroške potem izterjati od dotičnih občin. Zoper to se ne da ničesar ukreniti. Mestni magistrat izterjava zaostale doneske vsake tri mesece, a nekatera okrajna glavarstva so tej zadevi malo točna in tako naraščajo troški. Glavna napaka tiči pač v tem, da mora plačevati predujemno ista občina kjer je ni-ralnica, troške za hiralce iz druzih občin. Hiralnica je torej prednost dvomljive vrednosti, vsaj za Ljubljansko občino. Stvar pa se ne bo nič izpremenila, ako se ustanovi deželna hiralnica, kajti potem bod« pač treba Ljubljanski mestni občini deželni hiralnici plačevati za biralce iz tujih občin. Druge pomoči v tej zadevi ni, kakor da se pravično premeni § 29. domovinske postave z dne 3. decembra 18G3. 1. Kavno sedaj razpravljajo poklicani faktorji o načelih preosnove domovinske postave in v jedni prihodnjih sej — pravi mestni odb. Hribar— da bode stavil samostalni nasvet, naj se § 29. domovinske postave prenaredi. Govornik bode nasvetoval peticijo o tej zadevi na državni zbor ter predlagal, da je tudi druge občine povabiti, da se pridruže tej prošnji. Poročevalec dr. Stare naglasa, da vrši mestni magistrat glede hitrega iztirjavanja popolnoma svoja dolžnost in to že dolgo vrsto let. Tudi občina Britof se je tirjala neprenehoma ali brez uspeha. Okrajna glsvar>tva pa tudi v mnogih slučajih občine jako težko tirjajo, ker vedo, da niso zmožne plačati. — Pri glasovanji se vsprejmo predlogi finančnega odseka. Za pravni in personalni odsek poroča mestni odb. dr. Tavčar, o volitvi 4 članov v naborno komisijo, ter nasvetuje, naj bo izvolijo mestni odborniki: Velkovrh, V al en t inč ič, P rosen c, in Klein. Mestni odb. P ros ene nasvetuje, naj bi se gos p. županu prepustilo, da od slučaja do slučaja imenuje mestne odbornike, kateri naj se udeleže naborne komisije. Mestni odb. vitez Zitterer je mnenja, da tako postopanje ne bode ugajalo ; za ta zamudni posel bode g. županu jako težko dobiti o pravem času mestne odbornike. Poročevalsc dr. Tavčar odgovori, da je nasvetoval 4 odbornike, ker dva mestna odbornika nista zadostovala, zato vzdržuje svoj nasvet. Predlog Prosenčev se odkloni in vsprejme se nasvet personalnega in pravnega odseka. Za isti odsek poroča mestni odb. dr. Tavčar o volitvi dveh čUnov v komisijo za odmero vojaške takse in nasvetuje, naj se izvolita mestna odbornika: Klein in Trče k, kar se vsprejme. Mestni odb. vitez Zitterer utemeljuje nato svoj samostalni predlog, da bodi hišnim gospodarjem Ljubljanskim naročena razsvetljava vež in stop- nic; razsvetljava vež le ondu, kjer je potreba, razsvetljava stopnic pa na vsak način. Po nasvetu dr. Tavčarja izroči se predlog policijskemu odseku v poročanje, potem pa se sklene jsvna seja. Domače stvari. — (Koncert gdč. Bron i s lave Wolske in g. Juffe-a.) Opozarjamo Še jedenkrat, da je začetek današnjemu koncertu v čitalniški dvorani ob V»8- uri. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. — Kakor nam poročajo veščaki, ki so imeli priliko včeraj čuti gospdč. Wolsko, ko je skušala slovenske pesmi, katere bode pela in druge točke programa, je vse očarala s finostjo prednašanja in iznenadila z lepim izgovarjanjem slovenskih besed. — (GlaB iz občinstva.) Piše se nam: Pod imenovanim naslovom poročal je ^Slovenec" v včerajšnji številki o dogodku, ki se je baje godil v neki znani gostilni blizo redute. Da bi tukajšnje gimnazijce, posebno šestošolce, obvarovali vsakojih sitnostij, konštatujemo, da dotičniki niso bili nikaki dijaki, temveč privatni lahkoživci, tudi nekdanji dijaki, ki so se hoteli z nekim gosp. A. S. nekoliko pošaliti, a dotični gospod A. S. te šale razumel ni. To potrdi lahko gostilničar. Res pa ni, da bi se od imenovanih „dijakovu kdo obnašal kakor baraba ter nalival z ječmenovim sokom, kakor delajo dragonci v dvorni kleti v Monakovem. — Klerikalni list bo je torej zopet jedenkrat prav pošteno vsedel, ter se prav krepko zaletel v svoji denuncijantski delavnosti. — (Pr v o L j u b 1 j a ns k o u ra d n i š ko kon-sum no društvo,) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ima svoj redni občni zbor v dvoraui botela „pri Malici", dne 6. sušca 1892 popoludne ob 3. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Gospodarstveno poročilo za I. 1891. 3. Poročilo nadzorstvenegu sveta in predlog njegov, dati absolutorij za I. 1891. 4. Razdelitev upravnega dobička iu dohodkov iz I. 1891. 5. Določitev nagrad za opravnike. 6. Določitev obrestne mere za posojila, katera vzorno družbeniki. 7. Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružue denarje, kateri bo na razpolaganje. 8. Nadumestilne volitve* 9. Posvetovanje o druzih predlogih (§ 28, lit. 1) Računski sklepi in bilanca so v društveni pisarnici na upogled. Društvena pisarna je na Turjaškem trgu štev. 6 preko dvorišča v I. nadstropji. — (Včerajšnji p les p odČ 88 tn i ko v) domačega pešpolka št. 17 v lepo okičenih prostorih starega strelišča je bil izredno številno obiskan, kajti bilo je navzočih do G00 oseb, mej katerimi je bil tudi krasni spol dobro zastopan. Drugo ka-driljo plesalo je nad sto parov. Ples so počastili s bvojo navzočnostjo mnogi vojaški in civilni dostojanstveniki. Plesalo se je vstrsjno do ranega jutra. — (Umrljivost v Ljubljani) bila je poslednje dni izredno velika. Samo včeraj bilo je dvanajst pogrebov! Za naše mesto nenavadno veliko število. —(Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 14. do 20. februvarja 1892 kaže, da je bilo 21 novorojencev (= 35-6 700), umrlih 30 (= 50 8 °/oo). mej njimi 1 za jetiko, 3 za plučnico, 25 za različnimi boleznimi, 1 vsled samomora. Mej umrlimi je bilo 14 tujcev (=46 6 •/,), iz zavodov 15 (= 500/0)-Obolelo je za liri po 64 osob. — (Novo prostovoljno gasilno društvo) snuje se na Jezici pri Ljubljani. Nabralo se je za nakup gasilnega orodja že nekaj nad 200 gld., katera svota se je začasno naložila v mestni hranilnici. — (Nemškutarija v Tržiču peša) Predvčeranjim imela je Dunajska „Deutsche Zei-tung" dopis iz Tržiča, v katerem toži, da je pri občnem zboru nemškega všulverajnaa krajne skupine bilo videti praznih sedežev v dvorani, da se kažejo praznote v imeniku članov in da bode treba živahnega dela, da ne nastane nazadek v delovanji za „šulverajn". Ako premožneji ne sežejo globeje v žep nego dozdaj, bode vedno nazadovanje neizogibno. Število Članov se je v Tržiču samem nekoliko pomnožilo, v okolici pa se je zmanjšalo, kakor tudi število vnanjih podpornikov. Mej imeni odbornikov nahajamo skoro samo tujce, katerim se je pridružil še kak domač renegat, ki je navadno najhuji nasprotnik svojega naroda. Sicer pa take dopise jemljemo z zadoščenjem na znanje in dostavljamo le željo, da bi narodnjaki skrbeli povsod za to, da bi se taki „klici iz puščave' Čuli večkrat, to bode naši narodni stvari le na korist. — (Deželni zbor koroški) V prihodnjem zasedanju rešiti bode koroškemu deželnemu zboru nekaj zelo važnih predlogov, mej katerimi je zlasti omeniti predlog o ustanovitvi deželne hipo-tečne banke in predlog o ustanovitvi deželne zavarovalnice proti požaru. — (Odlikovanje.) Presvetli cesar podelil je nadkomisarju finančne straže v Trstu, g. Josipu Stefiču, zlati zaslužni križec s krono. — (Volilni h h od) bode imelo Tržaško podporno in bralno društvo v nedeljo 28. t. m. popoludne ob 3. uri v društvenih prostorih. — (Spomenik Franu Cegnarju.) V soboto dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer imajo pokojnega Fr. Cegnarja čestilci in prijatelji v prostorih sDel* podp. društva* v Trstu pogovor, kako postaviti dostojen spomenik pokojnemu pesniku. — (Od žalosti zblaznela.) V TrBtu padel je redar Simič tako nesrečno po stopnicah, da so ga, smrtno ranjenega, odnesli v bolnico, žena njegova pa je od žalosti zaradi te nezgode zblaznela. — (Umrl) je v Komornu na Ogerskem naš rojak, topničarski podpolkovnik Ivan Sterbenc v 59. letu dobe svoje. Pokojnik je bil znan kot izboren strokovni pisatelj. — V Zagrebu umrl je deželni protomedik dr. Josip Iva Ni voda v starosti 73. let. Društvene veselice. — (Dolenjski Sokol in Novomeška čitalnica) priredita maskarado pustni torek dne 1. marca 1892 v prostorih „Narodnega doma*. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. — Ustop dovoljen je samo članom narodnih društev in vabljenim gostom; uemaskirani plačajo 30 kr. globe. — (Bralno društvo pri sv. Ivanu v okolici Tržaški) priredi domačo zabavo s plesom v nedelio 28. t. m. v spodnjem salonu „Restaurant al Boscbetto". Sodeluje društveni jievski zbor, novi tamburaški zbor iu domači igralci, ki bodo predstavljali igro „Ultra". Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 24. februvarja. Nasprotstvo mej grofom Pačetom in rumunskiin plemstvom v Bukovini še ni končano. Meščanski krogi so na strani Pacetovi. Občinski zaflfop v Seretu volil ga je častnim občanom. Heligrad 24. februvarja. Skupščina vsprejela je demisijo predsednika Katica. Nova volitev bode jutri. Peterburg 24. februvarja. Na povelje carjevo sta došla višji poveljnik vojaškega okraja Vilne in guverner Kijevski sem. Gurko je še tu. Sklepalo se bode morda o preme-ščenji vojske. Pariz 24. februvarja. Rouvier vsprejel je misijo, da sestavi novi kabinet. Največjo važnost poklada na to, da ostane Ribot. V zadnjem trenotku kažejo se težave. Pariz 24. februvarja. Policijsko sodišče odklonilo je tožbo Laurovo proti Constansu, ker jej nedostaje pritrjen je senata. London 24. februvarja. Kralj Umberto bode šel baje to poletje na Angleško ter se udeležil velike pomorske slavnosti. Budimpešta 25. februvarja. Poslanska zbornica volila Desiderja BantTva predsednikom z 243 glasovi, skupna opozicija glasovala s 158 glasovi za prejšnjega predsednika IV-uhya. Izid volitve glasno odobravan. Carigrad 25. februvarja. Bolgarskega agenta Vulkoviča včeraj zvečer neznan človek ranil z nožem. Zločinec pobegnil. Uzroki napada neznani, bržkone zasebna osveta. Rana ne vidi se opasna. Razne vesti. * (Povodnji na F ran cosk em.) Vsled zadnjega deževja narasla je Seina tako, da se je bati povodnji. V nižje ležečih krajih, kakor v Asničres-u so kleti že preplavljene. Tudi Rdna narašča zelo. * (Zgorela tovarna) V San Pier-ud' Arena poleg Genove zgorela je velika tovarna za izdelovanje železnine „Rocallo*. Nad 300 delavcev je ob kruh. * (Ponesrečen poštni voz.) Poštni voz, v katerem je bilo 12 potovatcev, prevrnil se je mej postajama Paliseul iu Bouillon v Luksemburškem v propad. Sedem potovalcev bilo je mrtvih. * (Požar v ruduiku.) V Belgiji nastal je v rudniku Hornu požar in se je 400 rudarjev komaj rešilo t divjem begu. Sedemnajst bilo je ranjenih. * (Prj požaru ponesrečili.) V Soles-mesu na Francoskem nastal je požar. Seat mož hitelo je prebivalcem neke hiše na pomoč, a komaj bo bili notri, podrl ae je zid in pokopal vseh šest pod razvalinami. Tri bo že izvleklli mrtve in vse sežgane, ostali so še pod razvalinami. Prebivalci biše so se rešili. * (Strela udarila je) v parobrod „Congo", ki se je odpeljal s 1.00 popotniki iz Antverpena v Banano. Na portugalski obali treščilo je mej budim viharjem v glavni jambor. Devetnajst popotnikov bilo je ranjenih. Parobrod moral je iskati zavetišča v Las Palmas. slatina (9) se priporoča proti (24) |y lirlpl. TiuciT —— 24. februvarja. Pri Ulitilfti: Reicb, Oswald, Pittner, Konig, Planer, Hornung, ltilck, Heller, Bingel z Dunaj*. — Awerono iz Trstu. — llessu iz Draidan. — Kette iz Vrhniko. — Gorup iz Krko Pri Mouii: Bitsch, Oesterreicher, Konig z Dunaja. — Dr. Luitato iz Trata. — Treven iz Idrije. — Havas iz Velike Kaniže. — Weber iz deškega. — Poitkoritz iz Budimpešte. Pri Itavankeui dvoru: Ss'etlič iz Kočevja. — Gvarfas ie Budimpešte. Umrli so ▼ IJuBiljaiii: V d o 1 e I n i bolnici: 21. februvarja: Kesa Jerman, delavka, 60 let jetika. 22. februvarja : Jera Priksuer, gostija, 80 ler,marasmua. 23. februvarja: "Bernard Jančar, delavec, 61 let, pntni-monia. — Kitni Oimperman, delavka, 51 let, tumor abdom. — Jakob Rozman, crevljar, 37 let, ubscesis illo pnin. — Janez Pintar, gostać, 73 let, oedema puloi. Triink cene v l\jut>I jaiil dne 24. februvarja t. 1. Plenica, hktl. Bei, Ječmen, „ O ea, Ajda, Proso, „ aoruzn, , Krompir, , Leća, „ Grah, a Fižol, ; Maslo, Mast, Spuh tri Sen k«r. «1. kr »-6'80 4 39 8 8 6 46 5 15 6 10 2 50 llj-,10 — 9 — -|7h — 64 — 52 Speti povojen, kgr. . Surovo iuhsIo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ . Svinjsko „ „ Kostruiiovo , „ Pisanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ , . . . Drva trdu, 4 flmotr. „ uu-likii, 4 . ip-iana^slca. "borza. dne 25. februvarja t. 1." Papirna renta . . . Srebrna renta . . . /.lata renta .... 5°/'0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcija *f. i u t London . . . . Srebro..... Napol...... C. kr. cekini ... Nemške marke . . gld. včeraj 94-85 94 80 11090 102-55 1041 — 308-75 118-30 9*36»/, 5-56 57-90 danes gld. 91-85 „ 94-30 „ 110-80 „ 10260 n 1040 — m 309-75 „ 118 25 l 9-37 •/, i» 5*56 . 57-92«/, M f.'MJ" «-. Prežalnstnega srca naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena mati, oziroma stara mati, gospa Uršula Peternel u 7. i t n i n s k e g a prejemnika vdova sinoči ob '/|9. uri, po dolgi in mučni bolezni, prejemii svetotajstva za umirajoče, v 85. letu dObe svoje, mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjke bode v petek, dne 26. t. itn., ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Florijanske ulice st. 18, preneseno na pokopališču k sv. Krištofu k večnemu počitku. Svete male zaduinice brale se bodo v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu v nedeljo dne 27. t. m. V Ljubljani, dne 25. februvarja 1892. Karol l*>iernel, okrožni zdravnik; Albin Heternel, kontrolor v prisilni delavnici; Astou | Peternel, nadučiteJj ; sinovi. (192) Meteorologično poročilo. zovanja 7. zjutraj 2. popol. i. zvečer Slanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi 740 0 mm. 0-8" C brezv. 7393 mm. 4 0° C brezv. 739-4 mm. 20u C - ' ... si. zali. Nebo 220« obl. obl. obl. perttnirn 2*3°, ca 2*()u nad normalom. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti nase ljubljene matere, oziruina tašče in stare matere, gospe JERICE GREBENC gasebnice in poiestniee katera je v Bredo dne 24. t. m. ob 4. uri popoludne, previđena s svetutajstvi* za umirajoče, v 66. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bodo v petek ob 9. uri dopoludne. Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. (193) Velike Lašče, dne 25. februvarja 1892, Alojslj Grebene, trgovec v Trstu: I run Kn. Grebene, trgovec in posestnik v Velikih Laščah; Franju Sobetina, vdova c. kr. državnega pravd-nika, otroci. — Tereslnn ttrebene roj. Fa-ctnl, sin ah a. — Kristina, Milan, Olga, Cla-brljela, Pavel Mehetlaa« unuk i. Posebni parte se ne bodo izdajali. Knjige in muzikalije pokojnega gosp. Vojteba Valeale se raaproda|ajo na Cojaovl eeatl b. kt* IO v I. nadstropji od 11. ure dopoludne do 1. ure popoludne in od 3.—5. ure popoludne. Solidni marljivi agentje proti proviziji za prodavanje kmetjjsklh strojev na Kranjskem se vsprejmd' — Ponudbe pod Šifro „agenti" poSiljajo naj se administraciji „Slovenskega Naroda". ' 1 (191—i) Dobro naravno vino prodaja podpisani po Jako nlikih cenah. Poleg druzih dobrih vin kakor n. pr. Dalmatinac,. Dolenjce, Bre-ftanka, Vipavec dobi se: dobro namizno Uranorudeče istarsko od gld. 17 —19 ti » rumeno „ „ „ 19Va—21 Cene veljajo za naroČila nad 56 litrov. Tomo Tolletzzl, (128-4) v Dolenjem Loajatčl. Jarjflz Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-9) šivalnih strojev. Ceniki, kdor jih žeti, poSiljajo se frsnkovanO in brezplačno, Velikansko peso s večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva prolaja po najnižji eenl (152—4) PETER LASSNIK v Ljubljani. IV ti J t> o 1J A u w r olj6o lci*iato posušeno mlato /.a ceno gld. G\25 za 100 klg. postavljenih na kolodvor ali na ladjo v Tratu. Po preiskavi gospodarskoga oddelka vstMićiliflča v Halli jo v tem mlatu poteVno-vih snovij: pšenico 13-2a 0, rit U40,,, tursice 10*6%, nšeuiCnih otrob 14-5" 0, poauaeneKH nalata 28*1 u0. (186—1) • « . I I • I t • I t • I I « I 1*1 1*1 I • I 1*1 I • ' • • • I • • • • • I * I I • I • • I i 't I " • • I 1*1 • " « I • I • - I - (r,-^^^-^^^^^-^,-^^iassa»a*saa\ -) rednemu občnemu zboru »Notranjske posojilnice" v Postojini kateri bode v nedeljo, dne 28. februvarija 1892. L, ob 4. uri popoludne društveni plearaai. Dnevni 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročito nadzorovalne i. volitev ravnateljskeca red tega odbora, lateljskega odbora in aicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov, e) Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje (14i_a) ravnateljski odbor. V Postojini dne 81. januvarija 1892. CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (DutMi) 50.000 kilo. Dobiva se v v ne h spaoerijsklh, dellkates-prodajalnloah ic konoMtorlJaJk. Izdajatelj In odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'. WA 00