152
Dr. Fr. L.: Potovanje križem jutrove dežele.
po lestvici ali stopnicah, da bi skoro stlačili drug drugega. Ko so prišli na krov k potnikom, niso jih dosti vprašali, ali hočejo iti, ali ne, ampak kar pograbili so njih prtljago, tirali jo v čoln in tako tudi potnike spravili vanje. No, res ne gre skoro drugače, zakaj mnogi potniki bi se bali iti v Čoln, ko bi jih skoro s silo ne potisnili čolnarji. Pa to bi Še bilo, da bi le tako tesno ne natla-čili Čolnov! Do poslednjega prostorčka nasade popotnike po čolnih, da sami že skoro težko veslajo. Čoln se pogreza v vodo, da moli rob le nekoliko nad morsko površino. Kdor hoče vedeti, kaj je nevarno, naj se vozi ob hudem vremenu v Jafo! Poleg te težave ima popotnik neizrekljive sitnosti s Čolnarji. Kristijan je moral obljubiti voznine deset pijastrov, to je malone jeden goldinar. Ko so bili s čolnom že nekoliko od ladije, naženo Čolnarji potnike, da morajo dati še veliko več, ker je vreme slabo in morje nevarno; če ne, ne prepeljejo Čolna na suho. Seveda obljubi ali da vsakdo ne vem koliko rajši, kakor da bi ga tukaj stiskal divjak in trpinčil v smrtnem strahu. No, Kristijan je prestal tudi to pot srečno in se kmalu prav slastno okrepčal v prijaznem frančiškanskem samostanu v Jati.
Ko si je nekoliko ogledal Jafo, mahnil jo je urno proti Jeruzalemu. Najame si konja in plača zanj 20 frankov. Iz-prva je pot med vrtovi jako prijetna, potem pa čim dalje puste j ša. Štiri ure od Jafe je mestece Ramla s frančiškanskim samostanom. Tu ostane Kristijan Čez noČ in odjaše drugo jutro naprej. Primerilo se mu ni nič posebnega, in tako je bil popoldne že v Jeruzalemu. Ko je videl prvič sveto mesto, bilo mu je tako milo v srcu, da se je zjokal kakor mal otrok. Stopil je s konja, poljubil tla, začel moliti, potem pa šel peš proti mestnemu vhodu. — Pisatelj teh vrstic misli, da mu je tukaj ugodna prilika za nekaj besedij o samem sebi.
Povedati namreč želi, kako mu je bilo na turškem poštnem vozu, v katerem se je vozil prvič po tej  cesti od Jafe do Jeruzalema.
1. Škofjeloški grad.   2. Kranj.   13. Cerngrob.
Starološka župna cerkev.   3. Starološki grad. 4. Cerkev sv. Jakopa, ;.«v. 14. Kranjske   in koroške  gore.    15. Grad Smlednik.    16.   Šmarna Gora.
Na vozu, dokaj podobnem našim nekdanjim poštnim vozovom, smo sedelfprav različni ljudje: arabski ali turški voznik, neki „ slepi" potnik, ki  se  je vozil  „povrh", turški   uradnik  in  pa
Dr.Fr.L.: Potovanje križem jutrove dežele.
!53
jaz. Zaradi dveh stvarij mi je in mi bo ta vožnja domišljal, da je pošta v varstva mojega sopot-vedno v spominu: zaradi mraza, ki sem ga užil nika, turškega uradnika; Čemu bi se torej bal! in zaradi nekolikega strahu, ki sem ga prebil.     Toda, saj vemo, pamet nam pride mnogokrat
I gradu škofjeloškega 1. 1649. (Slika Merianova.)
sv. Trojice. 6. Puštal (Burgstall) 7. Samostan sv. Klare. 8. Mestna hiša. 9. Poljanščica. 10. Selščica. 11. Vas Godešče. 12. Mesto »ra. 17. Grad Kamenik (Oberstein). 18. Mesto Kamenik. 19. Grad Križ. 20. Cerkev sv. Primoža. 21. Grad Stermol. 22. Grad in samostan velesalski. 23. Sentjoška gora.
Če bi bil pa bolj pameten, ne bilo bi niti jed-nega, niti drugega. V kovčegu sem vozil s seboj prav gorko ogrinjalko in s to bi se bil obvaroval
prepozno. -- Vozil sem seže večkrat po zimi, tudi ob burji, toda še nikdar me ni tako zeblo, kakor me je na poti od Ramle proti Jeruzalemu.
mraza; v pameti pa bi bil lahko mislil,  ali si     Z judovskih gora je bril prav mrzel veter, prava