Izhajajo vsak torek, četrtek in poboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Po pošti se list ne pošilja- Imetnik IT. .-.z' krat St;*37. pri kg 3. npr-il • 101.0. Zakaj zahtevajo Nemci naše slovenske pokrajine ? Znano je, kako Nemci na vse mogoče na čine zagovarjajo po svojih listih pa tudi po shodih «a h te ve -po slovenskem ozemlju. Po njihovih skromnih željah bi naj tvorilo mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrija Pohorje, tako, da bi mesti Maribor in Ptuj še spadali v Nemško Avstrijo. S Čim zagovarjajo Nemci te svoje zahteve? Ali mogoče a „dejstvom“, da so te pokrajine naseljene od nemških pire bivalcev? Ne, nikakor ne! To moramo priznati, da tako daleč se še niso spozabili, da priznavajo celo, da prebivajo v teh pokrajinah večinoma sami Slovenci. Vzroki in nsgibi, da se Nemci tako pulijo za te kraje, so čisto drugi. V roke smo dobili zanimiv letak v ka terem Nemci odkrito in črno na belem v šest najetih točkah razlagajo vsemu svetu, zakaj da morajo te po krajine dobiti Ni prostora, da bi seznanili naše čitatelje z vsemi temi nezmotljivimi resnicami, a nekaj točk, ki so prav posebno imenitne, moramo objaviti. Zakaj torej zahtevajo Nemci te pokrajine? Zato (dobesedno) „Weil w’r als Verbin düng Kärntens, Steierinarks und Ungarns die transversale Bahnlinie im Süden längs der Dran umbedingt brauchen. Weil wir die Wasserkräfte der Dran für unsere Industrie wegen unserer Kohlenarmut unbedingt brauchen. Nur so können unsere Arbeiter Beschäftigung und Brot finden. Weil das Draugebiet mit seinem U eoe r-schuss an Getreide, Kartoffeln, Vieh und Schweinen, Geflügel und Eiern zur Ernährung unseres unproduktiven Berglandes und der Landeshauptstadt Graz unbedingt notweadig ist“. Torej zato rabijo in zahtevajo Nemci te pokrajine, da jim ne bo treba stradat' in gledati, kako se bo nam Slovencem dobro godilo. Ife sklicujejo se na pravico, na kakšna zgodo vinska dejstva ali kaj sličnega, temveč edino, ker nuj ao „rabijo“ te kraje. Kako imenitna-logika je to, kaj ne? Mi Slovenci nimamo kave, riža itd; zakaj li ne zahtevamo, da ham mora dati Amerika pol svojih kòlon'j, da bodemo lahko pili kavo in jedli riž!? V letaku, o katerem še mogoče spregovorimo kaj ve5 v „Slov. Gospodarju“, pravijo-nadalje, da mi Slovenci te pokrajine prav lahko pogrešamo. Železnice ob Dravi n. pr. ne j abimo, ker imamo itak drugo zvezo Jesenic» — I/ubJjana—Zidanmost—Zagreb. Tudi vodnih sil imamo več kot dovolj ob Dravi od Ormoža naprej, ob Savi, ob kranjskih, bosanskih in srbskih rekah; živil pa imamo naravaost preveč, tako da vendar lahko rodovitno Dravsko polje prepustimo Nemcem, da bodo imeli vsaj nekaj živeža. Tako zahtevajo in prosijo Nemci v tem letaku, ki nam podaje lepo sliko njihove siro-maščine. Toda, ker stojimo na stališču Wilso-novega programa in ker mi ne zahtevamo nič tujega, zato morajo in bodo tudi čisto gotovo te pokra; ine spadalo pod Jugoslavijo. In naj si Nemci delajo še tako lepe upe, meja med. Jugoslavijo in Nemško Avstrijo bo v najslabšem slučaju šla tam, koder teto sedaj na demarkacijska črta. Ptuj in Maribor pa je in & stane slovenski! Ureditev šolstva v mariborskem okraja. Višji šolski svet v Ljubljani je odredil nasledi uje izpremembe šolstva v mariborskem okraja: 1. Zasebna nemška ljudska šola v Ceršaku se razpasti; otroci se naj vpišejo v pristojni, ljudski šoli (te sta Št. lij v SL gor. in Sladkivrh. 2 Nemška trirazrednica v Št. liju v Slov. gor. se razpasti. Učečci te .šole se vpišejo v pristojne ljudske šole pred vsem v slovensko petraz-rednico v Št. lija. Za otroke pristne nemške narodnosti se priklopi šentiljski petrazrednici nemška vzporednica. 8. Nemška petrazrednica z eno vzporednic» v KrCevioi-Leitersbergu se razpusti. I© nemške petrazredaice in slovenske Stirinzrednice se nstenovi po predloga krajnega Šolskega sveta meBana slovenska Bestrazrednica, kamor se viola-jo vsi slovenski otroci. Za otroke pristne nemBke narodnosti se priklopita Slovenski Sestrazrednici 2 meBani nemSki vzporednici. 4. Nemika dvorazrednica v Pekrah se razpasti. Otroci se prepišejo v pristojno ljudsko itolo v i-unltniB. Trirazrednica v Limbaša bo raziiri začasno v Stirirazrednico. 5. Nemška deška in nemBka dekliška Stiriraz rednica v Pobrežja ostaneta, a se poslovenita. 6. NemBka petrazrednica v Radvanja se prearedi v slovensko petrazrednico. 7. NemBka dvorazrednica v Razvanja se posloveni toda izgubi vzporednico. 8. NemBka trirazrednica v Sladkem vrha se igpywmwni v slovensko trirazrednico, za nemBke otroke se priklopi Boli nemBka vzporednica. 9. Obe nemSki petrazrednici v Studencih se preuredita v slovenski Boli; za nemBke otroke se priklopita deBki petrazrednici za prehodne dobo dve meBani nemSki vzporednici. 10. NemBka trirazrednica v Tozdu se po rioveoi. 11. Poslovenijo se dozdaj dvojezične ljudske Bole v Zgornji Kungoti, Svečini, v Sv. Jarja ob Pesnici, pri Sv. Lovrenca, v Ho čah, v Kamnici, v Selnici ob Dravi, v ÄjM ci in v Breznu. , Razne novice. Mariborski Orel. Telovadba za odrasle bo da nes četrtek ob pol 8 ari v gimnazijski telovad niči. -r- Odbor. Častno občanstvo. Občine Smolnik in Lobnica sta imenovala g. dr. Karel Verstovšek a radi njegovih, neprecenljivih zaslug za naSò svobodno do moviao enoglasno svojim častnim občanom. . Nov komandant mariborske vojaške bolnišnice fit. 1. je postal mornarični Štabni zdravnik gosp. dr, KolraL .. . ' Nov zdravnik v Maribora. V Maribora v Stolni alici St. 1 bo je nastanil znani danajski Strokovni zdravnik za notranje bolezni dr. Ivan Matko. Ve seli nas, da je ta sloveči zdravnik zapustil Dnnaj in se,naselil v naSem slovenskem Maribora, kjer ga prisrčno, pozdravljamo. Sapienti na srčanih šalah. Deželna vlada je sklenila, da se vai sapienti na srodnih Bolah, ki imajo popolne izpite, imenujejo za začasne oč telje v devetem činovnem razreda. Izpremembe v osebja. Za pristava državnega policijskega komisariata v Maribora je imenovan Franc Vidic, postar ravnateljstva pomožnih orado? bivSega c. kr. namestništva v Gradca. Pouk v francoščini. Na željo mnogetarih se začne poak v francoščini in sicer v soboto dne 5. aprila ob 7. ari zvečer. Začetniki, in tudi taki, ki že nekaj znajo francoski, se naj snidejo v »klubovi sobi«, v Narodnem domu. Zapisnik je na razpolago v Cirilovi tiskarni. Poak Btane 10 K mesečno. Iz katoliške cerkve so izstopili. Število tistih, ki z odpadom na tihem rovarijo proti Jugoslaviji, sé množi. Danes zopet priobčujemo imena nekaterih, ki’so odpadli po 27.; januarja in sicer: Ka loh Olga, uradnica, Deubleralien 16 v Studencih; Nazeradzky Maks, DelavniSka cesta 22 v Studencih; Reschmann Marija, vdova po mizarja, Got-tschalk-cesta 6; Giöger Janez, strojevodja in žena Marija, Windenaner cesta 18; Maier Maks, stroje-vodnik, Lessing-cesta 29; Jahl Franc, popravilec, Franc Jožefa cesta 20; Patzl Lina, Katarina, Greta in Alojz, vsi v Asyl ulici 16; — Oblasti si naj ogledajo te «protestante« nialo natančneje! Spored koncerta pevske Sole za etroke v nedeljo, dne 6. aprila, točno oh 3. ori popoldne v veliki dvorani Narodnega doma: 1. Schobert op. 51, klavir četveroročno. 2;D vogliane narodne pesmi: a) E. Adamič:. Slanica; b) Čolnar; c) Večerna; d) tepelnica. Poje Al. pl Žolger. 4. Kvartet na lok (Stiri točke)/; & OtroSki zbor. 6. O troske pesmi: a) E Adamič: Jezdeci b) Uspavanka; c) L. Blech: Kukavice. Poje gospa L Drnzovičeva. 7. Orkester na lok (Stiri točke). Vstopnina: Fotelj 6 K, 1—6. vrsta 4 K, 7.1-12. vrsta 3 K, sedeži na galeriji 2 K, stoj iSča v dvorani in na galeriji 1 K, dijaki 60 v. Spored e besedilom samospevov 30 v. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini; gosp. V. Weixla na Glavnem trga, Čisti prebitek: je namenjen v nabavo učil /in Sc lsklh potrebSčint*— Zlatko Balokovič zopet v Maribora. NaS naj-večji jugoslovanski mojster na gosli, Zlatko Balo kovič, nas zopet obiSče. To pot se ondi prilika, da tadi nsSi najfiirSi ljudski sloji spoznajo tega naSega največjega umetnika. Zlatko Balokovičef koncert se namreč topot i vrBi v veliki »srebrni« dvorani Götzove pivovarne/torej v prostorih, ki so za tak izreden umetniški-fitek gotovo najbolj primerni. Koncert: se vrši v četrtek dne 10. aprila, s sodelovanjem mariborske vojaške godbe. ..O prireditvi Se bomo /natančneje pravočasno poročali. Mariborsko nemško gledališče. Slovenski vojak nam piäe:. Akoravno je Maribor srce naSega slovenskega Štajerja in v kraljestva SHS, vendar smo Se mi, kot navdaSeni jugoslovanski vojaki prisiljeni, zahajati tapetam radi razvedrila v nemSko gledališče, ker do danes. Se žalibog nimamo slovenskega. Dasiravno je že Jdolgo lega, odkar je naS Maribor proglašen za last- Jngoriovije, vendar fie nismo dosegli, kar si take iz srca želimo, namreč: odstranitev nemSkt ga gledališča ! To gledališče je namreč naj večji vzrok hujskanje in zabavljanja nad naSimi vojaki in slovenskim prebivalstvom mesta in okolice sploh — Da to dokažem, hočem omeniti slučaj, katerega senfe jaz sam dne 30. marca zvečer doživet. . jRescni čada prtv nič, ako se razburja slovet skoprebivalstvo, posebno parni, slovenski yojaki! dstel sem, kakor dragi tali jaz s svojim tovarišem malo «ai' kratek čas v nemSko gledališče. Govorila sva;; seveda slovenski. Kar na enkrat prikoraka neka mlada gospodična ter naju nabrali: »Dahier spricht man deutsch, weil Mar borg deutsch ist!« Umolknila sva in nisva ničesar odgovorila. Toda meni se je storilo jako težko; rad bi se bil maščeval, a dotifina oseba je zginila kot bliBk izpred mojih oči ter jo nisem več videl Tako ti zagrizeni nemškutarji Se vedno nofiejo mirovati. In ravno v tem gledaliSfia se dosti hujska proti nam. Vas, slovenske fante pa prosim, ne zahajajte vefi v to nemSko gnezdo. — Pripomba uredništva: Res je neprijetno, da Se Slovenci nimamo svojih predstav, toda kolikor nam je znano, se bo to v kratkem zgodilo. Tako dolgo pa, vrli junaki, pa tudi drugo slovensko občinstvo, potrpite in pustite Nemce v njihovem gledaliSfia, ne hodite tja. Ce vam je dolg Sas in želite razvedrila, sežite raje po dobrih knjigah ih Časopisih. To vam bo vefi koristilo, kakor slabe predstave in hujskarije v nemškem gledaliBfiu. Odstavljeno učiteljsko osobje v Maribora. Iz Bolske službe so odpuSCeni: 1. Na deSki me Sfian s ki Soli: Ravnatelj Viktor Philippek, strokovni ufiitelji Ivan Schmid, Ferdinand Bacher, Friderik Ledinek. Karel Temu in Ivan Wassermann. 2. Na dekliški meSfianski Soli I.: Rav natelj Josip Dorfméister, učiteljici Izabela Sieberer in Ida Daut. 8. Na d e k li S k i meščanski Soli II.: Ravnatelj Karel Bienenstein, učitelj Franc Hausmann in ufiiteljica Frančiška Sieberer. 4 Na deSki ljudski Soli I.: Učitelji Franc Stebich. Franc Fasching, Franc Rasa, Ivan Brandt in Ro man Köle, 5. N a de Ski ljudski Soli II : Nadučitelj Josip Kreinz in ufiitelj Roman Schuster., 6. N a deSki ljudski Soli III. : Nadučitelj Viktor Schetina in ufiitelja Emanuel Vadnon in Ivan Untersinger. 7. Na deSki ljudski Soli IV.: Nadufiitelj Karel Gaischek, • ufiitelja Fr. Müller in Rihard Klotzinger. 8 Nadekliškiljudsti Boli I.: Ufiiteljice Marija Wenedikter, Augusta Ri char, Alojzija Sartory, Jolija Kole, Frančiška Schett in ufiit. ročnih del Manja Fleischer. 9. Na de k 1 i S ki l j u d s k i S o 1 i II. : Nadučiteljica Alojzija Peball, učiteljica Ivana Vadnon, Marija Grimm in Marija Sock. 10. Na dekliški ljudsk i S o 1 i HI.: Ufiiteljice Marija Klementschitsch, Elsa Rei-dinger, Marija Leidl, Vera Verderber in G. Frank. 11. Na vadnici bivSega deželnega u fi i t e 1 j i S 6 a : Ida Philippek, Marija Fontana, Emilija Morwitser in Marija Schneider. Slovensko Krščanska Socialna Zveza v Mariboru priredi v nedeljo dne 6. aprila ob 5. uri popoldne predavanje v dvorani Katoliškega delavskega društva v Fiössegjevi ulici Štev. A. Predaval bo predsednik Katoliškega delavskega đruStva prof. Bogovič o »Nova družba in organizacije«. Pridite v obilnem Steviln t Ciane Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru in bližnji okolici rabimo, da se javijo v nedeljo dne 6. aprila v dvorani Katoliškega delavskega druStva v Mariboru v Flosserjevi ulici Štev. 4 ob delavnikih pa popoldne v uredništvu Slovenskega Gospodarja in Straže. Javijo se naj vsi tisti, ki so pili pred izbruhom vojne Člani Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru. Maribor. Mestni magistrat razglaša: V petek, dne 4. aprila 1919 se vrši v telovadnici deSke Sol» IV na vežbaliSfin, ob polu 3. uri popoldae glavno cepljenje. V nedeljo, dne 6, aprila 1919 dopoldne ob 10. uri se izdajajo istotam spričevala o cep ljenju, osebam, ki so že cepljene. Popoldne ob polu 3. uri se nadaljuje, z glavnim cepljenjem. Krompir po 1 K za kg se prodaja za kraSno okrožje 1. 2, 3, 13 v prodajalni na Mestnem trga, it 5 pri Aleksandru Mydlil, Lutharjev* ulica 9, 8, 11, 18 pri Adolfu Weigert, Tegetthofòva cesti 18, 12 pri Vidu Murko, Meljska cesta 22, 6 in 19 pri Antona Mikaevic. Tegettbofova cesta 35 14 pri Eleonori Zentner, Vrtna ulica 8, 9, 20, 21 pri Jožefa Opelka, Koroška cesta 41, 7, 15, 16, 17 pri Mariji Fmhauf, Franc Jožefova cesta 8. Krompir se prodaja na družinske nakupovalne pole v poljubnih množinah. .Maribor nemški”, tako so vfieraj Nemci govorili po mesta in kot dokaz te nepobitne resnice nosili po žepih in kazali drog drugemu ljubljansko »Jugoslavijo«, kjer so iztakoili neko brzojavko iz Zagreba, češ Maribor in Celovec sta za Slovenijo izgubljena. No, mi si radi te čudne »brzojavke« nismo belili las, kajti takoj smo opazili j da je do* tična Številka »Jugoslavije« datirana z dne 1. aprila. Res ni bila to dobra Sala, a Nemci so le bili »potegnjeni«. Danes jim je menda le jasno, kako grdo so nasedli »p verna aprilu«. Maribor pa seveda ostane slovenski! Priporočila vredna gostilna. Gostilničarka »Zor Burg« na mariborskem Grajskem trgu je zelo no jevita Nemka. Gostom, zlasti vojakom, ki obilo, z shajajo v njeno gostilno, zat- jnje odiofino, da bo Naribor Se nemSki ter da je velika budalbst, ako se Se slovenski vojaki bojujejo nadalje in ne odio žijo orodja. Merodajne oblasti opozarjamo na to srb ir ito Nemko! f Župnik Vid Janžekovič. Danes predpoldne je umrl v mariborski bolnišnici župnik iz SveCine C. g. Vid Janžekovič. Svetila mu večna luč! Mariborski Slovenci francoski misiji. Ponedeljek zvečer so priredili mariborski Slovenci na Čast francoski misiji, pod vodstvom generalStabnega majorja dr. med. Reverdy pozdravni vefieCer, ka terega se je udeležilo okrog 60 oseb med dragimi tudi general Maister, Škof dr. Napotnik, okrajni glavar dr. Lajnšifi, komisar dr. Pfeifer ter vefi drugih zastopnikov civilnih in vojaSkib oblasti. Visokega goBta je v imena mariborskih Slovencev pozdravil v francoskem jezika odvetnik dr. Repoc. Major dr. Reverdy se je iskreno zahvalil za prireditev ter povdarjal, da so Slovenci globoko izobražen narod, katerega Francozi občudujejo. Pozdravni večer je prav- dobro uspel ter zapustil pri vseh udeležencih najboljši ntis. — Zastopnika našega prijateljskega naroda, pozdravljamo tudi mi iskreno v slovenskem Mariboru ter želimo, da bi mn dnevi njegovega bivanja med nami Slovenci v najlepSem spominu. Mesečno sobo s prehrano iSfie stalen gospod« l.majnikom Pismene ponudbe z navedbo čepe na upravo lista, Delniška glavnica K 15,000.000. Rezervni fond nad K 4,000,000. Centrala v Lfnbljanl. Podružnice i Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejše m o obrestovanja. Po srednje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvrSuje borzna naročila najtočceje. — Deje predojme na vrednostne papirje in blago. Es* kontoje in vnovčuje menice. —- Dovoljuje kredite v vseh oblikah — Poslovno mesto razredne loterije. 360 Malinov liker približno 60 litrov ■e ceno proda. Blag. vprašanja pod „Destilat", glavna pošta, Maribor. Krojaški atro j po niski ceni se proda. Meljaka cesta 69/11. nad. Maribor. 642 Dnevno se dobi 100—200 kg dob ze svinjske masti v poštnih paketih ponija takoj po povaetjn. Piamene naroébe na P. Parao, Sitarjeva ni. 6, Maribor. 644 Na prodaj 2 para dobro ohranjenih Škornj aa častnike in mungo moških, ženskih kakor tudi otročje čevlje rasmtrne številke pri Franjo Salkovič, Koroška ulica 12, Maribor. 649 Pondieoe obleko in čevlji se za-menjajo aa živila v Tegetthoffovi ulici 67/1. Maribor. 648 Kontortatioja, katera je perfektno iavežbana v slovenski ev. tudi v hrvaški stenografiji in strojepisja ■e išče takoj aa tukajšnjo trgo-govino. Ponudbe pod „Trgovska hiša" na upravo lista. 646 Nove žlmnate blazine, tridelne sa dve postelji bo po ceni na prod« j, kje pove oprava. 645 Lepa svilnata obleka rosa-barve, obleka za deklico, zelen zastor iz ovčje voi ne, nove srajce, spodnje hlače, zelens obleka, btld o-bleka, črna svilnata bluz., bele bluze predpasnike, rokavice, mo-derce, nogavice, nogavice aa otroke, rute, zglavnik, omara za obleko, velika banja; majhen železen štedilnik, posoda, vreče, lonec, za mollo, deska zä likanje in aa sekanje mesa, sobni klo-aet, steklenice, cvetlična miza, lonoi za cvetlice, zavoji, šteluže, odda živino po ceni pror da. Pojasnila daje: B. P. v Celja, Glavni trg 4, L nadstr. 671 NšilCDŠS kitil m veran<*ö> balkone, za okna so “ • r 1 * biezdramno moji svetovno zna- ni gorski viseči nagelj ti. Razpošiljanje na vse Strani. — brezplačno. Roman Brezočhlk« Razpošiljalnica gorskih visečih nageljnov, Maribor* Udu* Grabriel Hakelgasse 3. 640 PDhiŠtWO| spalne sobe, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podio tki, modroci, otoma ae,. spalni in dekoracijekl divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, želssne poBteije in nmivalniki ter vse vrBte le-senega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem sloga od proste do najfia. izvršitve po jako nizkih cenah. pri tvrdki za pohištvo, KAREL I^REIS» Maribor, Stolni trg 4, Svoboden ogledi . Ceniki zastonj !