Poštnina pl*e*na t jcotoTtnl. Pasamena številka Dia J,— LETO m. NARODNI DNEVNIK ml eraioi tia klerikalci deli v dva tabora in s tem one-megečuje, da bi se razvile vse sile naroda. Vsa inteligenca spoznava težke posledice te uscdepolme delitve, ves narod je že do grla naveličan tega nezdravega strankarskega prepira, a kljub temu traja ta boj nemoteno dalje. Vzrok pa je v tem, ker manjka naši inteligenci vztrajnosti. Nobena ideja ne zmaga takoj, nobena misel ne prodre kar čez noč, temveč vselej se je treba vztrajno boriti za zmago misli, pa naj i>c še tako jasna in evidentna. Pri nag pa hočejo ljudje, da njih misel prodre takoj drugi dan in da zadostuje samo njena 'pravilnost. In nikakor nočejo tega umevati, da razpolagajo nasprotniki njih misli z dobrim strankarskim aparatom in mogočnim časopis-jem, ki v politični borbi zaleže več ko tudi najpravilnejša misel. Ce pa upoštevajo aparat nasprotnikov in moč njihovega časopisja, potem ga upoštevajo le z malodušnostjo, češ, da je boj itak brez upa zmage. Ampak ni tako! Tudi najmočnejša stranka je bila nekoč samo peščica mladih ljudi, ki večinoma niso imeli -niti toliko materialnih sredstev, da bi bilo njih življenje zasigurano. In vseeno so zma- j gali, ker so bili vztrajni. Toda ne vztrajni v zapečku, temveč vztrajni v borbi. Ni zadosti samo z visokega stališča gledati na politično življenje, temve,g tj.gbg v političnem boju postaviti svojega moža. Oni viseki modrijani, ki samo dele visoke nauke, so za javnost čisto negativni, ker javnost potrebuje delavcev in borcev, ne pa modrijanov v zapečku. Treba iti med narod in ga Organizirati Ne zato, da hi že jutri ta organizacija zmagala in dala mandat, temveč zato, da zmaga čez leta in da prinese v javnost nekaj novega, zdravega in premišljenega.. Pri nas pa se želja po taki organizaciji rodi le ob volitvah in zato je tudi njen efekt dosledno ta, da pri volitvah kandidat propade, organizacija pa Po volitvah umre. in posledica tega je, t je nared znova razočaran in da je : apatija vedno večja. To politično mrtvilo, to nezanimanje nareda za javno življenje pa je največja nevarnost za demokracijo. Ne zakoni, j Zadnja pot Nikole Pas ča PAŠIČEVO TRUPLO BO POLOŽENO V GROBNICO ŠELE V TOREK. Beograd, 13. dec. Včeraj je bi obav-ljen svečan pogreb pokojnega Nikole Pašiča. Pogreb pa še ni bil popolnoma končan. Posmrtni ostanki so bili za zdaj spravljeni v kapelici novega pokopališča. Definitiven pogreb bo šole v torek, ker grobnica še ni gotova. Vsa Pašičeva okolica in tudi njegova rodbina je želela, da bi bil pogreb šele v torek, državni odbor pa je odločil, da mera biti v nedeljo. Zdaj izgleda, da je< Pašičeva okolica le dosegla, da pogreb ni bil takoj ves končan, temveč, da se truplo pokojnikovo položi šele v tcirek v grobnico in da se takrat razvije že kratek pogrebni sprevod od kapele do grobnice. Tega sprevoda se udeleže tiste deputacije, ki včeraj niso mogle priti. Sicer pa je bil včerajšnji pogreb veličasten. Množice ljudstva so' zavzele, vse hodnike ob cestah, od saborne cerkve pa tja do pokopališča 3 km daleč. Cerkvene ceremonije v saborui cerkvi so se pričele eb 9. uri. Vso noč je občinstvo prihajalo v cerkev kropit mrtvega Pašiča na mrtvaškem odru. Nekatere deputacije, ki so prišle iponoči, so takoj z vso prtljago odšle v cerkev, ker so se bale, da bi zjutraj ne. imele več prilike videti Pašičevega trupla. Pašičeva rodbina, se. je poslovila o lO. — Največji naval je bil med 6. in 7. uro, ko prihajajo vlaki v Beograd. Vojska je že ob 6. zjutraj odkorakala na ulice, policija pa je postavila kordone že ob 4. zjutraj. Ob 8. so bile opravljene še pogrebne molitve, potem pa je bila krsta hermetično zaprta. Sedaj je prenehalo poljubovanje rok mrtvemu Pašiču. Začele so se takoj priprave za veliki opelo. V tem času je prišlo mnogo občinstva. Zastopstva raznih korporacij so bila, da bi se mogla udeležiti sprevoda, postavljena tja do Kalimegdana. — General Vukovič, ki je imel zapoved-nišbvo nad vsem sprevodom, je prevzel poveljstvo ob 6. zjutraj in ga izvrševal do konca. Ob 8.40 je prišla v cerkev vlada z vsemi dotojanstveniki, ob 8.50 je prišla pokojnikova rodbina, kmalu za njo pa je prišel kralj s princem Pavlom in s suito. Opelo je izvršil patriarh s šestimi arhiepiskopi in 40 svečeniki. Odgovarjalo je prvo beograjsko pevsko društvo. Ko se je. začela božja služba, je bil prepovedan vhod v cerkev. V cerkvi so bile samo tiste osebe, ki so po programu smele noter. Rodbina je stala na desnem koru, pod prestolom je stal kralj, princ Pavle in kraljeva suita, potem pa so se razvrstili vlada, diplomatski zbor, poslanci, zastopniki političnih strank, visoki dostojanstveniki, 40 generalov in razne deputacije. Od HSS je bil prisoten Pavle Radič, podpredsednik skupščine Pasarič in pa vsi ministri. temveč samo državljanska zavednost ščiti državljanske svoboščine in kakor hitro umre državljanska zavest, tedaj je tudi konec demokracije. Pri nas je ta nevarnost že silno narasla, vsaj je pri zadnjih volitvah ostalo nad 70.000 volivcev doma. Naj se to število poveča samo za polovico in večina Slovencev je ostala pri volitvah doma Če pa so slovenski volivci pasivni, potem tudi ni mogoče, da bi prišel slovenski narod dc svojih pravic. Prišel bo le, če bo vztrajen, če bo tako zvest svojemu cilju, kakor je bil pok. Pašič. Ta vzgled pa mora dati inteligenca, ker ena je poklicana, da vodi narod. Služba božja je trajala eno uro. Nato je imel patriarh 1; ra tek govor, v katerem je omenjal nekatere spomine iz mladosti, ki so v zvezi z Nikolo Pašičem. Izrekel je nado, da se bodo dobili tudi še drugi tako zaslužni in odlični sinovi naroda, kakor je bil Pašič. V imenu narodne skupščine je govoril nje predsednik Marko Trifkovič. V dolgem govoru je poveličeval zasluge pokojnega Pašiča, ki je cel vek delal kakor resnični zastopnik demokracije in najuglednejši narodni velikan. Pokojni je bil neobičajno redoljuben in neutruden. V mladosti se ni udajal nobeni strasti in nobenemu uživanju; temveč je samo neumorno delal za narod. Ce bi se ne bil lotil politike in se posvetil le svojemu poklicu, bi ne bil v svojem življenju toliko ogrden in obrekovan. Do konca življenja je bil zvest svoji liniji in svobodoumnim načelom, za katere se je navduševal v mladih letih ter ideji narodnega ujedinjenja. Četudi je bil izšolan v republikanskem duhu, vendar ni propagiral republike. Vodil je težko borbo med radikalno stranko in med nekdanjimi oblastniki. Posledica teh bojev je bil padec kralja Milana. — Proklainiral je na.j-svobodoumnejšo ustavo in cd takrat je imela radikalna stranka skoro vedno upravo države v svojih rokah. — Veliko delo narodnega esvobejenja in ujedinje-uj« se je započelo ped velikim Karagjor-gjem, zavrženo pa je bilo .pod modro vladavino velikega kralja in njegovega junaškega sina Aleksandra. Pri izvrševanju tega dela pa je bil Nikola Pašič naj-mcd.rejši, najizkušenejši, najodročnejši, najvstrajnejši, najvdanejši, najiskrenejši, najzanesljivejši in najbolj čestita sodelavec. Trifkovič je končal svojo govor s solzami v očeh, rekoč: »Ti nas ostavljaš, za Teboj ostaja pa ogromna vrzel. S teboj izgubljamo silno nacionalno moč, neizmerno državno modrost in izkustvo.« Nato se je v imenu vlade poslovil od mrtvega Pašiča minister za narodno zdravje dr. Miletič, ki je omenjal posebno skrb Pašičevo za nove kraje. V cerkvi je ves čas vladala velika tišina. Culo se je samo vzdihovanje in pla-kanje Pašičeve rodbine in starih njegovih prijateljev. Vse vence, ki so se imeli položiti Pašiču v grob, so prenesli pred cerkev, ker je bila cerkev pclna in že tako ni bilo dosti prostora v njej. V cerkvi je ostal kraljev venec, ki sta ga stražila dva gardna častnika. Venec je srebrn z zlatimi trakovi in pokrit z državno trobojnico, odeto v črno. Na vencu je napis: »Nikoli P. Pašiču, prvemu ministru in sodelavcu mojega očeta in mojemu v uscdepol-ni borbi našega nareda za osvobojenje in ujedinjenje. 10. 19. 1926. Aleksander.« Dalje je bil v cerkvi zlat venec iz zlatega listja, ua vsakem listu pa je ime organizacije, ki je list darovala. Na vencu je bilo napisano: »Nikoli Pašiču, ne- smrtnemu narodnemu velikanu in nepozabnemu voditelju narodne radikalne stranke SHS. Hvaležni radikali.« Potem je ostal tudi venec ruske emigracije in zlat venec uredništva Almanaha Pašičevega. Ko je bilo končano opelo, so vojaki in pa člani vlade prenesli krsto iz cerkve in jo postavili na lafeto. Ob 10.45 se je sprevod pcmaknil od saborne cerkve. Za krsto so nesli 66 velikih vencev, 160 vencev pa peljali s tovornimi avtomobili. 16 častnikov je nosilo pokojnikova odlikovanja. Nekatera dragocena odlikovanja, med katerimi so tudi dragi kameni, so ostala doma. Potem je sledila vojaška godba, za njo vojaška akademija, razna društva in zastopstva vse po določenem sporedu. Neposredno za lafeto je šla pokojnikova rodbina, za rodbino pa kralj s svojo suito. Potem so se vrstili člani vlade, diplomatski zbor, poslanci, generaliteta. najvišji državni uradniki, deputacije. oficirski kor, šole, druge korporacije, vojska itd. Sprevod se je ustavil pred Karadžijo. kjer so bili .zc.pet govori. Pred dvorom se je kralj s suito poklonil posmrtnim Ostankom, nato pa je cdšel na dvor. Na ulicah se je zbiralo vedno več občinstva. Vsa okna so bila polna ljudi. Povsod so fotografi in kinematografski operaterji delali posnetke. Sprevod se zopet ustavil. V imenu glavnega edbera radikalne stranke se je poslovil cd pokojnika tajnik dr. Momčilo Ivkovič. Govoril je o boju Pašičevem » Srbiji in o ■vlogi, ki jo je igral. V imenu beograjske občine se je poslovil dr. Kumanuili, ki je omenjal, da je bil Pašič dvakrat predsednik beograjske občine, in. navajal, koliko si je kot tak prizadeval, da Beograd povzdigne i> ga uredi. V imenu »Demokratske zajeilnice« je izrekel zadnji pozdrav dr. Aleksa Mio-vič. Ta je omenjal eudotverno moč rajnika, ki mn je uspele celih 50 let prebiti vse nesreče in sreče, sprejemati in dajati udarce, preiti vse težke situacije in ostali pol veka na čelu stranke. Za samostojne demokrate je pozdravil pokojnika Wil:ler, v imenu Vojvodine dr. Radonjič, v imenu Besne Dušan Subotič, ki je bil izvoljen na Pašičevi listi v banjaluškem okrožju. V imenu državnega sveta je govoril dr. Tugomer Alav-povič, v imenu zunanjega ministrstva in njegovega csofcja pa pomočnik ministrstva Jovan Markovič. Ob 12.30 se je sprevod začel zopet pomikati naprej .proti kopališču. Sprevod se je vedno večal. Vse je šlo peš, celo Pašičeva rodbina. Pred kapelo se je poslovil od rajnika v imenu beograjskega radikalnega odbora Danilo Katic, v imenu Primorsko-krajiške oblasti dr. Dušan Peleš, v imenu ruskih emigrantov Straudman, bivši luski poslanik v Beogradu, v imenu radikalov v Sloveniji pa dr. Zupanič. Ko so bili govori končani, so krsto prenesli v kapelo, artilerija in pešadija pa je v zadnji pozdrav izstrelila salvo. Veliki državnik je bil položen k večnemu počitku. PAŠIČEVA OPOROKA ŠE NI ODPRTA. Beograd, 13. dec. Rodbini pokojnega Pašiča dohajajo neprestano izrazi sožalja. Prišlo je dezdaj že preko 5000 brzojavk. — Aca Stanojevič je hotel, da bi se cdprla Pašičeva oporoka. Toda to se še ni zgodilo in se tudi ne ve, kdaj se bo zgodilo. KONZULTACIJE SE PRIČNO DANES. Beograd, 13. dec. Uzunovič je bil ob pol 8. zvečer na dvornem maršalatu in se tam zadržal pet minut. Ko je odhajal, je izjavil novinarjem, ki so ga vprašali, ali bo šel kralj v Topolo, da ima vtis, da ne bo šel. »Kdaj pa se bodo začela konzultirali ja?« »Še jutri.« »Kako jutri, ko ima pa kralj krstno slavo?« >Slava je cerkven obred, posle je p& treba opraviti,« je rekel Uzunovič. Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice je preložen. Dr. Josip Ažman: Iz spominov m Palico. Ob smrti najmočnejšega državnika naše kraljevine se spominjam marsičesa iz komaj minulih let. — Večina tega še ni za javnost. A nekaj malega 'lahko povem: Ko je leta 1922 udobno vladala radikalno - demokratska koalicija, ni bilo v skupščini radičevcev, in takorekoč pri njenih vratih so stali poslanci Slovenske Ljudske Stranke. Ko je še pri ljubljanskih občinskih volitvah zmagala Zveza delovnega ljudstva, tedaj je izglodalo, da ne stoji za državo ne samo večina Hrvatov, temveč tudi ne večina Slovencev. Takrat sem se peljal v Beograd. Medsebojno se spopolnujoča in podpirajoča Nikola Pasic in Ljuba Jovanovič sta v vsem svojem delovanju imela pred očmi samo na j višji državni interes. Odločeno je bilo, da treba prenehati s političnim kurzom, ki je odbijal Hrvate in Slovence in da treba za vsako ceno pridobiti večino Hrvatov in Slovencev za sodelovanje v vladi, s čimur bi bilo na zunaj jasno dokumentirano, da stoje tudi Hrvati in Slovenci za državo. Zato je bilo treba prelomiti z nosilci dotedanjega kurza. Prišlo je tako do homogene narodno-radikalne volilne vlade. Portfelj za Slovenijo so ponudili dr. VI. Ravniharju, ki ga je pa odklonil, na kar je postal minister dr. Zupanič. Obenem je bil imenovan poseben minister za Hrvatsko. Narodno Radikalna Stranka se je odločila nastopiti tudi med Slovenci in ustanovljen je Ihil nje Akcijski odbor za Slovenijo. Kot njegov zastopnik sem takrat večkrat moral v Beograd in tudi k predsedniku radikalne stranke, pok. Pašiču. Pašič in Slovenci. Iz takratnih razgovor v z njim morem ugotoviti, da je Nikola Pašič prav dobro poznal našo zgodovino in da so mu bili znani vsi naši prvoboritelji, da je zlasti visoke cenil požrtvovalnost naše duhovščine v dobi našega prebujenja. Poznani so mu bili vsi naši prvoboritelji od prvih dob naših narodnih bojev do prav zadnjega časa, in zlasti je večkrat z velikim priznanjem omenjal škofa Slomška, dr. Kreka in dr. Tavčarja. Mnogokrat je izrekel svoje občudovanje našemu narodu v celoti, da se je sredi med narodoma tako visoke kulture kakor sta italijanski in .nemški, cčuval kot najzapadnejša predstraža jugoslovanstva. Z mehko miline je večkrat’ govoril o našem narodu in trpko obžaloval nepravilno taktiko ob času mirovnih pogajanj, ki nam je povzročila začasno bol na Koroškem ter ob Soči in Adriji. Pravtako je večkrat izražal svojo bolest nad neuvidevnostjo večine Slovencev, ki so se odtegovali sodelovanju v državni upravi. Takrat se je hotelo na volitvah doibiti večino Slovencev za to sodelovanje, in zamišljalo se je to doseči v boju proti Slovenski Ljudski Stranki. In res so | pred volitvami prihajala veliko zmago obetajoča poročila cd demokratov, od samostojnih kmefijcev, od radikalov, pa tudi od pek. Šušteršiča, ki je takrat več- Upnikam Slavinske banke krat posečal Pašiča. Toda volitve so pokazale nezlomljivo silo Slovenske Ljudske Stranke. Takoj sem se peljal naravnost k njemu. Ni bil ozlovoljen, samo ironiziral nas je vse takozvane naprednjake skupaj. Mnenja je 'bil, da so dušo naroda poznali pač voditelji SLS, da pa so se vsi naprednjaki strašno motili, kar dokazuje, da so ti zgubili pravi stik s svojim ljudstvom. Vsa zmagoslavna obetanja so se razblinila v nič. Marsikak prorok in 'kandidat je bil esmešen do skrajnosti. Predsednik Narodno Radikalne Stranke je začel takoj na podlagi danih dejstev hladno računati. Dejail je, da spada boj med klerikalizmom in liberalizmom med staro šaro, da mu ni več prostora v novi državi, in da o kakem klerikalizmu zlasti ne bo več govora p,o sklenitvi konkordata z rimsko cerkvijo. Izrazil je prepričanje, da so volilci in voditelji Slovenske Ljudske Stranke kljub vsemu vendarle dobri Slovenci in dobri, državljani ter da treba sedaj nje pritegniti k sodelovanju v vodstvu države. Dasi je bila kot najuspešnejša na dlani zopet vlada radikalsko-demokratske koalicije, se je vendarle odločil za sestavo homogene radikalne vlade zato, da bi tako olajšal i v Hrvatski i v Sloveniji postajanje mi-ljeja, v katerem bi se mogli Hrvati in Slovenci približevati vladi in se naslanjati tesnejše in tesnejše na Narodno Radikalno Stranko. Res so se takoj ublažila naspretstva med NRS in SLS, vršilo se je približevanje in ogibalo se je vsemu, kar bi ne bilo pra.v SLS. Istočasno so se navezali stiki z Radičevci in prišlo je do znanega Markovega protokola. - j Lahko se reče, da sta takrat Nikola Pašič kot predsednik vlade in Ljuba Jo- ’ vanevič, kot predsednik Narodne skup- 1 ščine, nekako z vednostjo in soglašanjein vodilnih krogov SLS, pa tudi v stikih z Radičem, vodila državno politiko. Nikola Pašič je bil na tem, da stvori sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, da uredi državo tako, da se bodo v njej kar naj- ■ bolje počutili i eni i drugi, da bodo za- ! to to državo ljubili in živeli zanjo. Večkrat se je govorilo -tudi o tem, kako bi * bile Slovencem v političnem oziru najljubše. In Nikola Pašič je prav dobro vedel, da je bila Zjedinjena Slovenija sen našega naroda od davnih dni, in on ni odklanjal te Zjedinjene Slovenije ne z notranjepolitičnih, še bolj pa ne iz zunanjepolitičnih razlogov. Razpravljalo se je že o tem, da bi se dalo vidnega izraza za končno udejstvitev Zjedinjene Slovenije s tem, da bi se šel vlade v Ljubljani imenoval veliki župan, oni v Mariboru pa samo podžupan. Nikcla Pašič je imel najboljšo voljo priti našemu narodu v njegovih željah nasproti do skrajnih mej, ki bi jih dopuščal obzir na državno skupnost. In če bi bil Nikola Pašič skupaj z Ljubo Jovanovičem v zvezi s Korošcem in Radičem dogradil to državo v zadovoljstvo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tedaj bi bil postal najpriljubljenejši in nepremagljivi državnik naše kraljevine. Takrat pa so se vmešali drugi interesi. Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske je interveniral pri g. ministru trgovine in industrije. Razen tega je informiral v Belgradu razne poslanske klube o položaju v Slavenski banki. Minister in poslanski klubi so odboru obljubili polno pomoč v njegovi akciji za kritje in povrnitev terjatev proti Slavenski banki. Isto zagotovilo je debil odbor tudi od v Ljubljani službeno se nahajajočega komisarja trgovine in industrije g. Stani-mira Šubica, ki je, vabljen na sejo 'odbora dne 10. t. m., na isti doslovno podal sledečo oficijeino izjavo: »Zakon ne priznava dveh ali več odborov upnikov, ampak samo enega, v katerem so zastopani oni, ki reprezen-tirajo večino upniškega kapitala. V ta odbor upnikov v nobenem slučaju ne mo. rejo biti izbrani člani upravnega in nag_ zornega odbora Slavenske banke in Slovenske banke od njihovega početka do danes iz razloga, ker je to inkompatibil-no. To je tudi po zakonu zabranjeno, ker če tega ne bi bilo, mogli bi člani upravnega in nadzornega odbora preko svojih ljudi zbrati pooblastila upnikov in stvorih taka razpoloženje, da sami sebe izvlečejo v prvi vrsti iz materijehie odgovornosti, potem pa tudi iz eventualne ka-zenske odgovornosti, v kolikor se nahajajo v njihovem delu kazenska dejanja. — Tudi sem mišljenja, da sedaj ni moment za politične intrige, ki se podvze-majo na vsak korak, da bi se oviralo mirno in uspešno delo za tiho likvidacijo Slavenske banke, ker slovenski narod zasluži v prvem redu, da se mu reši vsaj ono, kar sedaj obstoja, ne pa, da se sedanje premoženje raztrosi radi intrig, katere tudi sicer niso nikoli koristne, v tem slučaju pa so absolutno škodljive.« Sanacijska akcija zastaja pri onih skupinah, cd katerih je zahtevano kritje deficita, ki pa tega kritja do danes ne nudijo! To so: Upravni odbor Slavenske banke, ki nudi same 6 milijonov dinarjev, Lander-bank, Wien, ki nudi 7 in -pel milijona dinarjev, Trboveljska družba, ki nudi 13 in pol milijona dinarjev. Ker je deficit Slavenske banike mnogo večji, se upniki s temi vsotami nikakor ne morejo zadovoljiti. Radi tega je Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanska oprt na zagotovila merodajnih oblasti h1 v smislu svojih enoglasnih sklepov pod-vzel korake, da odgovorni faktorji čim preje pokrijejo ves deficit banke. Odbor upnikov se trudi, da dovede Sla vensko banko k mirni likvidaciji, kar pa je mogoče le, ako dobe upniki kritje svojih terjatev. Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske zastopa do danes bUzu 50,000.000 dinarjev terjatev proti Slavenski banki. Upniki, ki se mu še niso priglasili in ga pooblastili v zastopstvo svojih terjatev, se pozivajo, naj to v lastnem interesu čim preje store na naslov: Odbor upnikov Slavenske banke, na roke predsednika dr. Marušiča, Ljubljana, poštni predal št. 80. Ljubljana, dne 11. decembra 1926. Dr. Drago Marušič, t. č. predsednik. Dr. Roman Ravnihar, t. č. tajnik. A^ade Tiska mladina za svetovn imir. V soboto se je vršil v univerzitetni zbornici sestanek Univerzitetnega Udru-ženja Srbov, Hrvatov in Slovencev za j Ligo Narodov, ki so se ga udeležili poleg delegatov glavnega odbora tudi general Kalafatovič, zastopniki konzularnega j zbora Flache, marki Gavotti in dr. Resi, | ga Franja Tavčarjeva, prosvetni šef dr. ; Lončar, dr. Majaron in drugi. Sestanku j je predsedoval častni predsednik prorektor dr. Pitamic. Sestanek je otvoril predsednik kluba jurist Zajc, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je imel dr. Pitamic kratek nagovor na akademsko mladino, v katerem jo je izpodbujal za idejo miru. Za pozdrav se je zahvalil akademik Simčič iz Beograda. Nato je podal tajnik Udruženja akademik Pavlovič poročilo o dosedanjem delovanju jugoslovanskih akademskih društev za Zvezo narodov ter c njihovem kongresu te pomladi v Beogradu. Zadnja točka dnevnega reda je bilo predavanje akademika Staneta Melihar-ja c temi »Problem razorožitve in Zveza narodov«. Predavatelj je izčrpno navajal ves historijat akcije za razorožitev, katere glavna ovira je nezaupanje med posameznimi narodi. Idejni pokretnik raz- crožitvene ideje je bil Wilson, ki je imel trdno vero v moralno silo človeštva. Naloga akademske mladine vsega sveta pa je, da ustvari duševne in moralne predpogoje za svetovno razorožitev. Zakaj tako dolgo, dokler bodo državniki na konferencah zavlačevali splošno razorožitev in dokler ne bodo imeli zato potrebnega poguma in odkritosrčnost, tako dolgo bo obstojala nevarnost novih vojn. Mladino vsega sveta čakajo tu ogromne naloge za svetovni mir. Predavanju g. Meliharja so navzoči toplo aplavdirali, nakar je predsednik Zajec zaključil sestanek. Delovanje naših Akademskih društev za Zvezo narodov se je dosedaj vršilo v šestih razdobjih od ustanovitve Zveze na-! rodov do ustanovitve beograjskega društva za Zvezo narodov, nato do konferenc balkanskih akademskih društev v Ate-1 nah in Sofiji ter do kongresa v Beogradu i in do ustanovitve zveze jugoslovanskih i akademskih društev za Zvezo narodov. V naši državi obstoje štiri akademska društva za Zvezo narodov in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Subotici. Ta društva štejejo skupno 350 članov in imajo tudi lastne knjižnice, ki obsegajo skupno do petsto knjig. Ta društva vrše intenzivno propagando za ideje Zveze narodov in za svetovni mir. Politične vt* = Po Pašičevi smrti. Nenadna smrt velikega državnika je potisnila vse politične dogodke v ozadje in o krizi se niti ne govori. Beograd brez razlike strank žaluje za Nikolo Pašidem in ta žalost dokazuje, da je srbski narod svojega velikega sina tudi iskreno ljubil. In po pravici ga je ljubil, ker tudi Pašič je posvetil vse svoje izredne sile samo narodu. On je ustvaril svojemu narodu sedanji moden položaj, on ga je privedel iz dobe tur- škega fev-«v°)J p?avliični igri »Triglavska bajka« g. Pavel fioli-i Slovenski in hrvatski narod v Julijski uui a. c« - hmtec in sestrica, ki zatekla po pomoč'k očaku Triglavu. Ta bajka, ki je edina svoje vrste v naši literaturi, bo izšla še pred božičnimi prazniki I tudi v tisku. Založi jo kot eno najprimernejših svojih knjig Jugoslovenska Matica ki vabi k premieri te lepe igre. Tuji državljani v jugoslovenskih podjetjih. (Dopis iz tehniških krogov.) V Jugoslaviji imamo čisto dovolj visokih . šol, ki so dobre in povsem sposobne, da preskrbe vso državo z uradništvom in vsa industrijska podjetja z inženerji in strokovnimi uradniki vseh vrst. Med našo mladino je opaziti dovolj - smisla posebno za praktične poklice in ne bo dolgo, ko nastane prev resno vprašanje: Kam pa pojdemo z vsemi našimi zdravniki, inženirji, geometri, farmacevti, arhitekti itd. — Da, kam pojdemo z mladino, ki bo imela vse sposobnosti za najrazličnejše poklice v domovini, a je že danes težko, najti za vse mesta in kruha?! O vsem mogočem se razpravlja po našem časopisju, v naših društvih, v vodstvih poli-tiških strank, v našem parlamentu, ali vse premalo resnosti opažamo za vprašanje: Kam pa pojdemo z našimi državljani, ko pa so tujci zasedli vse najboljše službe v naši dr-žavi?! Kamorkoli pogledate po birojih in industrijah, povsod sede tuji ravnatelji, tuji inženerji, arhitekti, strokovni voditelji itd. in vselej pravijo, da so ti tujci potrebni, ker da naših reflektantov ni, ki bi imeli vse pogrebne sposobnosti 1! Tak izgovor je bil včasih opravičen, je morda utemeljen v posamičnih slučajih celo »e danes, ali že zdaj je le premnogo slučajev ko je tak izgovor brez podlage'in se za njun skrivajo drugi nameni in za nas nesprejemljive nakane, ki ustvarjajo naravnost nevarnost za državo in našo bodočnost. — Da, našo bodočnost, kajti ako gre tako naprej’ »odo na premnogih važnih mestih tujci, ki . so namenoma poslani v naše kraje, da so tu j pionirji tuje propagande in sovražnih strem- ' •jcnj. Mnoge industrije v Jugoslaviji, razna ve-•ika podjetja so naša le po imenu, v resnici Pa so podružnice kakih nemških ali avstrijskih družb, ki nimajo le namena, da gospodarski izkoriščajo naše zemlje, marveč, da v ?Seh teh podjetjih natlačijo svoje zaupnike, svoje ljudi ki bi sicer doma ne našli mesta m .zaslužka. In res, kamorkoli pogledate, najdete nemške inženirje, nemške ravnatelje, lri 11 f' boljših mestih se šopirijo Nemci, včasih kak brat Ceh ali ruski emigrant, - le za našega človeka tam ni prostora. Kako je to sploh mogoče? Vlada je svoječasno sprevidela nevarnost, ž.\Pr.0Z1 te strani bodočnosti mnogih na-«ih ljudi m tudi državnim interesom, zato je °Jia izdala naredbo, ki prepoveduje nameščanje tujih zasebnih uradnikov, inženirjev itd. 'zvzemši nujne slučaje, ko ni na razpolago na^ega človeka za kako mesto. To je bila prav vse hvale vredna naredba, j 1 i.e živo posegla v naše gospodarsko živ-ietlle in hotela preskrbeti naše ljudi za bo- . doenost in dati je hotela državi na vseh mestih zanesljive sodelavce ali vsaj take, ki v morebitnem slučaju ne bi bili nevarni. Ali ta hvalevredna naredba vlade 6e prav nič ne izvršuje in danes je tako, kakor da je nikdar ni bilo. Kako je to mogoče ob čuječnosti posebno tistega gospoda načelnika v ministrstvu trgovine, ki je to naredbo povzročil in je kakor znano nasprotnik tujih življev v naši industriji? — Kaj delajo naše inšpekcije dela, da, vprašamo, kaj delajo te?; — Culi smo včasih, da so krajevne oblasti posegle v taka sršenja gnezda in odredile, da bi ta ali oni tujec moral zapustiti svoje toplo gnezdece v naši zemlji, ali vendar je še danes tukaj in se smeje zlovoljno v pest vsem tistim, ki so se opravičeno oglasili proti njemu. Kako je kaj takega mogoče? Pravijo, da je bilo treba iti samo na neka gotova mesta v Beogradu, in stvar je bila lepo vrejena, Nemec ali tujec sploh je ostal na svojem mestu, a naš človek se je mogel obrisati pod nosom in poleg škode doživeti še zafrkacijo, da na njegovem mestu sedi tujec, dočim bo on kdo ve koliko časa čakal na službo v svoji ljubljeni Jugoslaviji. Pravijo, da je v Beogradu cela truma advokatov, ki so posredovalci za tuje lačettbergerje, da jim preskrbujejo dovoljenja za bivanje v naši zemlji, da celo za — čujte! — pridobivanje našega državljanstva edino v ta namen, da bi mogli za vedno odjedati kruh našim državljanom. Pripovedovali so nam celo, da je vsaka taka intervencija gotovo vspešna, samo znati da je treba. In tako so vse lokalne oblasti postale malodušne in se ne zganejo več, ako tudi vidijo, kako tujci samozavestno sede na svojih mestih in se smejejo v pest kljubu znani vladini naredbi, ki je le za tiste, ki ne znajo najti prave poti do Beograda. Takim škandalom treba narediti konec!! Zato zahtevamo javno, da se začne strogo izvrševati naredba o nastavljanju tujcev v naših zavodih, da se pride na sled tistemu švindlu z intervencijami v Beogradu in da se krivci kaznujejo, dalje, da se zavrne vsaka prošnja za državljanstvo, kedar je očitno, da ima edino ta namen, da prosilec ostane za stalno zaposlen v Jugoslaviji. Iz Zagreba so nam sporočili slučaj, da je pri eni sami taki tvrdki z jugoslovanskim imenom kar deset nemških inženerjev in le eden ali dva Hrvata. Sporočamo poročevalcu, da naj te razmere najprej primerno ožigosa v zagrebških listih, potem jih bomo tudi mi ponatanko omenjali. Dokler pa bo Zagreb pravi raj za tujce, ne da se merodajni krogi Zganejo, mi iz Ljubljane ne moremo čistiti Augijevih hlevov v Zagrebu!! Fašizem uj Predhodniki faSizma, lahko, da je'‘ve!toV0 2S&V Reče se •Polne svobode. Ali mar nista bila do zadnjih dni pred Mussolinijem Napolj in Sicilija pod absolutnim gospodstvom Camorre in Maffie? Govorilo se je, da so bile tamkaj tolpe roparjev. Bili so to zares roparji, popolnoma organizirani po zakonih, zakonikih in pravilnikih, ki so bili neprestano izpopolnjevani in prilagodeni rastočemu napredku in civilizaciji. Uprava Camore je bila neskončno boljša kakor uprava centralne oblasti. ■Poleg oficijelnih sodnij, policije in državne uprave, ki mi imela nikake avtoritete in za katero se ni nihče brigal, so obstojale sodnija, policija m državna uprava ina skrivnem .pred katerimi se je vse treslo. ’ Na podlagi koncesije in v izogib nepotrebnemu prerekanju se je dopuščalo davčnim zavezancem plačevati takse in davke, ki jih je določila službena vlada. Toda plačevalo se je, kar se je hotelo in kadar se je hotelo Ni se pa dogajalo isto, kadar je šlo za davke Camorre, ki so bili odmerjeni na podlagi rigorozne pravičnosti in ki jih je bilo treba točno plačati ali pa je grozila smrtna KctZcIli Nihče se mi pritoževa]. Sprva, ker vam je Ch. Lucaeto: Spomini francoskega vojnega detektiva. Ker pa nemški admiralat ni preklical vsojih po-vel'j> je nezadovoljnost naraščala in se je polagoma polastila viseh -pristanišč podmornikov. To se je čutilo prj novačenju- moštva za podmornike in enako pri ^ciplini. Ni šlo drugače, kot spet dovoliti moštvu da m-0*5 ladie- 1 smo~pa ravjto na čakali, asi stalni agenti, kateri so nam skrbno poročali o vsem poteku spora in so nam dan na dan Ciljali ocna poročila, so nam javili, da se bo podmorska vojna znova intenzivno pričela. Dali smo tozadevna povelja in >Q-Boats«, ki so se bi« naveličali brezuspešno voziti okoli in so se vrnili v svoje luke, so spet odšli na morje. ,,ftmNikdar.ni1S(> Plovde po morjih bolj umazane in zanemarjene ladje. PreJ 111 bil° v nobeni mornarici tako po- relifW>steV’ med vrstami katerih -so se nahajali J™ £ a4,nrirali, -brodili kapetani, fregatni kapetani in nižji oficirji — vsi sluzeči kot navadni pomorščaki ali kurjači. se io^Jh01 1rilgA lbili svesli nevarnosti, v kateri L t fJa Anglija, -odložili so 'svoje naslove in svoja visoka mesta, zapustili so začasno svoje uniforme, polne častnih odlikovanj in preoblekli so se v nhvadne mornarje. Camorre garantirala v zameno za določeno planilo ahsolutan mir in -popolno varnost. Dalje, ker se vam ni nikdar pustilo časa pritoževati se dvakrat. Camorra je bil solnčen fašizem. Vsak je bil njen pristaš, od fakina, ki je prevzel vašo prtljago, ko ste izstopili iz vlaka ali la--dije, do -mandolinistov, ki so vam brez pre-stanka prepevali celo noč »Santo Lucio« in »Fumiculi Funicula«. Vsi ti ljudje -so vas izrabljali, vas zaveistno, toda na veder način izkoriščali med petjem in z nasmehom na ustnicah. Dandanes pa je Mussolini zatrl godce. Zdi se, da so žalili dostojnost »Nove Italije«, katero on Ustvarja. Sedaj se nahajajo črne srajce na kolodvorih, na ulicah in povsodi, da .bdijo, da se namonalm prestiž in bi zmanjšal. Kljub temu Pa se vas izkorišča in še boli kakor popreje. Toda izkorišča se vas .brez godbe. Potnik pa na tem ne najde več nobenega čara. * Camorre je bila v svojem bistvu vesela in slikovita. Dogajale so se včasih drame. Kri je tekla za prerdeče ustnice, za prečrne oči ali za slabo izvršeno delitev. Toda nihče ni .bil ubit, ker je imel drugačne pojme o parlamentarizmu kakor šef Camorre. Časopisje je bilo popolnoma svobodno, če se ni v svoji lahkomišljenosti spravilo na to tovarišijo. Imeli ste pravico smejati se na solncu, ka-dare ste bili veselega srca in če ste Imeli svoje račune z blagajnikom camorre vašega okožja v redu, -ste šli lahko zvečer mirno in z gotovostjo spat, da vas ne bo prišel nihče sredi noči pretepat. Dobro se je živelo v Napolju, kakor 'se je dobro živelo v Rimu, v Florenci ali v Benetkah v tem času, ki se nam danes zdi že tako daleč in ki vendar ni več, kakor kakih 10 let za nami. In ravno to se lahko predvsem očita Mussoliniju: da je nazaj povedel do najgorjih srednjeveških dni .to nacionalno inštitucijo, ki je bil fašizem in ki -se je v stiku z bratskimi narodi nahajal na poti humanitarnega razvoja. Ta šampijon napredka je strahovit reak-cijonarec. Posrečilo se miu je preobličiti dobro (italijansko ljudstvo, tako prijazno, veselo in postrežijivo v krdela divjih, mračnih, črnih in nezaupnih razkolnikov, ki mdTširajo v koraku v žalni uniformi in pozdravljajo po rimskem načinu, kot da bi bili vsi gladijatorji, stopajoči v areno: Ave Cesar, v smrt odhajajoči te pozdrav-, ljajo! In če bi se vsaj zadovoljevali z vsakdanjim in namišljenim žrtvovanjem 'svoje eksistence, bi to še šlo, ker vsak se zabava, kakor se more. Zalibog, oni tudi principijelno ne prizanašajo načinu življenja drugih, ki drugače mislijo^ kakor oni sami, niti žitju inozemcev, ki so že po svojih šegah in navadah a pri-ori nezmožni razumeti lepote režima. Vsi ti so »sovražniki«: notranji sovražniki, zunanji sovražniki, sovražniki Duce^ja, sovražniki Italije! Sami sovražniki so povsod! lin zlasti to je, ali mar ne, razdražljivo in nevarno v muesolinizmu. »Oeuvre«. Vložene kandidatne liste. Pri mariborskem okrožnem sodišču eo vložene sledeče kandidatne liste SLS za mariborsko oblast: Za srez Dolnja Lendava: Baša Ivan, župnik, Bogojina; Ostreč Peter, trgovec, Beltinci; Litrop Štefan, čevljar, 'Turnišče; Matjašec Ivan, posestnik, Dolina. — Namestniki: Horvat Jožef, posestnik, Črensovci; Trajber Jožef, posestnik, Dubrovnik; Bedernjak Ivan, posestnik, Trnje; Horvat Ignac, posestnik Gornja Bistrica. Za srez Ljutomer: Rajh Jakob,posestnik, Ljutomer; Neu-dauer Alojzij, tajnik posojilnice v Gornji Radgoni; ! Hrastelj Franc, urednik »Slovenca« in du- j hovmik, Maribor. — Namestiiki: Slavič An- j ton,- posestnik, BudeJSovci; Horvat Franc, posestnik, Terbegovei; Kranjc Franc, posestnik, Mala Nedelja. Za srez Maribor desni breg: Sagaj Alojzij, dekan, Hoče; Kores Martin, železničar, Maribor; dr. Schauibach Boštjan, advokat, Slovenska Bistrica; Hauptman Andrej, župan, Cinžot; Bogina Janez, župan, Makole. — [Namestniki: Florjančič Jakob, posestnik, Sv. Miklavž; Mlakar Janko, železničar, Studenci pri Mariboru; Kos Ivan, gostilničar in trgovec, Slovenska Bistrica; Potočnik Matej, posestnik, Radvanje; Prešern Simon, župan, Poljčane. Za srez Maribor levi breg: Supančič Alojzij, veleposestnik, Jaremina; dr. Leskovar Josip, župan v Mariboru; dr. Veble Andrej, advokat, Maribor; Pirnat Timlevit^^.ravnik, Maribor; Poljanec Ljudevit, Cagetmci v Slov. goricah. - Namestniki. Serbinek Ivan, posestnik, Vrtiče pri Svečini; Kranjc Josip, gostilničar, Sv. Jurij v Slov. Goricah; Rošker Anton, posestnik, Sv. Jakob v Slov. goricah; Urbas Ivan, župan, Selnica ob Dravi; Gomilšek Franc župnik, Sv. Benedikt v Slov. goricah. Za srez Murska Sobota: Faflik Franc, župnik, Kančovci; Horvat Geza, upravitelj, Krajna; Kerec Frane, posestnik, Prosečka vas; Bačič Franc, župan, Gornja Lendava; Pogrinčič Anton, posestnik, Cankova. — Namestniki: Domjan Alojz, posestnik, Godlšnici; Forjan Andrej, posestnik, Rakičan; Kuhar Jožef, posestnik, Gradišče; Kornhauser, posestnik, Sv. Jurij v Prekmurju; Panker Ivan, posestnik, Pečarovci Za srez Dravograd: Kugovnik Jurij, kovač, Prevalje; Stabej Jože, višji oficijal, Maribor; Držečnik Luka, župan, Ribnica na Pohorju. — Namestniki: Vaukan Franc, gostilničar, Farna vas pri Prevaljah; Rebernik Rudolf, gostilničar, Brezno; Stana Ivan, posestnik, Libeliče. Za srez Ptuj: Verčič Ivan, župan, Sv. Marko pri Ptuju; Janžekovič Alojz, posestnik, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji; Rozman Peter, viničar, Her-manci pri Sv. Miklavžu; dr. Kovačec Janko, bančni ravnatelj, Maribor; Kropfl Lovro, posestnik, Št. Janž na Dravskem polju; Čuš Ivan, Sv. Lovrenc v Slov. goricah; Napast Martin, posestnik Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Namestniki: Kočevar Ivan, posestnik, Obrež pri Središču; Kambergar Alojz, mlinar, Skorba pri Hajdini; Mlakar Jože, krojač, Št. Vid pri Ptuju, Felicijan Jakob, posestnik, Vurberg; Prelog Franc, Hajdina; Benčič Mihael, gostilničar, Ptuj. Za mesto Maribor ni vložene še nobene liste. Nosilec skupne socialistične liste bo g Viktor Grčar, dočim se še vrše pogajanja za skupni nastop Radikalov dn SLS. V srezu Prevalje bo nosilec socialistične g. Vinko Modemdorfer. Oblastni odbor imej najmanj 5 in največ 8 elanov. Za člane odbora velja inkompatibiliteta pri oblastnih poslih. Odbornike izvoli skupščina za vso dobo zasedanja. Državni in samoupravni uradniki ne morejo biti člani odbora. Vsak odbornik ima dva namestnika. Plače odbornikov se določajo začetkom vsakega zasedanja. Oblastni odbor izvoli iz svoje srede predsednika za vso poslovno dobo. Vsak odbornik upravlja eno panogo samoupravnih poslov. Odbor je sklepčen, če je navzoča več ko polovica vseh odbornikov. Pri enakosti glasov je prodrl predlog, za katerega glasuje predsednik. Oblastni odbor je izvrševalni organ oblastne samouprave. Občinske naklade, ki presegajo neposredni davek za 50%, mora odobriti oblastni odibor. Doklade, pa ki presegajo 300% mora odobriti finančni minister. Oblastni odbor sme izdajati tudi šarit začasne naredbe, 'ki se morajo predlo-žiti oblastni skupščini na »prvi seji v odobritev. Veliki župan more pa te naredbe ustaviti, končno pa odloča državni svet, kakor za uredbe skupščine. Oblastni odbor mora o svojem delovanju skupščini dati vsako pojasnilo. Na zahtevo velikega župana mora odbor sodelovati z državnimi administrativnimi organi, če to predpisuje zakon. Če je državni posel z zakonom poverjen oblastni samoupravi, mora oblastni odbor skrbeti za njegovo izvršitev po navodilih velikega župana. Če noče sodelovati, ali če ne izvrši navodil, potem sme pristojno upravno sodišče kaznovati odgovorne člane oblastnega odbora z globo do 2000 Din. Člen 100. navaja nato odgovornost članov oblastnega odbora, ki jih sme skupščina poklicati na odgovornost. V tem členu so tudi navedene kazni. In kakšni mornarji so bili to! »Trampmen«, to se pravi ljudje, ki so sicer bili najslabši in najbolj nedisciplinirani mornarji. Videli pa bomo, kakšna je bila disciplina, kateri so se prostovoljno podvrgli. In potem jih boste sodili. 6. poglavje. Kako so delovale pasti za podmornike. Nekoč, ko so me poslali v misiji v Anglijo, sem imel priliko obedovati v luki, kjer so se preskrbovale »morske pasti« s premogom in drugimi potrebščinami. Bil sem v družbi starega prijatelja, ki je 'bil sicer kapetan vojnega broda in imel generalštabno diplomo, a je služil kot kurjač na krovu »P a r g u s t a«, ki mu je poveljeval Gordon Campbell. Ta je bil odsoten, toda okoli mize v oficirski obednici je sedelo najbolj čudno moštvo, ki si ga morete predstavljati. Nosili so stare, umazane obleke, skoraj vsi se že osem dni niso obrili, onih osem dni, ki smo jih potrebovali, 'da smo prišli iz Dunkerqua v to luko. Govorili so jezik, ki ga ponavadi niso govorili in vedli so se kot prej niso imeli nikoli navado vesti se in v vsem so kazali, da niso oficirji, temveč trgovski mornarji zadnje vrste. In vendar so trgovski mornarji še kolikor toliko snažni in v redu, medtem ko pri teh o tem ni bilo niti sledu. Tega nisem mogel razumeti! Moj prijatelj, ki me je smehljaje se opazoval, je naenkrat vprašal: — IMeni se zdi, da se nič prav domačega ne počutite tukaj. Kaj pa vam vendar ne ugaja? •— Toda ... zagotavljam vam, prav nič! Vem, kdo ste, in ne razumem dobro, zakaj ste tako maskirani. — Povem vam, da nikakor ne gre za maskiranje. Mi vsi smo prostovoljno sprejeli to »ponižanje« in sicer do konca vojne. Boste takoj razumeli zakaj. Toliko časa, dokler Huni — znano je, da so Angleži tako imenovali Nemce — niso vedeli, da »Q-Boats< obstojajo, je dan na dan redno eden ali več podmornikov izginilo. Danes pa temu ni več tako, in taed podmorniki in nami se je pričela vojska z zvijačami, ki je neob-hodno potrebna za uspeh naših načrtov, čeprav ni po našem okusu. — Naš cilj je, da privabimo podmornike v bližino nosenčosti svojih topov dn zato je treba, da navidez izgledamo kot trgovske ladje. Saj veste, da se od vojnega mornarja še najbolj razlikuje trgovski mornar. Bili smo torej prisiljeni, da se tako oblečemo kot mornarji na trgovskih ladjah, da tem lažje premotimo nasprotnika. — V svojem obnašanju nimamo ničesar več, kar bi le daleko spominjalo na vojake. Imamo povelje, da se vedemo in govorimo surovo ter hodimo zamazani in zakrpani okoli, kot zadnji mornarji na kakem tovornem parniku. To je tem težje za nas, ker nam poveljujejo visoki pomorščaki in ker so naši tovariši oficirji, kateri so v činu višji kot mi in ki jim, kot nam povelja izrečno določajo, ne smemo izkazovati nobene časti. — Kadar govorimo z njimi, imamo pipo v ustih in roke v žepih, kajti kdo ve, če nas iz daljave ne nadzoruje kakšen periskop... Dnevne vesfl. CE BI IMELI MINISTRI OSEBNE IZKUŠNJE .. G. Vašo Jovanoviča, našega prometnega ministra je, kakor znano, zamedel sneg skupno z vlakom, s katerim je potoval po Južni Srbiji. Nesrečni minister je moral tedaj med snežnimi zameti na lastni naježeni koži izkusiti, kaj se pravi pomanjkanje dobrih lokomotiv za odkidanje enega in za reševanje zasutih vlakov. Sklenil je, o tem ni 'dvoma, da bo takoj, ko dospe v svojo toplo ministrsko sobo, naročil močne lokomotive za odkidanje snega na zametenih progah. Raizmiiljal je o tem, kako bi bilo koristilo za vso državo, ko bi kdaj tudi drugi njegovi tovariši v vladi spoznali sami na sebi bla-godati svojega vladanja. Ko bi se tako na primer minister za socialno politiko zamislil mesec dni v to, da nima obeh rok in da bi poskušal živeti od invalidnine invalida, ki je obe roki izgubil v vojni. Ali minister narodnega zdravja, ko bi sam zbolel, da se ne pusti zdraviti doma, nego, da odide, v kako svojo bolnico; tu bi on čutil, kaj je potrebno našim bolnicam. Dovolj časa je imel ubogi prometni minister, ko se je zavijal vse tesneje v svoio zimsko suknjo, da razmišlja o tem in da spozna, kaj naj svetuje kakemu svojemu tovarišu. Žal, ko je bil vlak nazadnje odkopan in ko je gospod Vasa Jovanovič dospel v Beograd, odšel v ministrstvo, se ogrel pri peči v svoji delovni sobi, si omel roke in pozval kompetentnega načelnika, da rada potrebne naredbe o lokomotivah za odkidanje snega, — ga je čakalo nemajhno presenečanje. »Toda, gospod minister, vi niste več minister. Vlada je padla že pred tremi dnevi 1« Do zamedenega ministra niso dospele vesti o krizi. Toda, kriza je bila v resnici tu. Ponavlja se torej stara, žalo9tna usoda: Ko hoče kak naš .minister napraviti nekaj dobrega, ravno v tistem trenotku pade .sigurno cela vlada. (Po »Politiki«.) — »Uradni list« št. 118 z dne 11. decembra objavlja pravilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav. — Konferenca jugoslovenskih mest preložena. Radi smrti Nikole Pašiča je bila konferenca jugoslovenskih mest, ki se je imela, kot znano vršiti včeraj v Zagrebu, na nedoločen čas preložena. Povabljenci so bili obveščeni o sklepu brzojavnim potom. Konferenca se vrši najbrže meseca januarja prihodnjega leta. — Nova telefonska proga Zagreb — Sarajevo je vzpostavljena in izročena prometu. Sedaj so pričeli popravljati progo Sarajevo— Split, ki je bila te dni prekinjena. Ko bodo dela dovršena, bo imel Zagreb zvezo s Splitom torej tudi preko Sarajeva. — Pravica na zvišanje plač. Dočim Je,vza' stopalo prosvetno ministrstvo doslej stališče, da pridobi učitelj, oziroma učiteljica pravico do zvišanja plače, oziroma do prevoda v viš-jo skupino z dnevom imenovanja, je odločila sedaj glavna kontrola v pimcipijelnem sklepu da se pridobi ta pravica z dnevom, ko je “L-lf S.“™. , Upravni oficirskega doma ■v Ljubljani priredi na cast rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja na dan 17. decembra ob 21.15 uri v dvorani »Kazine« svečano zabavo, na katero vabi vse gg. rezervne oficirje. Kakor običajno se rezervnim oficirjem v takih slučajih ne pošiljajo posebna vabila, zato naj smatrajo vsi rezervni oficirji to obvestilo za vabilo. Rezervni oficirji naj 9e udeleže te zabave v svoji svečani, črni civilni obleki in ne v pohodni službeni uniformi. — Udruženje re-zertftiili oficira i ratnika, pododbor Ljubljana. — Avstrijske bratovske skladnice. Na (posredovanje Rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani, je sporočil Avstrijski konzulat v Ljubljani imenom svoje osrednje vlade na Dunaju, da dajejo avstrijske bratovske akladnice svojim vpokojemrm čipom, njih vdovam in sirotam posebne draginj-ske doklade, ki znašajo mesečno za vpokojmca (provizijoniata) 40 šilingonv, vdovo 20 šilingov, eno siroto 11 šilingov, dve siroti 13 'A šilingov, in to neglede na njih državljanstvo ali bivališče. Osebe, ki se smatrajo upravičenim do gorenjih doklad, se naj ■obrnejo pismeno na bratovsko skladmoo v Avstriji, ki jih je upokojila. ■ Morebitne pritožbe je nasloviti na zgoraj navedeno Rudarsko glavarstco. . — Proslava narodnega praznika in MiKiavz na Golniku. Lepo in užitkapolno popoldne ao imeli bolniki na Golniku dne 28. novembra. Slovensko bralno društvo a Tržiča }im je pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Lajovica priredilo koncert, kakoršnega doslej še nismo doživeli v tem zavodu. Točko za točko so tako moški, kakor ženski in mešani zbor prav dobro izvajali, pri čemer je spretno spremljala na pianinu gdč. Malijeva. 6. Kerne je tudi to pot pokazal s svojo godbo na lok, kaj se doseže z marljivostjo in vnemo £ glasbeno umetnost Prav hvaležni emo bili za lepi užitek gg. Lajovicu, Kern-eu in vsem sodelujočim. Za Miklo^evo so m pa bolniki sami s pomočjo nameščencev na pravili prav zabaven večer, kjer so »in tički« pošteno potegnili gostilničarja ven dar je pa njegova sicer jezična Spela veo zadevo lepo poravnala ter od resnega sodn -ka vsem izprosila odpuščanje. Miklavž je gospodarski krizi primemo obdaril bolnike, ori-ginalna parkeljna pa sta vzbudila salve em^i|jre^it ^ carinarnico na Sušaku. V ministrstvu javnih del je odobren kredit 4o0 tisoč Din za zgradbo par manjših stavb za potrebe carinarnice na Sušaku. Stavbese zgrade lik pri mostu Sušak - Reka. Z deli prično prihodnji mesec. Istočasno se prične graditi novo skladišče in tovorna rampa na sušaškem kolodvoru. V ta namen je odobrilo prometno ministrstvo kredit 650.000 Din. — Claude Farrere, slavni francoski romanopisec, ki se nahaja trenotno na turneji po srednji Evropi, poseti, kot poročajo beograjski listi, tudi Beograd, kjer priredi dvoje predavanj. — Iz diplomatske službe. Imenovani so: Konstantin Fortič za poslaniškega svetnika v Londonu, Aleksander Cincar-Markovič za poslaniškega svetnika v Parizu, Milan Antič za poslaniškega svetnika v Pragi, Miodrag Lazarevič za sekcijskega šefa v ministrstvu zunanjih zadev, Božidar Purič za generalnega konzula v Berlinu, Ilija Novakovič za tajnika pri našem poslaništvu v Parizu in Dušan Dajičič za tajnika v zunanjem ministrstvu. — Iz vojaško-zdravniške službe. Za polkovna zdravnika sta imenovana: pri 16. ar-tiljerijskem polku sanitetni poročnik dr. Leonid Mejač, pri 43. pešpolku pa sanitetni poročnik dr. Ivan Koščak. — Nobloia. nagrada za mir. Iz Oslo poroča: jo: Noblova nagrada za mir za leto 1925 je podeljena Davvesu in Chamberlainu, za leto 1924 pa Briandu in Stresemannu. Svečani seji so prisostvovali kralj, diplomatski kor, raz- . ni politiki, zastopniki intelektualcev, industrialcev in sindikatov. Nansen je omenil v svojem govoru povojne nevarnosti, ki so bile odstranjene najpreje z Dawesovim načrtom, ki je obnovil gospodarsko življenje Evrope. Druga etapa na potu miru je Locarno. Osebe, ki so pakt sklenile, niso bili idealisti, pacifisti, temveč politiki in realisti, ki so videli edini spas v lojalnem sodelovanju narodov v svrho dosega istega cilja. Pot do tega cilja je še dolga, toda deviza mora biti »Vojne ni treba več!« Ministri Anglije, Zedinjenih držav, Francije in Nemčije so prejeli zlate kolajne in diplome za delovanje v svrho ohranitve miru. — Bilanca dosedanjih Noblovih nagrad. Prva Noblova nagrada je bila podeljena leta 1901. Od tedaj do danes je bilo podeljenih vsega skupaj 127 nagrad v skupnem znesku 15 milijonov švedskih kron. Od po edinih nagrad 'jih odpade: na Nemčijo 28, na Francijo 21, na .Švedsko 9, na Švico 8, na Ameriko 7, na Holandsko 6, na Dansko 6, na Belgijo 5, na Italijo 4, na Norveško 4, na Španijo 3, na Kanado 2, na Poljsko 2, na Rusijo in Indijo pa po ema. — Pevsko društvo »Hlahol Plzensky« priredi v sredo dne 15. t. m. v veliki dvorani Me ščanske besede v Plznu pod protektoratom našega poslanika dr. Branka Lazareviča Ju-goslovenski koncert. Na sporedu so med drugim tudi razna muzikalna dela slovenskih skladateljev: Emila Adamiča, Antona Lajovica, Janka Ravnika in Zorka Prelovca. Dirigent bo František Krofta. — Garibaldi mora ostali v zaporu. Iz. Pa- riza poročajo: Sodišče Je odbilo Garibaldi- jevo prošnjo, da bi se ga pustilo do obravnave na svobodi. Preiskovalni sodnik je obvestil Garibaldija in njegovega zagovornika, da bo moral ostati Garibaldi do konca procesa v zaporu^ gratii podmorniee. V luki Taran-to so spustili te dni v morje novo veliko italijansko podmornico »Massamelo«. 1 — Japonski cesar obolel. Iz Tokija poro- I čajo: Službeni buletin javlja, da je obolel japonski cesar na pljučnici. Enrilo ’eiuca Splošno priljubljen Stavni aadomestete oleusen I cenen. Dobiva se v vse0 dobro asor/iranlfi Roloni/alniO trgovina/}. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, tJubUana Alelcsmulrovo c. 3. — Velikanske goljufije pri upIavi državnih monopolov. Iz Berlina poročajo :Obmejni ca- j rinski komisarijat za Berlin in Brandenburg ! je razkril velikanski provizijski škandal, vsled katerega je oškodovana država za ve£ milijonov mark. V afero je zapletenih več visoko stoječih oseb, med njimi tudi več vodilnih uradnikov drž. monopolske uprave. — Krvavi dijaški izgredi v Lille-u. Te dni so priredili v Lille-u dijaki obhod po mestu. Pri tem je prišlo do velikih izgredov. Dijaki so razbijali šipe, poškodovali več avtomobilov in tramvajski voz ter metali v kazinsko dvorano bombe, ki povzročajo dim. Spopadli so se tudi s policijo. Pri tem je bilo na obeh straneh več ranjencev. — Ljubljanski velesejem v letu 1927. Na zadnji seji upravnega odbora Ljubljanskega velesejma se je predložila bilanca o moralnem uspehu prireditev v letu 1926. Tako velesejem, kot Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« eta moralno izborno uspela, da, v očigled težki gospodarski krizi nad pričakovanje dobro. Opravičenost obstoja te važne gospodarske institucije se je s tem zopet pokazala, kakor tudi utrdila nje stalnost. Sklenilo se je prirediti prihodnje leto VII. Mednarodni vzorčni velesejem v času od 2. do 11. julija. Pokrajinsko razstavo pa, ki bo nosila kmetijski karakter, od 10. do 19. septembra. Po dosedanjem zanimaunju obeta hiti VII. velesejem v nizu dosedanjih prireditev eden najboljših, Pokrajiniski-kmetijski razstavi, pa je že vnaprej zasiguran popolni moralni uspeh, vsaj se priredi ta prireditev v proslavo 160 letnice obstoja Kmetijske družbe v Ljubljani, ki bo napela vse moči, da čim preglednejše in impozaintnejše izpade. Ker si je od loto&iijili raastavljalcev žo 75 9S zasiguralo svoje stare razstavne prostore za prihodnje leto, ni več veliko izbire v prostorih na razpolago. Zato naj se oni novi razstavljalci, ki si žele špecijelne namestitve zglasijo takoj v sejmskem uradu, da se ustreže vsem. željam. — Izšel je III. letnik »Ruaprav« slovenske akademije znanosti, ki se skriva pod zgoraj navedenim skromnim naslovom Znanstvenega društva za humanistične vede, s sledečo zanimivo vsebino: 1. Avg. Musič: Negacija ni. 2. Pet. Skok: Lat. Gausar = Caesar, 3. Fr. Kidrič: Prešernove odklonjene prošnje za advokaturo. 4. Anton Breznik: Slovenski slovarji. 5. Ivan Prijatelj: Ustanovitev »Ljubljanskega Zvona« in celovškega »Kresa«. »Razprave« se naročajo pri Znanstvenem društvu za humanistične vede v Ljubljani, univerza. Cena 100 Din. 5. t. m. v Zagrebu, je činovnička udruga s predsednikom gosp. dr. Stepanom Bratani-čem, s tajnikom dr. Dinkom Ružičem na čelu in s pomočjo ostalih članov odbora izkazala vsem delegatom toliko iskrenega pri- j jateljstva in bratske gostoljubnosti, da smo bili osobito mi Slovenci dznenadeni nad vsako pričakovanje. S to skupžgino smo napram Cinovnički udrugi sprejeli dolg, ki ga za lepo število let pri najboljši volji ne bomo mogli likvidirati. Zato smatramo za svojo dolžnost, da izrekamo tem potom za vse izraze pozornosti, ki so nam jo posvečali tako ob sprejemu kot ves čas skupščine in ponovno ob slovesu, predsedniku čimovničke zadruge in banskemu svetniku gosp. dr. Stcsvanu Brataniču, ■tajniku činovmiške zadruge in drž. pravdmiku g. dr. Dinku Ružiču, velikemu županu g. dr. J. Kramariču, septemviru dr. Ernestu Cimiču ter vsem ostalim gospodom, gospem in go-s]>odičnam svojo najiskrenejšo zahvalo. Hkratu pa najodločnejše obsojamo izvest-no zagrebško časopisje, ki je hotelo s tendencioznimi jKiročili prikazati javnosti sprejem delegatov v nasprotni luči. Naš edini odgovor vsem tilstim, ki pokreta državnih nameščencev ne spremljajo s simpatijami, bodi: Naprej v bratski slogi za obrambo naših stanovskih interesov do edinstvene in močne organizacije! V Ljubljani dne 7. decembra 1926. Za glavni odbor Osr. Zveze javnih nameSč®11' cev in vpokojencev v Sloveniji: Maika Lilleg Joža Bekš t. č. predsednik. t. č. tajnik. Ljubljana. — Požar v rimskem varieteju. Te dni je izbruhnil v rimskem varieteju Apolo med predstavo požar. D asi je nastala med olboin-stvom silna panika, se ni od občinstva nihče ponesrečil, pač pa so postale žrtev požara štiri plesalke, ki se niso upale iz svojih sobic, ker so bile, ko ®o zvedele za požar, stop: nice že vse v plamenih. Ko so jih rešili skozi okna, so bile že tako opečene, da so tekom noči vse štiri umrle. — Velik požar v Milanu. Te dni je izbruhnil v znani knjigarni Ireves v Milanu požar, ki je uničil polovico skladišča. Skoda je ogromna. — Fosfor je deževalo. Iz Flensburga v severnem Šlezvigu poročajo o nenavadnem naravnem pojavu. Med salno točo v Weningbun-du v pokrajini Sundervitt nasproti otoka Al-sen je padala kot grah, deloma tudi kot lešnik debela toča od fosfora. Fosforescirajoča toča je gorela. Krog plamenom je imel premer 20 do 30 cm. Prebivalci so nabrali fosforescirajočo točo v škatlje, radi pesne-trantnega vonja po fosforu pa jih niso mogli obdržati v hišah, temveč so jih morali vreči-proč. Kositrne škatlje so se tako razgrele, da iih ni bilo mogoče držati v rokah. Čudno je tudi to, da je padala ta toča samo na okrog 200 metrov dolgem prostoru. — Misterijozen vlom. Te dni se je vtihotapil v> spalno sobo bivšega ruskega velikega kneza Borisa v Parizu neznan mdividij, ka se je najpreje v predsobi slekel ter oblekel _ knezovo uniformo. Ko je prišel v sobo, se je knez Boris prebudil, skočil iz postelje ter užgal luč. Med tem je neznanec brez sledu izginil. Domneva se, da je nameraval lopov ukrasti neke važne dokumente, ki so se na-liaiali v knezovi sobi. . — Vlom v pariški kino. Te dni je bil izvršen v kino na boulevardu de Madelaine drzen vlom. Neznani lopovi so vdrli v 'blagajniške prostore, spravili s posetama dvigalnimi pripravami nad 600 kg težko bla lajno v klet, jo odprli s pomočjo neke eksplozivne snovi ter odnesli vsebino 50.000 fr, nakar so jo neopaženi odkurni. 1— Mestni magistrat ob smrti Nikole Pa-šiča. Mestni magistrat je takoj, ko se je izvedelo za smrt Nikole Pasica, razobesil žalno zastavo. Vladni komisar Mencinger je odposlal tudi naslednjo brzojavko: Rodbini Nikola Pašičevi, Beograd. Občina Ljubljana^ kot glamo mesto slovenskega dela naše države, se klanja manom največjega našega državnika Nikole Pašiča in izreka velečislani njegovi rodbini svoje globoko sožalje. Depu-tacija mesta Ljubljane se udeleži pogreba velikega pokojnika in položi na njegovo krsto venec naše, občine. . 1— Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. I. plenarni sestanek ee bo vršil v četrtek dne 16. decembra 1926 ob 20. uri, v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: a) poročilo izvršilnega odbora; b) finančna akcija; c) imenovanje finančnega komiteta; d) volitev nadzornega odbora; e) samostojni predlogi; I) razprava o spomeniku; g) slučajnosti. Samostojni predlogi vse vlagajo pri izvršilnem predsedstvu pred otvoritvijo zborovanja. Na ta sestanek so vabljeni vsi gg. člani častnega predsedstva, vsi člani reprezentančnega odbora, predstavniki vseh v reprezentančnem odboru zastopanih organizacij, člani umetni-ško-tehniškega komiteja in zastopniki časopisja. Vabila so bila dostavljena te dni in istotako tudi poverilnice za delegate posameznih organizacij. , , , i • 1— Mestna ljudska kopel v kolodvorski ulici bo radi znaženja zaprta od torka do četrtka, to je od 14. do inkl. 16. decembra t. 1- 1— Esperantski tečaj za začetnike bomo otvorili na Glincah (Vič), ako se ko prca vilo dovoljno število interesentov. Učmna znaša 20 Din na mesec, za študente^'-jence 15 Din. Vsi interesenti se naj prijavijo pismeno na »esperanta kurso en —• Vivu esperanto! ZAHVALA. PriUkom skupščine Glavnega Savem dfn činovtnika i elužbemka, ki se je vršila 4. Še o svobodnih akademikih. »Narodni Dnevnik« je naši skupini na univerzi posvetil hvalevredno pozornost in v svojih člankih je dal tudi nekaj realnih nasvetov, kako naj organizirano začnemo in kje naj se lotimo. Med akademiki pa — kakor je videti — še zmerom ni dozorelo spoznanje, da je že davn a j prišel čas ©motrenega dela, in še zmerom se na nekak aristotelaki način razpravlja o potrebi organizacije, o nujnosti tretjega gibanja itd., ne da bi se izvajale konsekvence. . ^ Na zadnjem sestanku smo povdarjah, da nas razen negativnih momentov (.odpor proti stari demokratski in klerikalni stranki) vežejo tudi pozitivni: nacijonalni slovenski in moderen socijalni program. Slovenski narod je beden narod. Kmeta gruda več ne redi — prevelike so terjatve davkarjeve — s silno naglico pada v uboštvo, ee proletarizira. Industrija počiva, nima dela za toliko rok in menda še nikoli ni bilo tolike emigracije iz Slovenije kakor v teh zadnjih letih. Pod laškim imperializmom gine sto Slovencev. Garatfcija pa, da se otmemo iz tega težkega položaja, je v močno razviti nacijonalni zavesti širokih plasti slovenskega naroda, v razpoloženju naroda za združeno, svobodno Slovenijo. — Svobodni akademiki naj v svojem gibanju dajo dudka tej silni težnji, njih d pl o naz ne bo omejeno le na afltndemsJci krog, temveč naj gredo med ljudstvo, tam ee naj uče in tam naj delajo. Na tem prizadevanju, mislim, bo mogoče združiti del slovenskih, pa tudi ostalih akademikov. Predvsem mislim tu na Hrvate, pa tudi na demokratično, progresivno misleče Srbe. Naša zahteva po nacionalni svobodi in po odpravi socijalnih krivic ogroža samo imperialistične reakcijonarje, vsa nacijonalno in socijalno napredna gibanja pa nam bodo dobrodošli zavezniki. Cas je — in še posebej za nas mladino je čas da se očistimo navlake, ki smo jo z materinim mlekom od starih generacij vsesali v duše in živote, da ^o topi in brezentoi za velike' dogodke, naših dm in okorni, nerodni, kadar reagiramo. Učimo-se pri narodih Orienta, ki se s tako silnim hemzmoip hnriio za svoje domovine. Ne s)ej>a ‘ S mržnja — resnično bratstvo med svobodnimi narodi bodi naše na®610; Obeta se, da se v kratkem začne predavanja o perečih problemih- ki so še nerešen Fr - lep"« ItebiS in ?'nli01,1 "«S«8» i«1* “ '”d0 stali. Poravnajte naročnino! Esperantska prireditev « Nerodnem domu. V sobtoo zvečer je priredil ljubljanski esperantski klub zelo uspelo in dobro obiskano prireditev v Narodnem domu, posvečeno manom ustvaritelja esperant-skega jezika dr. Zamenhofa. Večer je otvoril predsednik kluba g. Harkov s pozdravnim govorom, v kate-rem je povdarjal, da dr. Zamenhof ni velik samo radi tega, ker je ustvaril jezik esperanto, temveč mnogo bolj radi globoke notranje ideje esperanta, zaradi njegove pacifistične ideje in ideje kulturne vzajemnosti vseh naredov. G. Harkov je ponovil svoj nagovor v esperantščini. Esperantsko himno, ki jo je nato igral železničarski orkester »Sloga«, je občinstvo poslušalo stoje. Slavnostni govor o dr. Zamenhofu je nato govoril g. Winterhaltner iz Maribora. Po svetovni vojni so nastale nove borbe in zdi se, da je pacifistična ideja esperanta skoro brezupna. Vidimo, kako se križajo interesi mednarodnega delavstva z interesi mednarodnega kapitala, kako se vrše politični in gospodarski boji med posameznimi narodi, kako se bore; med seboj razne ideje. Toda ravno v takem času in v takem položaju je esperantsko gibanje zlasti umestno. Esperanto ne več mrtev, nego živ je-• z>k, ki ga govore stotiseči. Radio in zrakoplov sta skoro odpravila meje med narodi in ravno sedaj se čuti potreba, da imajo narodi neko sredstvo, s katerim bi bilo olajšan® občevanje med njimi. Ponos vsakega naroda ne dopušča da bi priznal tuj jezik kot občevalno mednarodno sredstvo. Zato je edino umesten je-*ik, ki ni last nobenega naroda in to je esperanto. O bodočnosti esperanta so se izrazili priznavalno mnogi veliki duhovi kakor sta to državnika Macdonald in Her-riot ter pesnika Tagore in Gorki. Tagore je dejal o esperantu: »Gre za iznajdbo z velikanskimi perspektivami!« Esperanto se uporablja danes v trgovini, v znanosti, v politiki, propagirajo ga vse Tadiopcataje, mnoge univerze. imajo že svoje esperantske stolice, esperanta se uče naredi vse kontinentov. Ustanovitelj esperanta dr. Zamenhof je bil rodom poljski Žid ter je bil po poklicu zdravnik v Varšavi, kjer je bil zelo priljubljen zlasti med nižjimi sloji radi svoje usmiljenosti. Vse svoje življenje je posvetil ustvarjenju mednarodnega jezi- j ka, ki ga je smatral kot nujno potrebno ! c.-.ncvo mednarodne pacifikacije. Pacifistična ideja je notranja in osnovna ideja esperantskega gibanja. Predavatelj je zaključil svoj govor z vzklikom: Hočemo, da milijoni čutijo in mislijo v istem jeziku in da postane espe-nm ts ki jezik posredovalec med vsemi narodi in da tvori splošno vez od človeka do človeka in od srca do srca. Po predavanju sta zapela operna pevca ga. Thierry-Kavčnikova in g. Banovec štiri pesmi, ki so vžgale publiko. Ga Thierry-Kavonikova je žela za svoji sijajno prednašani pesmi in sicer za Straussovo »Cecilijo« in Konjovičevo serenado »Pod pendjerk buren aplavz, enako tudi g. Banovec za Hatsejevo arijo »Da sem bogat« in za Leoncavallovo »Matinatto«. Obema pevcema sta bila izročena šopka cvetlic. Občinstvo je presenetila pogumna deklamacija malčka Fabinca, ki je prednašal dr. Zamenhofovo Mia penso« (moja misel) v esperantščini. Mnogo priznanja s strani občinstva je veljalo tudi toplo in čustveno izvajani esperantski deklamaciji gdč. Olge Topo-lavčeve: »La prego sub la verda stan- dardo« (molitev pod zelenim praporom). Po končanem sporedu se je razvila živahna zabava, ki je trajala preko polnoči. Ivo: Grahor: SLOVANSKA POLITIKA. Panslaivizem, slovanska vzajemnost, slovanska skupnost so le še trije pojmi, ki so se pred svetovno vojno razvijali in družili, a jih je 20. stoletje zavrglo. Njihova zgodovina je združena z osvoboditvijo avstrijskih in balkanskih Slovanov in njihov odmev je prijateljstvo med Cehi in Jugoslovani, edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozitivnih uspehov slovanske misli ne smemo precenjevati, ker so neuspehi še veliko večji. Sovraštvo med Rusi in Poljaki je ostalo in se še poveičalo v ukrajinskem vprašanju, sovraštvo med Bulgari in Srbi se trdovratno nadaljuje, med Slovaki in Čehi je zrveza zelo slaba. Med Poljaki in Čehi je mnogo razlik, ki se odražajo v boju za Šlezijo in jih prezgodnji pokret za zivezo obeh držav ni odpravil. Mnogo Slovanov pa je ostalo v tujih državah: Lužiški Srbi, ki so odrezani, Poljaki v Nemčiji, Slovenci in Čehi v Avstriji, Slovenci in Hrvati v Italiji itd. Notranjim problemom Slovanov se torej še vedno pridružujejo zunanji in naša dolžnost je, da proučujemo vsa ta vprašanja. Posebno v novi Evropi je to nujno in moramo biti hvaležni dr. Benešu, ki je kot prvi spoznal, da slovanske države ne morejo živeti brez prirodnih stikov, ter v svojih letošnjih govorih opozoril na slovanski razdor. Ponslavizem se je naslanjal na carskega medveda, a že tedaj je bilo jasno, da Rusija ni odkritosrčno za slovanstvo. Zatirala je posebno Poljake in s tem zasejala seme razdora. Tuj vpliv pa je ta razdor še povečaval. Največji primer nudijo versko-katoliška orijentacija Poljakov germanofilstvo Bulgarije, nasprotje med Hrvati in Srbi ter nova doba slovaške politike. Poleg Nemcev je še vedno rimski papež važen činitelj -v slovanskem svetu. V naši dobi pa so se jima pridružili še Angleži, Francozi in Italijani. Ali čutimo to resnico? Če nismo slepi jo lahko tudi vidimo. Potem jo moramo sprejeti kot nauk, ki nam ga daje Evropa in storiti m CIJSKI BUREAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Novost v Ljubljani! HsmIov lwul« »ti » #OBOM4. T«l«lon Int. IL 45-4. PODBUtNICB: Maribor, Jesenice. Roteek. Ofcavija *»• * ta stroko spadajoče posl* najhitraja la pod k»-• lantnimi pogojL SasiopnOd tfrutbe »po Irtih vo* #. O. M. ** r ekspresne poSUlke. C Nov izum. Konec staremu sistemu Lignje b ez čopiča. Ugled vsakega lastnika avtomobila povzdigne lepa zunanjost njePouk< ■a dom, obrt in Induatrlfo yf vakh oprsmah. tototam pletilni strol OUBIIO hat • nimji k uflatM. VaClatna garancij« Mik« MMi tudi M rtr«i«. ■ ^ES»© ji Josip Peteline Ljubljana ■§> Mn mioHnH Stekleno ttreino opeko Imajo *'•*! no v talogi Zdruiene op* Varne <1 d- v LjubIj w tovarna vinskega kisa, d. 2 o. z., Ljubljana, Vsem, ki so našo nepozabno sestro in teto gospodično darovali vence in cvetje v to noJmoder-r Jugoslaviji. M. la, EL. Oglašujte v Narodnem Dnevniku1 n vUiliMt* fVrntfih — Zs tiskarno »Merkm« odgovarja: AadieJ Sever Vsi v Ljubljani Iadijatelj: Aleksaad« *«1ew»Ur. - Urejaje: Vtodlaitr Svatek. I i ta oao CLAUDE PARREBE 0 ŽENI PRIHODNOSTI. Slavni francoski pesnik Claude Farrere je imel te dni na Dunaju predavanje. Predaval je o ženi prihodnosti. Claude Farrere ni zoper moderno ženo, pa tudi ne za ženo iz polpretekle dobe. On je za ženo! Claude Farrere tudi ne misli, da je današnja žčna direktno nasprotje žene izza polpretekle dobe, niti da mora postati žena prihodnosti direktno nasprotje današnje žene, da bo izopet po njegovem otkusu. Prav-tako zavrača Claude Farrere odločno predsodek, da hoče govoriti o modi, ali pa da meni. da zamore moda upi i vati na bistvo človeka. Claude Farrere sproži par vprašanj ter pusti, da jih preživi občinstvo ob njegovih dražestnih primerah, apergujik, samo. Kakšna je bila dama izza preteklega časa? Farrere čita spomine Turkinje izza »prejšnjega režima«, torej iz dobe, ko mladotur- škega potreta še ni bilo, čita memoare Japonke iz 11. stoletja ter konča po par dov-tipnih aperoujih s stavkom, ki vsebuje misel, da bi te žene rade živele stoletja tako kot so živele. Ali je s tem rečeno, da je bila ta žena, da«i je bila nedvomnno sužnja, nesrečna? Ali dokazuje to nasprotno? Tako argumentira Farrere ter vpraša končno, mogoče ne neupravičeno, če bi mar današnja žena ne živela rada stoletja, tako kot živi! Vse to pove na prijeten način, kot izboren causeur. Pesnikov glas pa doni krepko kot grom, kadar po ženah udriha, po ženah, ki so izgrešile svoj ženski poklic ter se posvetile profesuri ali pa medicini. »Zena«, pravi, »ki je postala zdravnik, stoji v trenutku, ko se zaljubi in se ji ljubezen vrača, pred alternativo: Mož ali medicina! Obojega obenem, ljubiti in operirati, ji narava ne dovoljuje. Zato pa naj žena možu na potih njegovega poklica, njegove častihlepnosti in njegove veličine ne skuša slediti prav do konca. Moz je rojen z drugimi premisami kot ona. Moz zamere vporabljati silo, ki mu jo dodaja ljubezen, produktivno v svojem poklicu, pri svojem delu. Mož ima večjo delovno silo, če ljubi, žena pa manjšo, ker je posledica dileme: »Ljubezen — poklic« mesto ojačenja razcepljenje sil.« In kakšna naj bi bila po Farrerjevem mnenju žena prihodnosti? Žena naj pride zopet velja torej Ameriko z bojno opremo vred okoli 50 tisoč dinarjev letno. PIJANA DGODIVŠČINA. Manuk- Effendi je obiskal nedavno s svojo soprogo svojega brata Jervanta Eflendija na krasnih Prinkipiških otokih. Po opulenlnem obedu se je pedala družba na izpreliod ob morski obali. Ker je bilo lepo vreme, se je ■založila trojica bogato ,z jedjo ter najela motorno ladjico, da bi prebila popoldne na morju. Ko so se vozili par ur po morju, se jih je lotil glad in jeli so jesti. Seveda so zalivali slaščice pridno z močnim žganjem •dušik-om*'. Prijazen kot je, je ponudil Ma- nuik Effendi par kozarčkov žganja tudi strojniku. Ta se ni dal dolgo prositi. Ko sp je stemmilo,-se je hotela družlba vrniti domov. Tedaj je postalo strojniku vsled preobilo zavžite pijače nenadoma slabo .. -Da bi se neženirano izpraznil, se je siklonil preko ograje in — telebnil v morje. Tega ni nihče opazil. Manuk in njegova družba so se medtem veselo zabavali. Motor- J na ladja je brnela in brnela ter se bližala brez pilota luki Hialkl. Ker ni zmanjšala br- | zine, so jeli gosti šoferja iskati. Ni ga bilo nikjer. Absolutno ga niso mogli najti. Tedaj sta se polastila vesele družbe strah in groza. Ker ni znal nihče od družbe ravnati y, motorno ladjo, so jeli vsi trije iz vsega grla obupno klicati na pomoč. Katastrofa se je bližala. Vsak hip je morala ladja treščSti z ! vso silo ob ikamenje ter se razbiti... Končno, v zadnjem hipu, ji je priskočil na pomoč neki parnik, jo ujel in rešil, toda o šoferju ni bilo sledu. Možakar je bil, pijan ko čep. utonil. ! rtudyard Kipling: 114 a o dzuntjli Tisto j^sen pa so se vse lisice obrnile* na jug in niti rosomah, oni renčeči, topoglavi mali tat s snežnih •poljan, se ni potrudil, da bi si ogledal vrsto praznih pasti, ki jih je bil nastavil Kotuko. Rod je izgubil nekoliko najboljših lovcev, ki so bili močno ranjeni v boju z muškatnim volom; ta dogodek je naprtil ostalim več dela. Kotufo je dan za dnevom hodil z doma z lahkimi sanmi in šest, sedem najčvrstejšimi psi, in je gledal in gledal, da so ga nazadnje oči bolele, da bi uzrl na ledu kraj, kjer si je morski pes niorelbiti* izpraskal dihalno luknjo. Pes Kotuko je obhodil na dolgo in široko vso pokrajino in deček Kotuko je v mrtvaški tišini 'ledenih poljan tako razločno slišal iiznad luknje napol pridušeno razburjeno cvilenje merskega psa kake tri milje daleč kakor da bi bil poleg njega. Ko je pes našel tako luknjo, si je deček zgradil nizko steno iz snega, da bi se obvaroval vsaj za silo pred ostrim severnim vetrom, in tamkaj je čakal deset, dvanajst, dvajset ur, da je prišel morski pes dihat; oči šo se mu kar oprijele malega znamenja, ki si ga je bil naredil nad luknjo, da je imela harpuna lažji cilj; ped nogama je imel majhen prostirač iž kože morskega psa, nege pa zvezane v takozvanem tutare-angu ali zaiponi, o kateri so bili govorili stari lovci. Ta s zapona je zato, da lovec ne premika nog, kadar čaka j in čaka, da se prikaže ositrosluhi morski pes. Akcorav- , no ni pri tem nič razburljivega, si vseeno lahko mi- j slimo, da je tako mirno sedenje v zaponi, ko kaže to- \ plomer 409 C pod ničlo, najhujše delo, ki ga Inuit pozna. Kadar sta ujela morskega psa, je pes Kotuko odskakal naprej, vlekel svojo vrvico za seboj in pomagal potegniti plen do sani, kjer so utrujeni, lačni psi mrko ležali v zavetriju razklanega ledu. En morski pes ni dosti zalegel, kajti vsaka usta v vasi so imela pravico, da so se nasitila in potratili niso ne kosti, ne kože. Pasji živež so porabili za ljudi in Amorak je krmila pse s kosci starih šotorov iz kože, ki jih je izbrskala izpod spalne klopi; psi so tulili in tulili, in ko so se zbudili, so zopet tulili od gladu. Tudi po svetilkah v kočah si lahko uganil, da je lakota blizu. V dobrih časih, ko je bilo ribje masti v izobilju, je gerela luč v čolnu podobnih posodah dva čevlia visoko — radostna, oljnata, rumena. Se aj pa ie bila komaj šest palcev visoka, in Amrak je skrbno potisnila stenj iz mahu nazaj, kadar je neopazovan pismen za trenutek svetlejše vzgorel, in oči vse' diužine so sledile njenim rokam. Grozota lakote tam zgoraj v silnem mrazu pa še ni tako strašna kot umiranje v temi. Vsi Inuiti se silno boje teme, ki se zgrinja nanje vsako leto šest mesecev brez prestanka, in kadar g'°re svetilke po hišah nizko, se poloti ljudi sbrah. A še hujše je ime-lo priti. Preslabo krmljeni psi so revskali m renčali po veži, gledali neč za nočjo v mrzle zvezde in povoha vali po ostrem vetru. Ko so nehali lajati, je vse objela silna tišina in ljudje- so slišali, kako jim kri polje v drobnih ušesnih prehodih in jim srce razbija z neverjetno močnim glasom. Neko noč je pes Kotuko, ki je bil v c premi nenavadno mrk, skočil pokonci in pritisnil glavo ob kolena Kotuku. Kotuko ga je božal, ali pes je 'še bolj slepo pritiskal vanj ,in prilizoval. Teda^cd se je prebudil Kadlu, prijel, veliko volčjo glavo in ji strmel v steklene oči. Pes je cvilil, kakor hi se bal, in se tresel med kole>ni Kadlua. Dlaka se mu je ježila po vratu in renčal je, kakor da bi bil kak tujec pred vrati; nato pa je veselo .zalajal, se valjal po tleh in hlastal kot ščene ko Kotukovih škornjih. »Kaj pa je?« je vprašal Kotuko, ki ga je jel strah obhajati. >Bclezen,« je odgovoril Kadlu. »Pasja bolezen«. Pes je vzdignil gobec in iznova začel lajati. ;>Kaj takega še nisem doživel. Kaj pa bo naredil ?< je rekel Kotuko. (Dalje prihodnjič.!,