p k o i. etarec je \ delavski list za mislece c it atelje PROLETAREC Matvil» Ju^»NlovnnNkr Sofialiwiirne Xveze in Proavetne Halirc official organ of j. s. f. and its educational bureau ST. — NO. 1754. IllMi M Um* Mit«. Im «. 190?. •« Ik* PNI «Iti« »' «UM». »*• IM A«* ti (Mrm d K»« ). i«'« CHICAGO, ILL., 23. APRILA (April 23), 1941. PubMahsd W^lcly nt 2301 S. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXVI. v Mnogo je vzrokov ki so pripomogli k padcu Jugoslavije TUDI RUMUNIJA ZAHTEVA PLENA. — MUSSOLINIJEV ZET NA POSVETOVANJU Z NEMŠKO VLADO O RAZDELITVI POGA2ENE DRŽAVE. — "OSVOBODITEV" HRVATSKE OSTER NASTOP AMERIŠKE VLADE Slučaj Jugoslavije daje vojaškim krogom, politikom, koloni; r jem. in drugim, ki se zanimajo zanj, veliko misliti. Na primer, trditve, da se bo jugoslovanska armada umaknila v gore, v katerih nemški "bliukrieg** ne bo mo(gel veliko opraviti, se niso uresničile. Jugoslovanska armada je bila ra/.bita in potolčena že v prvih d ne v vojne, bodisi na planem kol v gorah. NcniAka strategija, ugrabljena na Poljskem in potem v drugih deželah, se je tudi tu obnesla boljše kot so si nacljski poveljniki upali pričakovati. Razbili so v nekaj urah napadov iz zraka komunikacijska sredstva, napravili z bombardiranjem zmedo med civilnim j,-rtbival4vom, ubili tisoče ljudi, odrezali z naglo invazijo jugoslovanske armade druga od druge in pognali enako naglo, kakor svoj blitzkrieg, tudi peto kolono v akcijo. Nemci v Jugoslaviji *o bili organizirani v po«ebna "kulturna" društva, za kakrAna jim je vlada v Beogradu dala dovoljenje se koncem preteklega leta. V njih so se vežbali in si dajali navodila, kaj jim je storiti, kadar pride čas za udar. Dne 6. .aprila so na strategičnito krajih prerezali brzojavne naprave, uganjali sabotažo na radio postajah, v industriji in kjerkoli že so bili upoileni, ob enem pa s svojo propagando in naduto-stjo sejali smrtno «rožo med prebivalstvo. , Na Hrvatskem ¿o imeli pomoč Paveličevih agentov in tistega dela hrvatskega naroda, ki sovraži Srbe bolj kot karkoli drugega na «vetu. V depeši iz Aten dne 19. a-prila je poročano, ua dolii premier Dušan Simovič Hrvate za največji vzrok tako naglega poraza. Stare mržnje in nezdrava politika bmgradske kamarile pač niso mogle biti sredstvo za pobratenje in za skupni odločni naj>or v uri preizkušnje. Dočim m nemške čete pripravljale u-dar, so se politiki v Beogradu in Zagrebu drug drugega iz-prasevali, kakšne nakane goje v svojih mu«lih. Dr. Maček na primer je hotel od Dušana Si-moviča izvedeti, da-li bo nje-rov režim spoštoval avtonomijo Hrvatske, nemški in Pave-ličevi agenti pa so begali narod, da se srbska armada pripravlja napasti Hrvate in jim vzeti "svcenecrki, potem v Bosni in Hercegovini ter nekaj v Dalmaciji. Nemci so se v razbitju države ponlužili enake metode, z enakim uspehom kot ko »o razkosali Cehoslovasiko. Tam so si izbrali za žrtev Cehe, Slovake pa "osvobodili**, v Jugoslaviji pa so si vzeli za tarčo Srbe, Hrvatski pa so daH 44neodvisnost". Slovenijo so pridružili Nemčiji direktno in' ji imenovali enega glavarja za Spodnje Štajersko in drugega za Kranjsko. Dalmacijo si laste Italijani. Hrvatska je poetala nacijski pro-tektorat. Bolgarija je dobila nekaj in Madžarska precejšen k on. Kako mislita Hitler in Mussolini, oziroma Hitler, ker Muasolini več ne odločuje, meje razbite Jugoslavije končno določiti, ni Se znano. Ve se le, da pride večinoma vsa v "nemški življenski prostor". (Zadnji pond. je bilo poročeno po radiu iz Berna v fivici, da se konferenca za določitev točnih mej razkosanim krajem Jugoslavije že vr&i. Italijanski ko m i si j i, v ta namen načeljuje italijanski vnanji minister grof Ciano.) Marsikdo sedaj smatra, da je bilo napačno, ker Jugoslavija ni oatala zvesta pogodbi, ki sta jo sklenila s Hitlerjem Dra-giša Cvetkovič in Cincar-Mar-kovič, oziroma sta le podpisala, kar jima je Hitler predložil. Par dni nato sta bila strmo-glavljena. Ako bi bila oatala na krmilu, bi bila Jugoslavija prav' tako osvojena za tretji rajh, le, da bi se to izvrftilo na miren način, kakor se je na Cehonlovaškem, v Rumuniji in Bolgariji. Hitler jo je kratico malo hotel podse in jo je sklenil vzeti mirno, ali pa s silo, če se bi uprla. Opozicija proti Cvetkoviču je v Beogradu sklenila, da za Srbe ni častno iti mirno pod Nemce, kateri so jim že v prejšnji vojni povzročili neizmerno gorja. Tudi so smatrali, da bi »i umazali svojo čast pred Angleži, ki so jim že toliko pomagali. Angleški in ameriški zastopniki so jim -zagotovili pomoč, če se ne udajo. Ampak je niso dobile nikakršne, ker »o bili takoj odrezani od Grčije In njihova armada je bila prenaglo poražena. (Nadaljevanje na 5, strani) AmfrUka vlada j« podvaela proti ilalijanikim mornarjem, ki «o bili aretirani Na italijanskih pamikih v amoriakik lukak valed aabotai«. atrogo •odno poatopanje. PrUadoti ao tudi uradinki v italijanakik konaulatih in poalaniatvu v Waahinfton». Na gornji aliki jo nekaj ¿lanov moštva > »tali janakega parnika Santa Roaa, ki ao jik odvedli uklenjene v jeco v Cloucea-ter ju. N. J. Poroči vo sanje jo bilo določeno v vaoti $185.000. DVE PROPAGANDI V BOJU DRUGA Z DRUGO RADI PODPIRANJA ANGLIJE IN NEVARNOSTI ZAPLETA V VOJNO SENATOR NYE PRAVI, DA JE IMPERIJ VELIKE BRITANIJE OBSOJEN RAZPADU, IN NI VREDNO, DA BI GA BRANILI. — TUDI PRISTAŠI ROOSEVELTOVE VNANJE POLITIKE NE DRŽE ROK KRIŽEM PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO etrl Unija ILGW v Chicagu, ki je priznana v delavnicah ženskih oblek, je sklenila z delodajalci novo pogodbo brez da bi ji bilo treba poslati delavce v stavko ali se pogajati s pomočjo vnanjih posredovalcev. Vodstvo unije poudarja, da se bi lahko tega načina poslužile vse korporacije in unije, pa ne bi bilo toliko stavk in pobojev ter vpitja, da se sabotira narodno obrambo. ti ,.*'* '** Anglija doiivlja zadnje čase v vojni z os&čem udarce vsepovsod, razen v Etiopiji. Nemški letalci ji ru&ijo mesta čez-dalje bolj. njeno industrijo in železnice, na morju pa ji uničujejo tovor. Ako v tem konfliktu pade še Anglija, bo Hitlerjev triumf popoln. % Unija porter jev v pu 11 mano-vih vagonih, ki so jo pred leti pomagali ustanoviti zamorski socialisti v New Yorku, je nkle-nila p Pullman Co. novo pogodbo, ki pomeni nove pridobitve za njene člane. Ko je bila ustanovljena, so mnogi prerokovali, da ne bo nikoli uspela, ker je zamorce, posebno porter je, težko organizirati. Nemčija je vzela Francozom 53 tovornih in potniških ladij. Njihna teža je večja, kot pa teža nemikih in italijanskih ladij, katere je zasegla v svojih lukah ameriška vlada. Propaganda proti podpiranju Anglije se v £ed. državah veča. od dne do dne vzJic temu, da je bil v kongresu "lend-leaae billM že pred tedni sprejet in je dobil v obeh zbornicah veliko večino, čim slabAe gre Angliji, jačja je kampanja proti nji. Hitler ima v tej deželi sto-tisoče pristašev; poleg njih de- luje proti podpori zaveznikom večina pacifistov, ftsolac ion isti; irska hierarhija, komunistični aparat in razni bogataški ter reakcionarni elementi,, ki so združeni v "America First". Pomagajo jim v enaki propagandi kolikor največ morejo tudi komunisti, in z udeležbami na shodih nemške in italijanske organizacije. Hitler je 20. aprila praznoval svoj 52. rojstni dan. Dobil je mnogo daril v obliki zmag na Balkanu in v pospeševanju nemških napadov na angleška mesta ter na angleške ladje. Dejal je, da so ga ta "darila" najbolj vzradoe4ila. Senator Taft, Wheeler, Lindbergh, McCormick, Ford in drugi nasprotniki Rooseveltove vnanje politike vpijejo proti diktaturi in nekateri pozivajo ljudstvo celo na odpor, češ, da le ako se zakonu za podpiranje Anglije, ki ga je sprejel kongres, upro, neglede na kak način, bodo ohranili mir in svobodo te dežele. Te vrste taktika vodi rv* v diktaturo. Ljudje, ki so proti nji najglasnejši, jo bodo s takimi sredstvi najprej izzvali. Raymond Moley je bil v po- četku Rooseveltove administracije eden glavnih članov njegovega takozvanega "brain trur sta". Ko se je s predsednikom spri, je postal njegov kritik. Tako tudi v vprašanju sedanje vojne. V hotelu Sherman v Chicagu je Moley na shodu 800 "biznismanov" izjavil, da so "levičarji" v zvezni vladi z Roo*e vel torn na čelu zato tako za Anglijo, ker upajo, da bi v slučaju zmage prevzela vlado (Nadaljevanje na 4. strani). Boj proti unijam je sedaj nekako v ozadju, toliko bolj pa se je «povečala propaganda proti Rooseveltovi vnanji poli-.iki, o kateri nasprotniki trdijo, :la vodi neizogibno v vojno. Sploh postaja tu kampanja že histerična. Poziv na "upor" Nekateri govorniki pozivajo udeležence svojih shodov, da naj se za pre prečen je vstopa te dežele v vojno poslužijo kakršne i »a koli sredstva. V letakih, ki jih je izdal Citizens' Keep America Out of War Committee z vabilom na shod, pravi, da je zakon H. R. 1776 tako očitno neustaven, da ga ljustvo ni dolžno spoštovati. Svobodnim ljudem se ni treba ravnati t>o njegovih določbah, je klic v omenjenem cirkularju. Gre se namreč glede postave, zvana tudi "lend-lease bill", ki daje predsedniku pravico in moč pomagati zaveznikom v vojni z osiščem materijalno v v«akem oziru. Dasi je bil sprejet v obema zbornicama z veliko večino, se boj proti njemu nadaljuje bolj in bolj pod geslom. da le ako se to moč predsedniku vzame, nas ne bo mogel zavesti v vojno. Nye prerokuje razpad Anglije Senator Nye je na shodu v New Yorku dejal, da je razpad Anglije neizogiben, kajti nobeno cesarstvo ni trajno.44Ampak ni treba, da se bi mi v Ameriki bali posledic poražen ja Velike Britanije. Saj je bila ona na mednarodnem trgu trgovini Zed. držav največja tekmovalka. Torej če propade, mi ekonomsko ne bomo trpeli radi tega,*' je ugotavljal N.ve. Z istega stališča govori na shodih proti podpiranju Anglije Charles Lindbergh. Senator Wheeler, ki je glavni voditelj Volacionistov, pa pravi, da njemu sicer glede Anjglije ni vseeno in ji želi zmago, toda je absolutno proti, da bi ji k zmagi mi pripomogli. On je bil minulih par tednov skoro stalno na potovanju ter govoril na shodih in v radiu, da pridobi ljudstvo za nevmeSavanje v vojno. Zelo aktiven v tej opoziciji je tudi senator Taft in precej drugih senatorjev ter poslancev, poleg teh pa veliko propagand istov, med katerimi sta najglasnejša lastnik čika^kega dnevnika Tribune, R. McCormick in duhovnik dr. John A. O'Brien, profesor na katoliški univerzi, ki je skoro vsak dan na kakem shodu. Glasan je tu- di "father" Coughlin, ki pa nima vpliva, kakor ga imajo prej omenjeni. Nasprotna stran tudi v akciji Tudi pristaši Rooseveltove vnanje politike ter njegovih nazorov o bodoči ureditvi sveta za demokracijo in trajen- mir so na delu. Javnost prepričujejo, da je za varnost in ugodno bodočnost Zed. držav potrebno, da se Hitlerja sedaj porazi. In ker je to namen Anglije in drugih, ki ji pomagajo, je v interesu naše republike, da tudi ona pomaga. Tu pa se mnenja mnogih križajo. Eni so samo za materijalno pomoč, drugi pa so za odkrit vstop v vojno, ker smatrajo, da Anglija sama Hitlerjeve sile ne bo zmogla. Ako bo poražena, bodo potem Zed. države osamljene v tekmi 2 mogočnim osiščem. ki bo kontroliralo tri -kontinente in postalo nevarno tudi Južni in Severni Ameriki. In to ne samo v militari-stičnem oziru, nego s svojo propagando in ideologijo. Oni pravijo, da bo nevarnost, da dobimo na ta kontinet fašizem, veliko večja, če Hitler zmaga, kot pa, če se Zed. države spuste v boj z njim sedaj in ga porazijo. Večina ameriške javnosti pa je le za materijalno podporo v ta namen, ne pa, da bi se zakopali v vojno. Taktika Nemčije Hitler se boji, da bodo materi jalni podpori Angliji, zapo-padena v municiji, živilih itd., sledile kmalu tudi ameriške vojne ladje, vzlic opoziciji, ki v Ameriki zahteva, da ameriške vojne ladje ne spremljajo angleškega tovora v Anglijo, da bi ga Ščitile pred nemškimi bombniki, podmornicami in ru-Žilei. Vsled te*ra, ker zelo računa ¡z možnostjo, da bodo Zed. države bolj in bolj zapletene v vojno na strani AngHije, je pod-vzel ofenzivo na raznih bojiščih, da Anglijo spravi na kolena predno ji bi. mogle Zed. države izdatno pomagati. Poslednje tedne njegov blitz-kriejg spet uspeva toliko, da za Anglijo slabo kaže in morda tudi materijalne pomoči iz A-merike ne bo tja pravočasno v zadostni meri. Treba namreč pomisliti, da ogromne količine (Nadaljevanje na 5. strani.) Samomori ministrov vsled groze pred nacijskim terorjem Madžarski premier grof Paul Teleki je bil prvi, ki si je vzel življenje rajše kot da bi izpolnjeval Hitlerjeve zahteve. Madžarska je letos sklenila nana-padalni pakt in prijateljstvo z Jugoslavijo. Ko se je Hitler odločil za udar vanjo, je Telekiju sporočil, da mu morajo biti prosta vsa prometna sredstva na Ogrskem za premikanje nemške armade na njenem pohodu v Jugoslavijo. V protest proti tem in drugim poniževalnim zahtevam si je vzel življenje. Minuli teden pa je izvršil samomor grški premier Alezan-dros Korizts. V poslovilnem pismu je dejal, da ga je neenaka borba, v kateri je Grčija v vojni z dvema velesilama, živčno ugonobila ter je najboljše, da si stori konec. Nemška propaganda je trdila, da so ga ubili Angleži, ker je bil za mir, toda verodostojni viri na Grškem to odločno zanikajo. Korizia je gledal tragedijo svoje dežele, videl zlom Jugoslavije, umikanje Turčije iz pogodb, ki jih je sklenila z Grčijo in Anglijo ter smatral, da je katastrofa za Grčijo v vojni s tako mogočno silo neizogibna. Ni ji hotel gledati konca. Predavanje o tragediji Jugoslavije V petek 25. aprila zvečer bo v Slov. del. centru na 2301 So. Lawndale Ave. predaval o tragediji Jugoslavije J uric a Bjan-kini. Vstop vsakemu prost. V nedeljo bo konferenca P. m. v Milwaukeeju Prihodnjo nedeljo 27. aprila bo v Milwaukeeju konferenca JSZ in Prosvetne matice. Vršila se bo v šoštaričevi dvorani na 539 S. 6th St. Prične se ob 10. dopoldne. __. _ Nemci v Libiji hitrejši kakor Angleži Lanskega 9. dec. so Angleži podvzeli ofenzivo proti italijanski armadi v Libiji in jo gnali v beig do konca feb. Poraženim italijanskim četam so prišli na pomoč Nemci, podvzeli protiofenzivo in pognali Angleže v beg, da so jim vzeli vse pridobitve v treh tednih »n prišli preko vse zasedene Libije v Egipt, ki je Na dtugi strani so mnogi ugibali, da ji ni nemško prodiranje na Balkan prav nič všeč. To je potrdila s tem. da je prijela Bolgarijo in še bolj pa Madžarsko. Prvo, kertQe dovolila, da jo je okupirala nemška armada, drugo pa, ker je udrla v Ju- goslavijo. Značilno pri tem je, da je sovjetski tisk kritiziral samo ti dve mali deželi, ne pa Nemčijo, ki je tolovajstvo izvr-šila! V Berlinu so pisali, da je bila sovjetska vlada o nemških nakanah na Balkanu v naprej obveščena, kakor določa nena-padalni pakt med Moskvo in tretjim rajhom. Vse, kar je Sovjetska Unija počela v sedanji vojni dosedaj, skozi od kar je sklenila pakt s Hitlerjem, je bilo v korist osišču. To seveda ne pomeni, da mu zaupa. A očitno je, da vlada v Moskvi bolj rnrzi Anglijo in Zed. države, kakor pa Nemčijo. Italijo in Japonsko. Del«, ono mai drugim Nabiralci oglasov, uredniki, sotrudniki in tiskarji so delo z Majskim glasom dokončali, enako upravnik, kor se ureditve tiče, toda pred nami je novo delo. Pred nami je naloga razpečati Majski glas med ljudi. Tam, kjer ostanejo naročeni izvodi na policah, jc bilo vse delo prej omenjenih zaman. Potrebno je torej, da si vzajemno pomagamo pri roz-pečavanju te revije, ker le na ta način pride v čim-večjem številu med ljudi. 0 njeni vsebini je omenjeno na drugem mestu v tej številki. Tu apeliramo le, da se jih v društvih čimprej razpeča, in pa, da kdor more, naj pomaga zastopnikom, ki gredo "od hiše do hiše". S skupnimi močmi bo letošnji Majski Glas raz-pečan v dveh tednih. Povejmo ljudem, da je gradivo v njemu vredno, da ga čitajo. čimveč dobi či-tateljev, toliko boljše bo dosežen namen, kateremu je ta revija posvečena. Prokuren April 23, 1941, PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavmh za celo leto $3.00; is pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopiai in oplazi morajo biti v nuée m uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobêitev v številki tekočemu tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoetav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...................—....................-—.................Frank Zaits Business Manager-----------------------------------..... Charles Pogorelee Asst. Editor snd Asst. Business Manager .......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue " CHICAGO. Iii- Telephone: ROCKWELL 2864 liarij^ka ¡«1 «uslugiju ima V Zed. državah jih je mnogo, ki niso fašisti, a vzlic temu gledajo na nacijske "uspehe'* z zadovoljstvom in odobravajoče Ne le v ameriški javnosti v splošnem, tudi med našimi rojaki je precej takih ljudi. V Evropi je preveč dežel, pravijo oni. Hitler jih bo zedinil. Ako se same niso mogle ali pa hotele združiti, naj to stori on! Ako smo za nov red, nekdo ga mora uvesti. In ako je ta nekdo Hitler, kaj zato! Čemu treba toliko različnih dežel, toliko mej vsied njih, toliko vrit denarja, toliko stroškov z vladami, toliko vrst poštnih enamk, pravijo oni. Nobenega pametnega razloga ni, da se bi navduševali za mešanice jezikov, ki so napravili Babilon iz Evrope! Naj bo torej en jezik, da se »bodo vsi ljudje razumeli v njemu! Ker ni slofc espirantom, pa naj jim Hitler usili nemščino! Tako misli mnogo ljudi, ki so na — varnem! Poleg te vrste pristašev, ki jih ima nacizem tu in drugod, so še drugi, ki so mu še bližji. Na primer antisemiti. Hitlerja odobravajo, ker je zatrl Jude. Tega dejstva se radujejo tudi mnogi naši rojaki, dasi ne prihajajo iz dežele, ki bi bila preprežena z "židovskimi pijavkami". Bila je revna tudi brez njih. Katoliškim rojakom sicer ni všeč, da poleg "Judov" zatira Hitler tudi duhovščino, "svo-bodomjsleci" pa pravijo, da je to dobro. Poudarjajo, da eden to delo mora opravki. In ako ga noče kdo drugi, naj ga Hitler! Te vrste ljudje, ki govore v prid nacizma, poznajo stare hibe v evrcpsskih in tukajšnjih razmerah in žele, da se jih odpravi. Ne vedo pa, da nacizem ni drugega kakor nadomestitev prejšnje gnilobe z novimi kriv icami, ki so za podjarmljena ljudstva še vse hujše kakor so bile pod starimi režimi. 2ivljenake razmere na češkem so bile dobre in ljudje svobodni. Na Poljskem je (bil življensfki standard nizek, birokracija korumpirana in narodne manjšine še posebno zatirane, toda vse to se je pod naciji za Poljake in Žide poslabšalo toliko, da so primorani živeti v najbolj obupnih razmerah. V Jugoslaviji pred vojno ni bilo blagostanja, razen za imo-vite skSje, toda pod fašisti in naciji bo ljudstvo v nji bolj stradalo in ob enem je zasužnjeno ter obsojeno v še večje garanje. V Franciji je beda, enako v Belgiji, na Nizozemskem in Norvežkem. Prej je ni bilo. To ni nikakršen nov red, nego pod jarmi jen je. Žide se zatira in njihova imovina je bila zaplenjena, toda to je prineslo koristi le nacijski eliti,'pa nikomur drugemu. Kdor je za spremembo na boljše, dela krivico sebi in drugim, ako se ogreva za nacije ali za kakršenkoli drugi sistem, ki vlada s terorjem in se koplje v krvi. Rešitev Evrope in vsega sveta je le v taki uredbi, ki bi temeljila na vzajemnosti, demokratičnih svobodščinah in priznavala svobodo vsakemu narodu. Zmote $e maščujejo v. V času prejšnje svetovne vojne je JRZ propagiralo za jugoslovanske narode federativno republiko s socialno uredbo, ki bi pomenila zanje gospodarsko in politično demokracijo. Stari srbski premier Nikla Pašic je vedel za ta program, enako tudi člani jugoslovanskega odbora v Londonu, Washing-tonu in Parizu, pa tudi ameriška vlada je bila seznanjena z njim. Ampak ko je bik) premirje podpisano, 90 v Versaillesu ¡prezrli ne le taka gibanja, kot je bilo JRZ, nego tudi Wilsonove točite, čeprav je bil Wilson na konferenci najuglednejša osebnost. Jugoslavija je bila ustanovljena, toda taka, kakršno si je zamislil Pašic. Namesto na boijše se je razvijala na slabše. Ta injena hiba je bila razvidna posebno od kar se je pričela sedanja vojna. Ko je tudi njo zajel vojni požar, so jo pomagali njeni notranji »pori razkrojiti enako kakor so jo armade držav, ki so udrle vanjo. Kajpada, tudi če bi bila ustanovljena na temelju programa JRZ, to še ne bi bilo jamstvo, da bi jo kdaj pozneje mogočne sosede ne mogle poraziti. Toda bila bi v svoji kritični uri vsaj enota, skupna z Bolgari. In če bi Imela tak red, hi ga imela tudi ostala Evropa. Tako »pa, česar v Versaillesu niso odobrili za Jugoslavijo, tudi druge dežele niso dobile. Posledice so žalostne in bodo v bodoče, dokler ne prevladajo socialistična načela in mednarodnost, namesto fašističnih šovinizmov. držav in v zasedenih krajih Poljske. Okoli Moskve taborijo po-najvač divizije Kdečc vojske. Ali važnejše točke blizu glav-nt.ja mesta «Suvajo posebni armad ni oddelki tajne policije GPU. Vojaški atašeji so tudi povedali, da je velik del ruske armade mehanizirane, ali učinkovitost njene udarne sile je dvomljiva, ker ji primanjkuje izurjenih mehanikov. Tudi ni zadosti talnega moštva, ki ima skrbeti za. to, da so letala vedno pripravljena za delovanje, in mehaniki, zaposleni v moskovskih tovarnah, se še posebej urijo v takih rečeh. Poskusili so pred kratkim za-temniti Moskvo. Toda ta poskus se jim nI obnesel, ker niso imeli ljudje materijala za zatemnitev svojih oken. Sovjetski tisk je prikrival polom Jugoslavije . in ni omenil nemških uspehov na Grškem I ali v Afriki. Tudi ne objavlja novic o velikem zribiranju nemških armadnih zborov ob sovjetski meji. Ali mesto je polno vznemirjajočih govoric. Nemška vlada namerava skleniti s Finci posebno pogodbo, s katero bi Nemčija jamčila Finski za njene meje. Uaija avtnik klavcev »e rein« trudi iavojavati »i priznanje tudi v For-davih tovaraah.Na «oraji »i.ki aa lavi ju Michaal F. NVidro.n. ki j. direktor ortaaiaataricae kamenje med Fordovimi detavci; v »redi je Waltar Reutfcer «i» na datni Gaorgu Adde. T» tri j« ,m«jo ualogo. da po.tanejo Fordove tovarne v M.chif.nu unijska delavnica. V njih ja upo.len.h nad SO.OOO delavcev. vsebina majskega glasa Majski gias je izšel s sledečo vsebino: Nov red — kakšen in čigav? (Frank Zaitz) ; "Din-key" rov (Anton Shular) ; Sedanjost in bodočnost (Etbin Kristan) ; Plat zvona (Ivan Mole k) ; Zasluge premogarjev v delavskem gibanju (Frank Žaitz) ; Mrtve iskre (Ivan Joutez); Kapitalizem na berglah (Math Petrovich) ; Kakšen bo mir (Anton Slabe) ; Na valovih življenja (Frank Česen); "Iz noči" (priredil iz Jan Val-tinove knjige "Out of the NightM Zvonko Novak) ; Kedaj se to zgodi? (Louis Ben iger ) ; Pri odprtem oknu (Anton Zaitz); Mačja opereta (Frank S. Tauchar) ; Nekaj sodobnih misli (Anton Garden); Prvič na shodu (Nace Uemberger) ; Nekdanje in sedanje zavarovanje (William Rus); Petnajstletnica kluba št. 11 JSZ (Joseph Snoy) ; Prosvetna matica, njene naloge in njeno delo (Charles Pogorelec) ; Spomini na Prvi maj v Kansasu (Antonija Ločn&kar) ; Koliko je vredna spoved (John Gor-šek); Ne podcenjuj moči slabotne jšega (Ivan Vu k) ; Pridobitve Sovjetske Unije v sedanji vojni; Program, ki nudi vsakemu zavednemu delavcu dovolj priložnosti za aktivnosti! Nekaj podatkov o XII. rednem zboru JSZ in Prosvetne matice; Osvojitve Nemčije v sedanji vojni;- Pogaženje Jugoslavije. Vsebina angleškega dela pa jc sledeča." Our Program (Joseph Drasler) ; There Are Such Things.' (Ivan Jontez); The Slovene Labor Center (Oscar B^ Godina); Morning Hours in Coaltown (Joseph Drasler); Sometimes I Fall Into Dreams (by Ksaver Meško, translated by Alice Artach); Blood Red —The SkttiiAlice Artach). Gradiv/o je torej r>estro. Nad 20 fotrudnikov je sodelovalo. Tv. jc za slovensko revijo v tujini več kakor mnoigo. Cena je samo 25 centov izvod. Nikjer ne dobi « /.a tako majhno v*oto v našem jeziku toliko gradiva, kakor v Majskem glasu. Namenjen je ljudstvu. Vsakdo, ki se zaveda važnosti tega dela, je prošen, da pomaga pri razpečavanju: Bodisi s priporočanjem, ali .s prodajanjem, ali z oglašanjem, ker čimveč nas boj pri tem sodelovalo, toliko več ljudi bo čitalo Majski glas. Kajti izdajamo ga zanje, ne vsied dobička. Izdajamo ga. da z njim širimo naAe ideje, ki so v korist ljudstvu. Vredno je kajne, da pri takem delu pomaga vsakdo, ki more. Tole mi ne gre v glavo ? Vsaka vojna je sama na sebi protidemokratična. Veliki misleci imajo namene, arugi le žeije. —Washington Irwing. Vsi diktatorji in vsi drugi ljudje zagotavljajo, da so sa mir in proti vojni. Kako to, da js svet vzlic temu v krvi in požaru ? Vojna med Nemčijo in Rusijo blizu? Diplomatie so si ze izbrali zavetje Po poročilu iz Stockholma na ¿vedskem so si člani diplomatskih zborov VTMoskvi po dolgem iskanju izbrali kraj, kamor se mislijo preseliti, brž-ko pride do vojne med Rusijo in nemčijo. Diplomatje menijo, da ni daleč čas, ko se bo pričela tista vojna. \ Seveda prihajajo poleg takih Uidi druga poročila, ki trdijo, da se bo Rusija pridružila osišču in šla v vojno na njegovi strani proti Angliji in Ameriki. Omenjena vest iz Stockholma se dalje glasi; Več kakor dva tedna so bili diplomatje na iskanju primer-naga zavetja. Nemški, laAki in ogrski diplomatje se nfso udeležili tistega iskanja, člani raznih poslaništev so naredili pri tem ve? kakor dvesto milj poti vzhodno od Moskve in vojaški atašeji so dejali, da so razkrili zelo Zanimive reči na tistem potovanju. Vseh štirinjast letališč v bližini Moskve je natreanih z letali, so povedali. Na glavnem moskovskem JetaHšču, ki je največje v Evropi, je več kakor 1,000 letal v vrstah po pet letal skupai. To so večinoma zastareli težki ^Dmbniki. Lahki bombniški zračni oddelki ruske vojne sile so blizu nem*ke meje in veliko število letal je na letališčih baltskih Prireditev mladinskega odseka SNPJ Milwaukee. Wis. — V soboto 26. aprila priredi mladinski odsek SNPJ, ki je tu organiziran pod imenom SNPJ Junior All-Star Chorus koncert, igro "čarodejna brivnica" in plesno zabavo. Prične se ob 7 :30 zvečer v dvorani Harmony, 939 So. 6th St. Vstopnice so 35c v predpro-daji in 40c pri blagajni. Ker bo naslednji dan v Milwaukee ju konferenca Prosvetne matice in JSiZ, je želeti, da bi prišli udeleženci iz sosednih naselbin, posebno iz Chicaga ze dan prej ter se uddeleže te prireditve naše mladine. Joseph Radelj. Seja detroitskega kluba Detroit, Mich. — Prihodnja seja kluba št. 114 JSZ bo v petek 25. aprila v SND. Zadnji poziv na konferenco v Milwaukee »M • + * -ur Položaj v tej deželi in po svetu postaja Čezdalje bolj kritičen. Tu je delavstvo v borbi za priznanje unije in za zboljšanje življenskih razmer. Zed. države »e pripravljajo na vojno, v katero se lahko vsak hip zapletejo. Jugoslavija je razkosana in slovenski narod je padel pod nacijsko in fašistično «peto. Vsi ti domači in tuji problemi se tičejo tudi nas. In eden naših glavnih problemov je, kako ojačiti naše gibanje, za-popadeno v Prosvetni matici in JSZ. O vsem tem bomo razpravljali na konferenci v Milwaukee ju. ki se bo vršila v nedeljo 27. aprila ob 10. dop. v iošta-ričevi dvorani, 539 So. 6th St. Upamo, da se je udeleže vsi zastopniki in dobrodošli so tudi drugi. T>. O. Slovensko prireditev v Contonu Ca nt on, O. — V soboto 26. aprila se bo vršila proslava desetletnice društva McKinley št. 733 SNPJ. Prirejena bo v Mu-sk Hali, 810 E. Tuscaravas. Za ples bo igral BarbiČev orkeüter iz flevelanda. Govornik t>o Milan Medvesek. Na to slavnost vabimo vse člane SNPJ in druge rojake v Cantonu in sosednih krajih. Frances Gerbec. < I F • Nemcem gre trda Hitler pravi, da hoče skonča-ti vojno v tem letu, oziroma že v par mesecih. To pomeni, da gre Nemcem za nohte. Ako ne zmagajo v kratkem, bo po njih. Kaj bi bilo boljše? Mnogi argumentirajo, da bi Jugoslavija storila pametnejše, ako bi odobrila podpis pre-mierja Dragiše Cvetkoviča in Sime Markoviča za pristop v osišče. Ampak države, ki so to storile, so prav tako propadle. Ameriškim Slovencem! Izjava Jugoslovanskega pomožnega odbora, orggniziraneqa v Chicagu 19.* aprila 1941 Zastopniki Ameriike bratske zveze, Jugoslovanske pcj. porne zveze ¿¿loge, Kraiijsko-sloveiuke katoliške jednote, Slo-/enMke narodne podporne jednote, Slovenske svobodomiselne podporne zveze, Zapadne slovanske zveze in Slovenske žensks sveže, predstavljajoči 147,235 Slovencev v Združ. dižavah in Kanadi, ki so člani omenjenih organizacij, in zorani v Chicagu dne 19. aprila 1941 se globoko zavedamo velike katastrof j, moida največje v zgodovini Jugoslovanov, katera je pred kralji im zadela Jugoslavijo, našo staro domovino, kakor tudi položaja, v katerem se danes nahajajo tamkaj naši krvni bratje. Krut tcialitar.-kj sovražnik, ki je sovražn.k demokracije po vsem svetu, je z gorostasno silo jekla in ognja vdrl v naše roj-Une kraje, pomandral nešteto tamkajšnjih mest in vasi,, uničil ia tisoče nedolžnih ljudi in razbil državo naših bratov Srbov, .Trvatov in Slovencev, ki nLso hoteli nikomur nič slabega in ki liso ničesar tako želeli kot miru s svojimi sosedi. Mi bi bili nevredni svobode in zaščite, ki jo uživamo v demokratični Ameriki, nevredni bi bili naziva civiliziranih ljudi in še manj bi bili vredni, da se prištevamo slovenski narodnosti ili ¿ploh, da nam je kaj za kakšno načelo pravičnosti in člove-ko d ostpja nstvo—če ne bi, zgroženi nad velehudodelstvom, iz ršenim z nepopisnim cinizmom, nad Jugoslavijo, najogonee-lejše obsodili tega barbarstva, nacijske Nemčije in ako ne bi na Irugi strani privrele iz dna naših src najgorkejše simpatije do laše poteptane in ponižane stare domovine. Toda mi se zavedamo, da samo ogorčenje in same simpa-ije ne zadostujejo. Naša stara domovina potrebuje v tem momentu in bližnji bodočnosti veliko več—in ameriški Slovenci J moramo dati kolikor nam je mogoče dati po naših skromnih močeh in v razmerah, v katerih živimo. Ne glede na to, kaj mislimo in delamo v svojih ožjih krofih, kaj so naši življenjski cilji in dolžnosti v zvezi z našimi .sakdanjimi aktivnostmi—mi, zastopniki imenovanih organizacij, smo danes edini in nesporni glede enega smotra in ta smoter je MORALNA IN MATERIALNA POMOČ našim bratom v stari domovini; mi smo v tem edini in nesporni, kakor so naši bra-Ije tamkaj danes edini in nesporni v — trpljenju in ponižanju. Naša vera v demokracijo je živa in neomajana. Ta naša vera nam podžiga neomajano upanje, da bo današnja svetovna kriza končana z zmago demokracije. Mi trdno upamo, da bo Velika Britanija s svojimi zavezniki vred stala na braniku demokracije do konca in da bodo z njo vred stale in ji pomagale naše Združene države do konca, dokler ne bo demokracija slavila svoje zmage. Mi trdno upamo, da bodo štiri svobode, ki jih je postavil naš predsednik Franken D. Roosevelt, podlaga bodočemu miru in socialnemu redu sveta in da v okviru tega miru in reda najdejo pravo svöbodo in demokracijo tudi Slovenci, Hrvatje in Srbi v starem kraju, kjer kolj danes ječijo pod jarmom totalitarskega tiranstva. V tem smislu in na direktivo izvršnih odborov naših podpornih organizacij smo se tega dne zbrali, da položimo čvrst temelj pomožni akciji za najbednejše v Jugoslaviji v trdnem upanju, da ta naša akcija doseže svoj namen, da doseže naš-? najpotrebnejše rojake v starem kraju brez razlike, kaj so in kdo so, da jih doseže brez ovir in diskriminacij takoj ali čim prej bo to fizično mogoče. Namen našega današnjega enotnega nastopa je: Da ustanovimo osrednji odbor, ki naj v imenu in pod kontrolo naših podpornih organizacij vodi pomožno akcijo med ameriškimi Slovenci za našo staro domovino; ta odbor naj bo vez med našimi organizacijami in ameriškim Rdečim križem ali katero koli oblastjo Združenih držav, s katero bodo naše zveze potrebne; ta odbor lahko sodeluje tudi v enakima odboroma Hrvatov in Srbov, tako da bodo vse jugoslovanske narodnosti solidarne v tem oziru; Da bo ta odbor prejemal denarne prispevke, nabrane pod kontrolo naših organizacij In jih točno izkazal v glasilih imenovanih organizacij ter vestno upravljal pomožni sklad v mejah zaikonitih stroškov ter odpošiljal vsote za relif na določeno mesto; Da bo ta odbor dajal račune svojim organizacijam in vodil publicketo v glasilih organizacij in ostalih slovenskih listih, ki naj bodo obenem gdasila j-ugoslovanske pomožne akcije; Da sei>o ta odbor strogo kretal v mejah svoje humanitarne naloge in pazil, da tga nihče ne izkoristi v kakšne politične ali druge namene; sploh, da stori vse, kar mu nalože naše podporne organizacije, katerim bo odgovoren. Apeliramo na Slovence po vsej Ameriki, naj podprejo Jugoslovanski pomožni odbor in prispevajo vsafk po svoji moči v naš skupni pomožni sklad za nesrečnike v naši stari domovini. Apeliramo na ves slovenski tisk v Amerifcv naj agitira za našo pomožno akcijo, da bo čim bolj uspešna! Apeliramo na naš tisk, naj vžiga našim rojakom v Ameriki vero v demokracijo in naj brez pardona pobija barbarski fašizem, nacizem in diktatorizem vsake vrste, iki je največji sovražnik demokracije, sociadne pravičnosti, človeškega napredka in človeškega dostojanstva! Naš tisk v stari domovini mora zdaj molčati — zato naj bo naš tisk v svobodni Ameriki zdaj toliko bolj glasan! Živela edinost ameriških Jugoslovanov! Živela bodočnost svobodnih jugoslovanskih ljudstev! JANKO ROGELJ m ANTON ZBASN1K sa Ameriško bratsko aveso. JOHN ERMENC in ANTON E. GANONI aa Jugoslovansko podporno aveso Slogo. JOSEPH ZALAR in FRANK GOSPODARIC aa Kransko-slovensko katoliško jednoto. VINCENT CAINKAR in IVAN MOLEK za Slovensko narodno podporno jednoto. WILLIAM RUS in FRANK PUCEU aa Slovensko svobodomiselno podporno zvezo. LEO JURJEVEC in MIKE POPOVIC sa Zapadno slovansko zvezo. JOSEPH I NE ERJAVEC in MARY TOMA2IN sa Slovensko fcensko svežo. ' Kakšen bo mir?" Mnogi vprašujejo, kakšen bo mir, ako zmaga Anglija, in zahtevajo od nje, da razjasni svoje namene. Slabši in krivičnejši ne more biti, kakor je v mnogih deželah že — nacijski mir! Dokaz je razkosavanje Jugoslavije, dokaz je češka. Poljska, Belgija, Norvežka itd. Ljudstva teh dežel žele zmago Angliji, ne da bi jo vpraševala, ¡kakšen bo mir, ako zmaga. ........ BOGOMIR MAGAJNA: ELLIS ISLAND DOBIL NOVE "GOSTE" Fantazija na Ratitovcu : Ko je vlak šinil čez ljubljan-| Ljubljani nekoga, ki je padel * hko polje, ne je lesketala v son- kolena in se ubil." Francka me cu Skuta, najlepša v Savinjskih I je pogledala začudeno m re-i gorah, visoka, vitka, elegentna | sno: "Kljub temu je Ratitovec koketa, družica. Grintovca, ki nevarna gora," je rekla. Ko sva jo s svojim grebenom snubi že «topila iz gozda, je onkraj o-tisočletja, ona pa se rajši igra vinka stegnila roko in pokaza-z brhkimi plezalci, ki zaljub-1 la na strmem bregu svojo vas. Ijeno snubijo njeno visokost in Začuden sem obstal. Kot fata se mečejo v njeno naročje, ko morgana Je visela nad menoj je sončna in ko je mrka, mra- i>odoba in se je lesketala v sončna, viharna, ko je sinjemodra cu. Skozi ta lesket je vztrepe-v poletju in bela pozimi — o, Laval šar živih barv, kajti na Skuta, sklenil sem, da ti v svo- desno in levo navzdol so bežale jih mislih zapojem, ko bi stal doline, odpiral se je pogled v na tvojem vrhu, visoko gorsko Uiroke pokrajine, v globeli s pesem. Iva in Majda, dva mla-hrebrnimi rekami na dnu. Na da planinska škrata, rjavola- njihovih bregovih so rumenela ska in zlatolaska, bi stali poleg žitna polja, pregrnjena s ko-in prepevali. Sedaj pojdeta sa- preno trepetajoče svetlobe. Kje mi na vrh. Pa (bi prišla gori tu- sem že videl ta privid? Ali ni di gospa Fanika in gospa Eri- hodil Tavčar tod mimo?—Kje ka. Fanika bi pripovedovala o sem že videl ta privid? — Ali svoji punčki Biserki, Erika bi ni hodil Grohar tod mimo? — pripovedovala, kako lepo je naj Kje sem že videl ta privid? — tem svetil čitati pesmi in poslu-1 Ali ni hodil tod mimo Krek? sati godbo. Naj mi bralci od-1 — "Francka, ali je ta gora vi-puste, če jim ne povem, kdo sol *oka?" — "Visoka je.M — Kje le te, ki sem jih omenil, saj vrli 1*em že videl ta privid? Misli ljudje nečejo, da bi prav dosti I-to postale težke, težke. Sam govorili o njih. Umikala se je I iem hodil tod mimo ob teh bre-Skuta, jaz pa sem klel, ker sem jovih in mimo je hodila tudi moral po povelju drugam in Marija. Kdaj je to bilo? Pred sem klel še, ko sem stopal polito leti? Ne. Pred osmimi leti stezi proti vrhovom Ratitovca. I in potem se je fantastična fata Niso me potolažili niti skriv-1 morgana izmaličila v prazno nostni gozdovi, ki se Sirijo mi-1 vsakdanjo podobo. Pa zakaj je mo visokih vasi proti Jelovci. I / enem samem hipu postal spo-"Mar bi me raje poslali na Rož-1 min zopet tako živ, kot da je nik, kjer ni nikakega ska lov-1 podzavest na široko odprla ja," sem godrnjal. Tedaj je pla-| vrata? In je rekla Francka: nil izza grma pred menoj smeh. I Tojdiva naprej. Res je lepo in zat/ledal sem Šestnajstletno ukaj, toda življenje je zelo na-deklico, ki je počivala z ogrom-| »orno. Ne morete si misliti, ka-nim kosem na hrbtu za grmom ko. Rada bi odšla v Ljubljano, poleg steze. Kar naprej so ji Ponoči prihaja sij njenih luči prhale ustnice v smehu. Stra I prav do nas, pa gledam in se šno smešno se ji je zdelo, da I '.amislim. Nisem Se bila v Ljubšem preklinjal in godrnjal na I Ijani." J "Nikar ne hodi! Tam je živ-"Kdo si?" I Ijenje še bolj naporno, od bli- " Francka iz Prtovča. Sla sem '.u ni Ljubljana tako lepa kot v ^eSnjico v trgovino nakupo-| >d daleč," sem odgovoril. Toda vat." I tele sedaj sem se zavedel, da se "Pa te bom spremil ali pa I telesce pod težkim ko- boš ti spremila mene," sem re »I«***« upogiba in da se ji kel in sva lezla potem po stezi ftkor*i dotikajo tal: "Daj naprej in naprej med tratami. mi koš» boTn Jaz nosil!" — Za-med gozdički, med trumamipudeno me je pogledala: "Vi goved, med cvetjem in med me-' vendar gospod in ne morete tulji. Sonce pa je grelo s polno i nositi ko*a- Kako bi vendar to močio izgledalo, vas prosim!" Vabilo na koncert Prešerna j Jurica Bjankini bo govoril v klubu št. 1 JSZ Zvezna oblast j« aretirala na ital»jan»Uam tovornem parniku Conte Biancamano v Canal Zon« (Panamskem prekopu) 500 mornarjev in delavcev. Corn i« j« »lika, ko «o bili pripeljani pod tlraio ameriških pomorščakov •ta Ell» Island v N. Y. Poleg tek je bilo privedenih tja mno«o drugih italijanskih mornarjev. NACIJSKA VOJNA MAŠINA STRLA VSO JUGOSLOVANSKO VOJSKO Na tisoče Jugoslovanov ubitih v strašnem pokolju. Veliko število Hrvatov pobegnilo PLINSKIH refrigeratorjev PONUDBA KONČA V NEKAJ DNEH ... P02URITE SE! Naj vas Servel, PLINSKI refrigerator prepriča v vašem lastnem domu Servel, plinski refricerator, tihoten in trajen. Na potkuinjo sa 60 dne! Samo par dni imate Ae, da ne poslutito te iiredne ponudbe. Ne jplpde no to, kake vrste refrigerator imate zdaj, pridite in uredite, da ne postavi Servel na preiikuA-njo za prihodnjih 60 dni. Želimo, da se sami prepričate, kaj Servel l»hko stori za vas. Vidite, kako Servel varuje živila več dni. Poučite se na licu meata, zakaj Je plinski refrigerator nepre-kosljlv glede nizke cene za obrat. Servel se razlikuje od v«eh refrigeratorjev, ki ste jih kdaj imeli. Zmrzovalni sMem Servela nima nikakih premikajočih se delov, ki bi priAli it reda ali se obrabili. Mala plinnka priprava opravi to delo. In Servel Je stalno Till, nikoli ne del« ropota. Uverite sami sobe a tem, da se posluftite zdaj naše ponudbe. Obiščite na>bli*ji People* (ian urad. ali telefonirajte Wahanh 6000. Ali p« vpraAajte najhliinjega Servel trgovca. Ponudba se kmalu konča, torej NE OI>LAftAJTE. je prišel povedat, da je v Bo hinju nenadoma umrl tvoj brat. Francka, pripravi se, pojdeva danes čez gore kropit in na pogreb." Z začudenjem in nevero je zastrmela Francka v mater, potem so se udrle solze tudi nji. Kos je pozabila odložiti. Z okna njene sobice je visel slap cvetočih nageljnov. Morebiti| jrh je hranila za svojega fanta, sedaj jih bo vzela na bratov pogrtHb. Nemo sem se hotel posloviti — toda glej jih, čudovite ljudi: "Utrujeni ste vendar," je rekla gospodinja. "Počakajte, da vam prinesem mleka." Stopila je v hišo in se vrnila s posodo. (Dalje prihodnjič.) MAJSKI GLAS Zadnji teden so poslale naročila za Majski glas Še sledeče organizacije in posamezniki: Joseph Turtich, Jenners, Pa., 15 iztisov; Joseph A. Zlogar, Youngstown, O., 4; klub it. 3 JSZ. Oglesby-La Salje, 111., 60; Anton Tomšič, Oakland, Calif., 25; 29 SNPJ, Thomas, W. Va., 10; Max Marts, Buhl, Minn., 20; Joaeph Cvelbar, Sharon, Pa., 25; Joaeph Lever, Cleveland, O., 20; 5 SNPJ, Cleveland, O,, 25; Alois Ocepek, Barberton, O., 25; 241 SNPJ, Slovan, Pa., 10; 21 SNPJ, Pueblo, Colo., 50; 292 SNPJ, Avel-la, Pa,, 10; Louis Domik. Uni-ontown, Pa., 3 i z tise. Turčija se brani vojne Turčija vzlic nevarnosti, ki ii preti bolj in bolj, skuša isto kot vse druge dežele pred njo, namreč ne poseči v vojno, dokler ne bo napadena. V COOMIV C OMIT AMT NOt WA»» R . .MINT Hf«0»IM«H OAS NVAItMO Jfr Î HC Pf OPl f GAS UGH T AND COKf C O M P A N Y 1 ê •■T 'Pametna taktika » nem napadu na to nezavarovano mesto. Vlada je ukaaala nevojaškim ljudem, naj ne zastavljajo potov z divjim begom. Umrjo naj rajši na pragih svojih domovij, če treba. In tako se je zgodilo. Rajši so umrli, kakor bi pa zajezili pota. V vseh devetih dneh te grozne vojne ni bilo videti nobenih beguncev iz mest, ki so bila napadena z (bombami iz zraka. Civilni ljudje so storili svojo dolžnost, a vojaštvo jva ni imelo prilike za to. Skoro že v prvih urah nemškega vojnega pohoda v Jugoslavijo je bila jugoslovanska vojska brez vsakršnih občil in zvez. Nobena divizija ni niti vedela, kaj je delala ona, ki ji je bila najbližnja. Posamič se je srbska vojska borila zelo hrabro in junaško netile strašanske požare in mesto je bilo pokrito z oblaki dima. Poslopja, v katerih so bili u-radi ameriškega, angleškega in grškega poslaništva, so bila med prvimi, ki so bila porušena od bomb. Takisto so bile med njimi tudi vse vladne hiše. To kaže, da so Nemci imeli natančne opise celega mesta. Vode ni bilo skoro od počet-ka tega krutega in surovega napada iz zraka in ogenj je neovirano besnel po mestu. Ceste io bile posute z mrtvimi in polomljenimi trupli. Dva dni so nacijski razbojniki sipali na mesto smrt in razdejanje ter pustili popolno razbitje za sabo. ^ Ali to jim še ni bilo zadosti. Bombniki so nepretrgoma razbijali vasi in pota ter puščali za sabo razvaline in mrtva trupla kmeto\, kmetic in njihnih o-trok. Tudi Sarajeva so se lotili ter ga izpremenili v (gorečo razvalino. Vandali so bili pravi pritlikavci v primeri s tem nečloveškim nacijskim razbojništvom. Dim se je vil proti visoko se dvigajoči m goram iz gorečih minaretov turških mošej, ki jih je vse polno v mestu. Lesene lope velikega bazarja v najbolj orijentalskem mestu v Evropi so bile nemudoma v plamenih, ko so padle prve bombe. V črnigori je prišla srbska vojaška oblast izdajalski zalegi na sled še o pravem času, da je mogla poloviti izdajalce ter jit postreliti kakor pse. Jugoslovanska vojska je'strta. Ogromni premoči Hitlerje-ivih tolovajev je podlegla, je morala podleči. Ali strt pa ni ¿ugoilovan&ki duh, ki si želi neodvisnosti, svobode in poštenja, in to je, kar bo naposled strlo Hitlerja in njegove tolpe po- Chicago, III. — Končno smo dočakali zaželjeno pomlad, ki je med nami tudi sezona koncertov. Slišijo se govorice, kako se pripravljajo nanje. Med temi je tudi moški pevski zibor France Prešeren, ki priredi svoj pomladanski koncert v nedeljo 27. aprila v Lavvndale Masonic Temple, 28rd St. in Millard Ave. Zbor je dobro pripravljen s krasnimi melodijami in bolj popolnim programom kakor druga leta. Poleg Prešerna nastopijo tudi drugi pevski zbori. U ver jeni smo, da bodo vsi udeleženci zadovoljni z glasbo, ki bo donela po dvorani. Prešeren ima v svoji sredi precej mladih pevcev, ki se tudi odbro vežbajo, da nam na tem koncertu pokažejo nekaj izrednega, da bodo imeli udeleženci še več užitka. Član Prešerna Frank Prijatelj, ki je vsem znan, da je dober tenorist, bo tudi podal nekaj lepih pesmi. Za tem programom pa bo vpriizorjena igra "Nesrečna ljubezen" v dveh dejanjih, ki je k sedanjim časom še posebno primerna. Vloge so v rokah ljudi, ki jih iz njihovih prejšnjih nastopov poznamo za dobre igralce. Spisal jo je član zbora Charles Kenar, ki ga tudi poznate, da zna vedno pripraviti kaj takega, da občinstvu ugaja. Za ta prvovrsten program pa plačate le 40c vstopnine. Vsi, ki ljubite slovensko pesem, veste, da edino priznanje, ki ga lahko damo pevskim zborom, je, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. S tem jim damo vzpodbudo, da še dalje goje naso pesem. Posetite Prešernov koncert dne 27. aprila! Za odbor, Victor Zupančič. Chicago, III. — V soboto 12, aprila se je v klubu št. 1 JSZ vršila diskuzija o Jugoslaviji, ki so jo pogazili naciji. Glavni referent je bil Peter Kokotovič. Govoril je kzmed Srbov tudi so-drug George Maslach. Diskuzija bo nadaljevana na prihodnji redni seji kluba v petek 25. aprila. Referent bo Ju-rica Bjankini, ki »bo s svoje strani pojasnil vlogo Hrvatov v starem kraju, njihove akcije tukaj in pa splošni položaj v krajih, ki so se do 17. aprila imenovali Jugoslavija. Bjankini je bil do sedanje vojne v zvezi z radio postajo v Beogradu, in beležil novice, ki jih je oddajala, da jih je razpošiljal jugoslovanskim listom v Zed. državah pod imenom Jugoslovanski Kurir. Na to sejo so bili povabljeni tudi srbski sodrugi. člane prosimo, da se je udeleže točno, da bomo imeli po skončanem dnevnem redu čimveč ¿asa za razpravo. Kje je "polž"? W. Aliquippa, Pa. — Podpisani Tone pošiljam "copak" v podipiranje predloga "Big" To-nyja iz Californije. Akoravno je zanje trda—namreč za "co-pake", kakor piše "večni po-ipotnik" v Clevelandu, vredno ga je prispevati. Kadar čitam dopise "Big" Tonyja, se vselej domislim tudi njegovega rojstnega kraja. Namreč njegove Višnje gore, kjer imajo hitrico tako malo v Čislih, da so še celo polža priklenili. V Višnji gori imam ožje sorodnike. Pa sem jih pred 30. leti* v svoji mladosti, obiskal, ravno ko so obhajali birmo in je priAel tja sam prevzvišeni __škof. 0# T n .„ Mene je pa mikala najbolj Big lony pise pravljica o polžu, pa si po ¡¿če m Oakland, Calif. — Cenjeni fanta, ki je bil mlajši od mene, upravnik Pogorelec: Tokrat te 1 ga povprašam o tem. Vedel pa ne bom "surprajza!" s če- » Nekateri ameriški Jugoslovani so venomer pravili, da vodi Sovjetska Unija v tej vojni zelo pametno mirovno taktiko. A ker ni prišla na pomoč Jugoslaviji, se pa tarote nanjo. ter zadala težke izgube Nem-1 divjanih tolovajev. Svet, ki je cem. V endnevnem napadanju, je uničila 200 nemAkih tankov. Ali ko so se Nemci zajedli v deželo, je postala borba brezupna. Gori je rečeno, da se je junaško in hrabro borila srbska vojaka. To pa zato. ker je bilo videti veliko število hrvaških u-bežnikov in dezerterjev. In sredi najhujšega boja na življenje in smrt so se Hrvatje uprli na severu Hitlerju v prilog. Za to grdo izdajstvo jim je dal "neodvisno državo" v nagrado ter jim postavil efijalta Pave-liča na čelo. Tisto jutro, ko so nemški letalci zAčeli metati bonfbe na odprti in nezavarovani Beograd, je bilo na>prej čuti sirene in bučanje nacijski h bombnikov, ali ljudje, ki sploh niso vedeli, da je dežela v vojni, so stali na cestah in se niso zatekli v zaklonišča, ki jih že tako in tako ne bi bilo zadosti, čeprav bi hoteli zbežatl vanje na varno. To je bil pravi pravcati pok olj. Bombe so kar deževale na prebivalstvo, ki je bilo popolnoma nezavarovano in brez po- kom. Pišem ti le, da sem še živ, pa še kako! Velikonočni čas, v katerem se vsak kristjan otrese svojih grehov v spovednici, je minil. Nam oženjenim sicer ni treba vanje, ker nas ženice spovedujejo, ako se kaj pregrešimo. Včeraj sva bila s soprogo na "kranjskem hribu" v San Fran-ciscu, na svatbi, na katero naju je povabil prijatelj, kateremu se je poročila hči. Njen ženin -— mlad fant — je italijanskega pokolenja. Tam čez se Slovenci in Italijani mrze, tukaj se pa poročajo med sabo. Dvorana SND je bila polna svatov. Tudi "gospod" je bil navzoč. On je zelo dober "mixer". * Tu in tam se menimo, kako se časi spreminjajo. Spominjam se, da so v boju proti pro-hibiciji ljudje nosili 'znake z napisom "no beer, no work". Ko je bila prohibicija odpravljena, smo bili v depresiji. Besedilo tistega znaka se je spre- pošten, bo obračunal z njim in vsemi tistimi, ki so mu pomagali na tako grd in podel način kakor zapeljani in zaslepljeni Hrvatje. Hitler izgubil doslej 50,000 vojakov na Grškem Kakor je bilo precenjeno, m Nemci doslej izgubili 50,000 mo*, odkar so vpadli v Grčijo. Ali kljub tem ogromnim izgubam človeških življenj pošiljajo Hitlerjevi generali kolono ca kolono nad Grke in Angleže, ki se vztrajno upirajo nemški premoči. častniki zaveznfškega poveljstva priznavajo, da je položaj resen, ali vendar pa ne brezupen. Nemške izgirbe v poskuAanju, d« bi predrli skozi prelaze, ki jih trdovratno branijo grške in angleške čete, so bile ogromne) in ponekod so trupla nemških i vojakov kar nagrmadena. "no work, no beer". V času prejšnje svetovne vojne so vpili posebno nad tuje-rodci, "work or fight". Po vojni pa se je to geslo spremenilo v "fight for work". Nič se še ne ve, kakšna bodo gesla v bodoče. Veliko jih bomo še doživeli. Anton Tomiič. sem že tedaj, da je to nevarno, človek mora biti v takih rečeh torej previden, na kar sem mislil s «početka in vprašal o polžu človeka, o katerem sem smatral, da me ne bo na»padel v odgovor. Ta mladenič se ni nič razka-čil, nego mi Čisto prijazno pojasnil, da imajo polža priklenjenega z debelo verigo v Rih-tarjevem "kevdru". Naj grem torej tja in se prepričam na lastne oči, je dejal, in se šegavo smejal. Najbrž me je fant nalagal. Mogoče pa "Bil?" Tone ve, kje ga imajo. Ko mine sedanja vojna, mogoče pride tudi v našo rojstno deželo spet kaj volje za smeh in zaibavo in tedaj bodo zgodbe o višnjegorskem polžu postale znova zanimive. Anton Groznik. Japonsko prebivalstvo šteje lOS'milijonov TOKIO, 18. aprila. — Prebivalstvo japonskega cesarstva šteje na podlagi ljudskega štet-menilo z "no beer, no work" na f ja, ki se je vršilo dne 1. oktobra lani, 105 milijonov, 226 tisoč in 101 duš. Japonsko prebivalstvo je sicer narastlo od 1. 1935. za 6,-292,000, ali prirastek kaže, da se Jat>onci ne množijo več tako obilno, kakor so se poprej. Tisk pripisuje ta pojav kitajsko-ja-ponskemu sporu. Ste Majski Glas že na-naročili? SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 4 Proletarec, April 23, 1011. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE (KOMEN TAK JI I____ Josip Robich, Yukon, Pa., nam je poslal pumflet z naslovom 14Whal is APM?" Pravi: "Razdajali so nam ga na seji lokala UMW. Ob enem ho nas vabili na pristop v ta AMP. članarina za tiste, ki delajo, je 50c na mesec*, za druge pa 10c. Kdo je za to stvarjo? Meni se dozdeva, da je to nekaka peta kolona. Ne znam dobro angleško, pa bi rad, da vi to pojasnite/' APM (American Peace Mobilisation) je firma komunistične stranke. S svojo propagando in s svojimi taktičarji je o-kupiraia za orodje unije, v katerih imajo komunisti kontrolo, dalje društva IWO, HBZ in druga, v katerih imajo komunisti vpliv, ki pa v nobenem slučaju ne rečejo, da so komunisti, pač pa nasprotno. Trdijo na vso moč, da niso. Prijatelj Josip Robich sodi | s Srbi in «Slovenci kjerkoli je priložnost. Proglas se zaklju-jčuje: Neka živi ujedinjena i .•dohodna zajednička domovina Hrvata, Srba i Slovenaca — Ju-križ, toda z organizirano ko- »oalavljal lekto naj se še ne prične. Kdor Gl- predsednik Ivan Butko- ima skoraj dovolj, včasi nema-želi prispevati, naj v ta namen vi<*4 K* ni podpisal, pač pa je v ra še preveč. Tudi med ljudmi VE LI KOST SOC IALIZM A TikZ Konec mcniške kolonije Našemu svetu manjka gotovo marsikaj; ali raznovrstni pošlje ameriškemu Rdečemu križu. Adamič pravi, da so se na tem posvetovanju zedinili, da ni potrebno ustanoviti posebnega relifnega odbora, kakršnega so si zamislili. Zvečer istega dne so imeli še en sestanek, se zedinili za Fotičev nasvet in razpustili svoj odbor. Ob enem so sklenili, da odbor obnove, če bo potrebno. Sest dni pozneje je bila Jugoslavija do kraja poražena in Anglija je sporočila, da se jo vključi v blokirano cono, kakor vse druge od sovražnikov okupirane dežele. Relifna akcija za Jugoslavijo s tem otežkotfena, dokler ne bo situacija spremenjena. Potrebna pa je sedaj akcija, kakršno vodijo za svoj narod ameriški Cehi. Ta stremi za poraženjem hitlerizma in za pravilno. APM je peta kolona ; uspostavitev demokracije v Bv- v popolnem pomenu besede. Njen letak, ki ga je poslal (prejeli smo ga kajpada tudi mi še predno je njemu prišel v roke) je mojstrsko sestavljen. Namenjen je ljudem, ki jih je ropi, s potrebnimi socialnimi spremembami, ki ji bodo dali trdna tla. Naj bo igiede pomoči ljudem v Jugoslaviji rečeno še to, da jo potrebujejo, ne bo pa jim jo istem Zajedničaru drug pro- je velika. Med mnogoštevilni-glas, ki oznanja, da je bilo v mi varijacijami je tudi vrsta Pittsburghu ustanovljeno Hr- ljudi, ki jih je sram, da bi bili vatsko narodno viječe. Njegov socialisti. predsednik je omenjeni Butko- Razume se kar samo ob sebi, vič in tajnik pa dr. D. Tomašič. 1 da nimajo taki čudaki prav no-V imenu Viječa sta poslala br- benega pojma o socializmu; zojav Rooseveltu, da hrvatske kajti če bi ga poznali, bi mu la-ustanove, ki so zastopane v tem bko nasprotovali, lahko bi ga združenju, soglašajo z njego- sovražili, ali nikdar ne bi mogli vo vnanjo politiko, obljubljata prihajati na tako absurdno mi-lojalnost Hrvatov in izražata sel, da bi moralo biti kakšnega nado, da bosta končni zma»?o- človeka sram zaradi sociali-valki pravičnost in tlemokra- zma. cija. Dosti je idealov, katerim člo- Hrvatska je vstala! Tako vz- vek lahko posveti svoje »trem-klika z mogočnim rdečim na- Ijenje, če noče živeti kakor ba-slovom preko vse strani tednik j cek iz dneva v dan, sprejema-Nezavisna Hrvatska Država vijoč ponižno in ravnodušno, kar i pučiavniki, pa prebivajo v o-samljenlh kočah. Par samostanov je precej V grških verskih krofih v imovitih, ker se pečajo s polje-Toda — veliko vprašanje se Atenah mislijo, da je sedaj, ko delstvom v veliki meri. Vsi pa javlja: je padla gora Atos Nemcem v imajo šole za ortodoksne du- Koliko vpliva je imela člove- roke, konec 1,100 let stare or- hovnike. ška družba sama na svoj raz- todoksne avtonomne meniške .----.. voj? Koliko zavednega vpliva? ¡republike na gori Atosu. ^ , V*e življenje, vse oblike dru> | Več kakor 4,800 grških, srb- J°dfll0Om ™ Somišljenikom skih in beloruskih menihov ži- V Detroitu v dvajsetih samostanih z lepimi besedami mogoče za- \ lahiko dati, dokler ne mine voj-vesti. APM še deluje po smernicah "nove linije". To je, za Hitlerjevo zmago. Možno je, da se v Moskvi premislijo in naroče tudi ameriškim komu-stom delovati proti Nemčiji, kakor so naročili komunistom na. In še potem je vprašanje, kajti odvisno je, kako bo končana. Po citiranju Adamičevega poročila smo dobili v pondel jek ta teden proglas slovenskih pcdpornih organizacij, ki so Pittsburghu. Izid vojne v Jugoslaviji je za ta list triumf, kajti "Hrvati so proglasili nezavisnu hrvatsku državu sa dr. Anton Paveličem na čelu." Tega borca za "neodvisnost" hrvatskega naroda je ščitil in financiral Mussolini. V Zed. državah je njegovo glasilo omenjeni list. Zajedniičar je označil Paveli-čeve ljudi na Hrvatskem za peto kolono. Nezavisna Hrvatska Država pa jih slavi za osvobo- pač prinese življenje. Med najvišjimi ideali našega časa pa je socializem. če posveti človek svoje delo socialističnemu cilju, ima pravico, da je ponosen, ne pa da bi ga bilo sram. Kajti s tem, da služi velikemu idealu, poviša človek samega sebe. Ali pa je socializem res ve- žbe in vse njih izpremembe so bile odvisne od razmer, nekov liko včasi od posameznih individualnosti, toda v zelo majhni meri, v veliko manjši, nego se navadno uči. Človeška družba kot celota pa še ni prišla do zavesti. Podvržena je bila vsakovrstnim vplivom; sama ni mogla vplivati na »voj razvoj, ker ni imela enotnega družabnega čuta, enotne družabne misii, ker ni imela svoje volje in svojih ciljev. Socializem hoče povzdigniti človeško družbo na tako stopnjo, da bo mogla s svojo roko poseči v svoje življenje. . Človeška družba ne more postati vsegamagočna. Ona je le majhen del vesoljnosti in življenja v vesoljnosti, V neskončnosti svetov ni človeška družba več kakor rod mravelj in trop kobilic. Človekove sile so omejene in omejene ostanejo vi na i . . ... . . , Detroit, Mich.—Klub št. 114 krasni gor» južno od zajetega Jgz ^ Q■■ ■■■■■■■■■■■aaiiaaaia|»|B ■ PrVa slovanska pralnica sé prft(#ofa*d}a!oft * Člflclfrii, ■ * Ciceru in BerwvnW M rr.'Tfc a m m I Parkview Laundrj C9. : ■ FRANK GRILL in JOSEPH |COZpR|Nf lastnika ■ ■ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno m * Telefoni: CANAL 7171—71 TS ■ " 1727.1731 W. 21st Street CHICAGO, ■ r** • • • • ■ f • ■f ■ ■ m m m m m m m m • m m m m X ♦ ai v » ^ tt Ii« • s I » e f • Tt i 1 zvonko A. NOVAK: ČEZDRN INSTRN JUGOSLAVIJA IN NASA POMOČ Nam. ki fmo že dalje časa v tej deieli, je bila mlada Jugoslavija pri srcu, odkar jo je usoda poklicala v življenje kot samostojno in neodvisno državo, čeprav *o Slovenci največ žrtvovali za njeno rojstvo. In kako bi nam ne bila pri srcu? Saj je v njenem okviru dragocen biser divne prirode — Slovenija s svojim maloštevilnim, ali zato pa bistroumnim, krepkim, zdravim, marljivim, poštenim in miroljubnim slovenskim ljudstvom. S:aj je mnogim ameriškim Slovencem tekla tamkaj zibelka in so cvetela zlata leta nežne, srečne in brezskrbne mlado ti. Saj živijo v Sloveniji naši starši, naše matere,ošti že več groženj. Odkod prihajajo te grožnje? Kdo se bolj zanima za Musso-Itnija. kakor laški konzulati v > tej deželi? MAUPASSANT—ZLATKO SElJsKAft: Rariglico jo je zapeljala Ckrptrtl Kmet, gostilničar frz Biegane, je ob*tal s svojim pletenim za'pra\ijivčkom prsd kmetijo starke Marjete. Bil je mi žan, z občnim trebuhom in bil je v okolici na 3lasu zlobnega človeka. Privezal je konja h kolu pred vrati, ki so se odpirala na dvorile. V njegovi lasti je bilo precej zemljišča okali Marjeti neg a posestva in te Ali bi morda ne bilo prav, če j dlje č«*a je grabežljivo opre-; |>tt|a, da bi/se ne bi jim naša vlada malo stopila zn| po njenem ko.-u zemlje, j ko j/je še in še |J na prste? In zraven pa še tudi Dvajsetkrat ga je že poskušal je pojasnila svoi ne maki m. Kajti tudi leti ne dr- kupiti, to Ja starka Marjeta ga ž i jo rok križem. Zatreti tako ¡j«» vsakokrat trdovratno! « ILL. _ Mllj.Wo je razočaran ponujal, a ona ni .Uvje Uuba it< 47 JSZ „ nee tudi zdi, da ne. In kaj potem? Ali bomo šli spet na boben, kakor smo šli na koncu Hoovrovega vladanja? Ali se kdo zmeni za to, kaj bo potem, ko ne bomo mogli več šteti na bilijone, niti na milijone? UMOR ITALIJANSKEGA UREDNIKA Zadnji teden v torek zvečer je tukaj nekdo izvabil urednika laškega lista "La Tribuna" rz lepega avta ter ga potem u-^trelil do smrti na mestu. znan, vam v tej predvečerni uri zaupam skrivnost, da bo poleg vsega tega še nekaj drugega dišalo iz kuhinje... Nadalje Daj bo ob tej priliki tudi omenjeno, da bo naš Družabni klub imel letos še dve domači zabavi, in sicer 27. septembra, ter 15. novembra, ki bo j ta prav tako vstopnine prosti in postrežba bo po grošu. Ker so vsi ti dnevi v sorboio, pričakujemo veliko udeležbo. Na svidenje torej prihodnjo soboto popoldne in zvečer na klubovem vrtu in v dvorani na 2301 S. Lawndale Ave., in ne Urednik Aren. jeu piM.rj ft«**»«« aeboj svojih list v duhu, ki je bil vse kaj drugega kakor prijazen Mus-solinijevemu razbojništvu. .V i ostrih besedah je pobijal fašizem, če sem prav poučen. V plačilo za to; je dobil kroglo v glavo in prezgodnjo smrt. Star je bil šele 43 let. Ko Stotine zdoi v robi! Od klopi jivi, novi, avtomatični plinski hišni grelec Odstrani potrebo peetladanskegt in jesenskega kurjenja s fornezom Nudi enakomerno, avtomatično toploto za več kot polovico kurilne sezone. Njena teta je lakka . .. (va#n-le 12 funtov). Prikloplte ali odstranite jo s lahkoto. Je ftted-ljiv—(l)obratuje po potrebi; (2) uporablja izredno nizko ceno plina za hiAno kurjavo; (3) uporabi se ga toliko kolikor ga hočete Ne ovira vai« redne kurjave s fometom. SAMO H I §150 om prinesel ito petdeset frankov. Ali me razumete? 4'sak mesec lepih petdeset tolarjev! Vse drugo pa ostane pri starem. Tu boste stanovali in za ničesar več vam ne bo treba skrbeti, pa prav za ničesar! Dobro premislite!" Starka ga je nezaupljivo poza- "Rozalija," zavpije na vso meč, "prinesi najboljšega, ciie-♦ga s tremi zvezdami!" Pojavi se dekle z veliko steklenico z lepim napisom in na-toči dva kozarca. "Poskusite mati, to je nekaj za vas." Dobra žena prične piti v majhnih požirkih, samo da bo užitek daljši. Ko izpije, zadovoljno prikima. Kmet ji natoči hitro še drugi kozarec in starka tudi tega po časi >z!>ij*J naj popije še tretjega, barton, o. — Zborovanje v*bo-duoohijsite konferenčne organizacije Proavetne matice in JSZ v nedeljo 25. maja. JUNIJ L CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Keflu v Willow Springsu. JULIJ CLEVELAND. O. — Piknik kluba št. 27 in "Zarje" na izletniških prostorih Federacije SNPJ v nedeljo 6. julija. AUGUST STkABANE. PA. — Piknik kluba Nagovarjal io ie. 4t- !!• v nedeljo 17. avgusta V toda Drca*l,'ove,n parku. starka se je branila. Kmet ni november popustil. cleveland, o.—Koncert "Zar "To vino je dobro kot mleko. n» Zal»val«l dan v četruk 20. >• Jaz ga popi jem deset do dva ti, Čemu prav jeste pri me-v Brega no? ;ore. Pravi- r rank lauchar. Hud potres v Mehiki Mehiško mesto, Mehika. — Žrtve mehiškega potresa, ki ga je mehiško prebivalstvo doživelo proSli teden, bodo prejko-ne znašale 51 mrtvih in 250 poškodovanih ali ranjenih, kakor je menilo notranje ministrstvo. V Colimi, ki šteje 20,000 prebivalcev, je povzročil potres hudo razdejanje. Osemdeset odstotkov zasebnih in javnih poslopij, vštevši guvernerjevo palačo in starodavno katedralo, je bilo porušenih in razdejanih. Skoro nobene strehe ni, ki bi bila ostala nepoškodovana. E-lektričnih kači ni nobenih, ker vse električne naprave razdejane. Niti en sam prebivalec ni ostal v svojem stanovanju. Vodne naprave so razrvane in razrušene. V Colimi je bilo najmanj 21 ljudi ubitih, a 104 pa ranjeni, oziroma poškodovani. Cela škoda se ceni na en milijon dolarjev. Plazi so zasuli železniške proge zapadno in vzhodno prestolnice. Ustanovite klub JSZ! Na zavedne delavce v naselbinah, kjer klubov JSZ še ni, apeliramo, da jih'ustanove. Po navodila pišite na tajnika Ch. Poporeka, 2301 S. Uwndale Ave., Chicago, 111. Ste Majski Glas že na- naročili? slediti zanko v njegovih besedah. "To bi bilo kakor nalašč zame," de na to. "A kaj boste vi imeli od posestva?" "Za to vam ni treba skrbeti. Živeli boste na svojem, kakor dolgo vam Bog dopusti živeti. I^e pri notarju boste s podpisom potrdili, da pripada posestvo po vaši smrti meni. Premislite: do smrti je posestvo vaše. povrhu pa boste prejemali po petdeset tolarjev mesečno. To bo vaš čisti dobiček!" Starka se je Čudila, vznemirjala in se ni mogla odločiti. "Ne rečem da ne. Le razmisliti moram. V nedeljo vam bom povedala." Stric Kmet se je odpeljal vesel kakor kralj, ki je osvojil novo kraljestvo. Stara Marjeta se je zamislila. Vso noč ni mogla *pati in štiri dni je kolebala med da in ne in kar vročina jo je kuhala. Slutila je, da nekaj ni prav v oštirjevem predlogu, a misel na tolarje, ki ji bodo kar sami kapali v naročje, jo je naredila pohlepno. Sla je k notarju in mu opisala vso zadevo. Le-ta ji je svetoval naj pristane v Kmetovo ponudbo. A namesto petdeset tolarjev, naj jih zahteva sedemdeset, kajti njeno posestvo da je vredno najmanj šestdeset tisoč frankov. "Ce boste živeli še petnajst let,'* ji je dejal notar, "bo itak plačal za vaAe posestvo samo pet in štirideset tisoč frankov." Starka je kar drhtela ob misli, da bo dobivala vsak mesec sedemdeset svetlih srebrnikov. Pa vendar je bihi nezaupna. tolarjev. Naslednji dan sta podpisala prodajno pogodbo. Stara Marjeta je {Kupila na čaet prodaje deset kozarcev jabolčnima. Pretekla so tri leta. Dobra starka je bila še vedno zdrava. Kmeta je stisnil strah. Zdelo se mu je, da plačuje že pol stoletja, da je ogoljufan in uničen. Obiskoval je starko od časa do časa, kakor če greš na polje, da pogledaš, ali je iito te godno za žetev. Sprejemala ga je vedno z nekim hudobnim pogledom, kot da je srečna, da se lahko z njim igra. On pa se je vedno hitro vrnil na svoj voz ln sc jezil: "Kdaj misliš že vendar umreti, nesreča stara!" Nič več ni vedel, kaj naj stori. Kadar jo je videl, ga je stiskalo v grki. Naposled se mu je pasvetrlo. Nekega dne jo je obiskal in si pri tem mel roke, kot prvikrat ko sta se pogajala za posestvo. Ko sta se nekoliko raz-govorila, jo je "Povejte mi za prav nikoli n ni, kadar pride Ljudje že o tem jo, da sva se sprla prijetno. Kadar Dve propagandi v boju druga z drugo rodi podpiranja Anglije in nevarnosti zapleta v vojno (Nadaljevanje z 1. strani.) angleAkeffa tovora Nemci potope predno more v angleške hike. Oboroževanje v polnem diru Zed. države se ne oborožujejo le radi podpiranja Anglije, nego tudi zase. Načrt vlade je, da postanejo najmogočnejša militarivstična sila, bodisi na vodi, na kopnem kot v zraku v čimkrajšem času. To stane milijarde in davki bod3 zvišani nadaljnlh 50 odstotkov in naloženi Še posebni na predmete, ki sedaj niso obdavčeni, kakor so bili v času prejšnje vojne. Davki nrso nikomur priljubljeni, in tudi to je vzrok, čemu propaganda proti podpiranju Anglije vleče. Rooeevelt ostane na svojem stališču Ampak taktika Zed. držav v sedanjem konfliktu se vzlic o-poziciji ne bo spremenila, vsaj ne pod sedanjo administracijo. Rooeevelt Jte že toliko rekel zoper Hitlerja ln Museiolinija, ter že tolikokrat poudaril, da miru, svobode ln demokracije po svetu ne bo. dokler se ne porazi nacizma in fašizma, kjerkoli je na vladi, da se Iz teh izjav nikakor ne bi umaknil, oziroma, da bi pozabil nanje. Po temu načelu je uravnana politika Zvezne administracije, in je ne bi mogla kar tako spremeniti, tudi če bi hotela. vembra v SND na St. Clair Ave. CHICAGO, ILL.— V nedeljo 30. novembra SNPJ. koncert Save v dvorani DECEMBER CHICAGO. ILL.—V sredo 31. decembra novoletna sabava kluba it. I JSZ. JANUAR 1942. CHICAGO, ILL — V nedeljo 15. marca 1942 prireditev v korist Proletarca v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. april« koncert Save v dvorani SNPJ. najst kozarcev, pa mi ni nič. Imam občutek, kakor da se na jeziku razblini. Ne v želodcu ite v glavi ga ne čutim. Za zdravje ni boljšega!" Ker ji je vino ugajalo, je popila še pol kozarca. Tedaj pa ji ponudi "Kmet poln velikodušnosti : "'Ce želite, vam podarim ba-riglico te pijače." Starka ni rekla ne in vrnila sc je malo vinjena domov. Naslednji dan se je pojavil na njenem dvorišču Kmet in privlekel z voza sodček. Takoj je morala pokusiti in se prepričati, da je isto, kakršno je včeraj pila. Ko je odhajal ji je pošepnil: "Ko bo sodček prazen, imam Sgturday, 1:30 to 2:30 P.M. še mnogo takega, samo nikar A TIAW naj vas ne bo sram. čim preje STATION W H i P. Listen to PáLlNDECH'S * YU60SLAV-AMERIGAN B A D10 BROADCAST bo prazen, bolj bom vesel." Čez štiri dni je kmet zopet prišel. Starka je sedela na pragu in Jupila krompir za .juho. Ko je govoril z njo, je Začutil vonj po alkoholu in lice se mu je razjasnilo. Kmalu so pričeli ljudje govoriti, da se «tara Marjeta na krivne mopija. Zdaj so jo vi-leli v kuhinji, zdaj na vrtu In :e)o na poti v okolici, kako pijana in nezavestna le»ži, tako, i da so jo morali nerti domov. ¡ Kmet je ni več obiskoval, j ídar so govorili o njej, je ža- j lorfno godrnjal: Res žalostno, na stara leta se vdaja pijači." Tudi končalo se je žalostno, j Starka je umrla naslednje leto o Božiču, ko se je opila in obležala v snegu. Kmet je podedoval imetje in j dejal: 4tTrapa! če se ne bi zastrupila, bi bila še najmanj deset let uživala svoje posestvo." 1480 kilocycles (TIrat Station on Your Dial) • Featuring a program of • Yugoslav Folk Music PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI JEDNOTI [ NAIUXMTK SI DN'KVNIK PltOS V ETA" J Stane za relo leto $6.00. pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset člnnov(ic) je treba r.a novo društvo. Narfov za list in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. Časi se menjajo Rusija je ponujala Japonski sklenitev nenapadalnega pakta leta 1931, a vlada v Tokiu je bila gluha za predlog, dele ko se je spustila v borbo za "zgraditev novega reda v Aziji*'. ga je podpisala, da si zavaruje hrbet in se loti Anglije. MfipSjO je v*rokov, ki so pripomogli k padcu Jugoslavije (Nadaljevanji« s 1. strani.) Bodočnost teh dežel je torej odvisna od tega, kdo zmaga v sedanji vojni. Položaj sedaj jo v prilog Nemčije. I* ako bo Anglija popolnoma zmagala, bi bilo Srbom mogoče obnoviti Jugoslavijo, seveda s sodelovanjem Anglije, če pa Nemčija zmaga, ali ako bo vojna končala brez odločitve, tedaj bo Jugoslavija ostala razdeljena za dolgo do tako, kakor bo Hitler hotel in določil. llltMIIMMIMMMMMm Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8 ?80 Daily At 3724 W. 26th Street Tel Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4 :S0—6:00 p. m. Dally Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointment* only Residence Tal.t Crawford 8440 'If no answer —- Call AaitiB 5700 poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10 tire dopoldne, postajo WfnES, 1360 kilocycles. Vodi jo Georqe Marchan 'C flHMUÉlr ne koristite Pmle-Urcu bolj kakor s pridobiva, njem novih naročnikov. BARETINCIC & SOK : POGREBNI ZAVOD Tal. 1476 4C4 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau NO. 1754. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH Publish««! Werklf at 2301 So. LawndaU Ave. CHICAGO, ILL., April 23, 1941. VOL. XXXVI. •'May Herald" <"»iilen*w| ----. The 1941-edition of the May Herald it another praiseworthy accomplishment of the Jugoslav Workmen's Publishing Company, which has been publishing this outstanding English-Slovene labor magazine for the past twenty-one years. In the English section of the present edition will be found the following articles: "Morning Hours in Coaltown." the second chapter of a mining story, by Joseph Drasler; Our Pio-lram, an editorial about the new program which the Jugoslav ' Socialist Federation adopted at its convention in Cleveland last Summer; "Sometimes I Fall Into Dreams." by Ksaver Mesko, translated by Alice Artach; "Blood Red—The Sky I" a poem by Alice Artach; "There Are Such Things!" by Ivan Jontez; 1 The Slovene Labor Center," a description of Chicago's popular Slovene social and recreational center, by Oscar B. Godina. Among the Slovene articles we find "Dinkey Mine," the story of a few unemployed miners who tal(e over an old mine and begin operating on the cooperative plan. It doesn't work I out so hot though. This story is written by Anton Shular, in the humorous tone for which his short stories are well-known and liked. Pri odprtem oknu—"At an Open Window," by Anton Zaitz, tells of a young man's discovery of a girl who seems to be his beautifully envisioned "ideal" and how the bubble bursts when he finds her entertaining in a night club. Iz noci—"Out of the Night" is a condensed translation of the popular "best seller," by Jan Valtin. Translation by Zvonko A. Novak. "Plat zvona," by Ivan Molek, and "Macja opereta," by Frank S. Tauchar. are two short interesting playlets suitable for stage reproduction. "J. S. F. Educational Bureau—Its Purpose and Function," is written by the secretary of this centralized cultural organization, Charles Pogorelec. The title of this article is self-explanatory. M Juried Bjonkini Will Speak at Branch No. 1 Meeting, Friday CHICAGO.—Continuing iU pol-icy of following up each meeting with a loctura and discussion on ci»rr«nt topic«, the Educational Connnittee of Branch No. 1 JSF, ha* secured, a« a speaker for the next meeting, Jurica Bjankini of thr Jugoslav Courier. Mr, Bjankini will speak on the present situation in Jugoslavia. Until the German invasion, he has (•ad daily radio contact with the Jugoslav government and distri* huted these reports to the Jugo-rlav newspapers in this country thiough the Jugoslav Courier, a weekly news letter, which is still being circulated. All members ara urged to at-tend the meeting at the Slovene Labor Center, Friday, April 25. This will be a follow-up of the mass meeting held at the Center April 12, whan we heard the viewpoint of both Slovene and Serb speakers on the Jugoslav situation. Invitation to Members Of Slovene L. C. Club Dear Members: A cordial invitation to attend the social commemorating our 5th anniversary is hereby extend«*! to you. It will be held at the Slovene lutbor Center, 2301 So. lawndsle Ave., Sa turday, April 20. beginning at 8 p.m. An has been the custom in the past, all refreshments will be only a nickel. Nov red — kakšen in cigav?—"New Order—What Kind Krank Debavoc ami his accordion will and Whose?" is an editorial by Frank Zaitz, editor of the May Herald, dealing with the revolutionary changes the world has undergone in the laat few decades, and what Hitler's "New Order" in Europe amounts to. Sedanjost in bodocnost—"The Present and the Future," by Etbin Kristan, editor of Cankar's Herald, gives us a few serious thought about life and cautions—"Live with foresight and avoid digging the grave of your future!" "Zasluge premogarjev v delavskem gibanju," by Frank Zaitz, follows up the development of the United Mine Workers Union of America under John L. Lewis' leadership, and depicts the progressive-minded Slovene miners as a outstanding contributing factor to its growth. "Gain« of the Soviet Union in the Present World War" brings to light the fact that Russia has aquired, almost without less of a single soldier, domination over. twenty-one million people in Finland, Poland, Latvia, Lithuania, Estonia, Bes-arabia, and other lands on or near her border. Kapitalizem na berglah—"Capitalism on Crutches," by Math Petrovich. is a review of the capitalist system and the iaisscz faire or "let-alone" principle in economics. In it he puts a few pointed questions to socialisticaly-minded readers. Kaksen bo mir—"What Kind of Peace?" is written by Anton Slabe. provide dame music for young- and old. Admission is free to all member* and they are permitted to bring friends along. Besides the above mentioned social, two additional socials are scheduled for 1941—the first on Sept. 27, and the other on Nov. 15. The balina courts adjoining our ♦ club room have recently been resurfaced and should be in good shape for you to enjoy yourself when the weather permits, i Once again, don't forget to attend the social this Saturday. Frank Sodnik. See'y. Na valovih ¿ivljenja-story by Frank Cesen. 'On the Waves of Life" is a short LABOR'S "FAIR WEATHER FRIENDS" "Fair weather • friends" are a liability, not an asset. In the days of your prosperity, they fawn on you; when adversity comes, they flee from the firing lines. This great truth is being driven home to American workers these days. Men in high places who have eagerly sought the vote!» of the workers on election day, beat their breasts and proclaim their "love for labor.H but they add: "The unions are making it hard for their friends to defend them."- Kedaj se to zgodi—"When Will This Happen?" by Louis A listener might imagine organised Beniger envisons the overthrow of Hitler, followed by revolu- W>«r has been vuil»y of nome horrid tion in all German-subjugated lands. | crime—that it has forgotten its love Nekaj sodobnih misli—"Some Current Thoughts," by jof •«"» has become a traitor Anton Garden, touches on the Jugoslav incident and the spread 1of'cm.^ that is a vile falsehood, of fascism over the world. j Durjng the entire emergency, no Other articles in this edition are written by Nace 2Iem-berger, William Rus, Joseph Snoyf Ivan Vuk, John Gorsek, and Antonija Locniskar. The entire issue is well illustrated with appropriate pictures, caricatures and cartoons, and technically arranged in the most attractive style. All our readers who appreciate good reading should not only include the May Herald on their reading list but also help tell it among their literary friends. vV TOO MANY RULES I WALKS AND TALKS An old Scotchman wss smoking in the waiting room of a railway station. The porter came by a-rvl said, "Don't you see thai notke on the wall: 'No smoking allowed'?" "Yes, I do," said the Scot, "but how can I keep all the rules? There's another on the wall that says, "Wear Janella Corsets'." -JH«y Herald*' - Foremost English-Slovene Publication of the Day 80 illustrated pages of short stories, poems, and articles of general interest about our people and their activities throughout the past 36 years. For the small price of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands. Order a copy or more and sell them among your reading friends. Order from: Prole tarec 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Even a robot must have his vitamins, says Jean Prust as she feeds Elektro, the mechanical man, currently packing them in at the Electric responsible labor union has submitted an unreasonable demand to any employer or group of employers. There have been a few scuffles at factory doors which any competent police force might have handled with comparative ease. Iaibor has not used tanks, machine guns or tear gas. Those have been the weapons of employers who flouted the law of the land, ami of public officials who were their willing tools. A candid examination of the facts will sustain these claims. bor does not expect its avowed foes to show consideration for the truth, but it has a right to expect a more sympathetic »and intelligent attitude on the part of its professed friends. —Labor. JUGOSLAVIA CRUSHED The effectiveness with which the German propaganda machine works both before the Nazi strike and while they are in operation, was again demonstrated in the crushing of Jugoslavia. For months before the attack Germans filtered into the important cities of Jugoslavia as tourists, and when the German at my followed, these "tourists" did the work planned for them. They helped disrupt vital communication systems and railway centers, a job in which they succeeded so well that in the last days of the heroic struggle the scattered divisions of the Jugoslav army were completely unaware of each others activities. From somewhere in Montenegro where the Jugoslav army made its last stand, Robert St. John, reporting foreign news, gave the following account of what happened in Jugoslavia: "For nine days I have ridden over most of Jugoslavia watching a gallant army try unsuccessfully with rifles and oxen-drawn artillery to fight off the ponderous mechanized force cf Adolph Hitler's air attacks. "I have seen men, women, and children lying by the hundreds in the debris of their homes after mass German air attacks on defenseless cities. "At least 10,000 died in Belgrade alone. "In one square I counted more than 200 bodies after the first raid on the capital. "These civiliana were ordered by the government not to clog the roads by wild flight, but to die on their threshold if necessary. And there they died. COMMUNICATIONS LACKING "At no time in nine days' wandering did I see masses of refugees fleeing bombed towns. The civilians did their part but the military did not have a chance. "For almost from the first hour that the Germans attacked, the army was without communication. One division did not even know what the one next to it was doing. 'individually, the Serbian army fought with great bravery, and inflicted heavy I oases on the Germans. In one day's attack the military reported the destruction of 200 German tanks. But as the Germans drove their wedges into the-country the fighting became hopeless. ROAR OF BOMBING PLANES "I say the Serbian army fought — because an traveling about I have seen scores of Croatian deserters. And in the midst of the fighting officials said the Croats had revolted in the north. (An independent Croat state was set up.) "I was in Belgrade the morning the Germans attacked. I heard the sirens and the roar of the bombing planes, but the pecple who did not know the nation was at war stood in the streets and did not take shelter—not that there were enough shelters even if tbey wanted to do so. It was a massacre. "Bombs felt by the hundreds on helpless civilians. Incendiaries started huge fires and the city was covered with a pall of smoke. "My hotel was burned to the ground. The American. British, and Greek legations were among the first buildings destroyed, as were most government buildings. FIRES RAGE UNCHECKED "Almost from the first raid there was no water and fires raged unchecked. Broken bodies dotted every street. For two days the bombing went on, leaving the city a shambles. "With several companions I started after the government toward (he interior. We slept in ditches and barns, lived on handouts from the good peasants who refused payment. "Bombing planes continously strafed villages and roads, but we arrived in Sarajevo in time for another air blitzkrieg. "The city where an assassination touched off the first great war was reduced to a mass of flaming wreckage." ♦♦ SWA \OI I S ♦♦ By A. SAVAN KA The birds are singing so joyously ami melodiously these past beautiful Spring days that one would think that that was enough of toning up for this season—without the poor efforts of our quavering throats. llut t-luit is not so — not for the Savans —and art keep on practicing and rehearsing with the turies on our schedule, in preparation for the event we are so very anxious to render with a polish that will make us shine—THE HJ»R!N<2 CONCERT! It is hard enough to keep one's mind on song when thought« of war crowd out happy feeling, and commiseration overwhelms our hearts. But once you are listening to a melodious song, a fine compositon of music, the heaviness of mind and heart slowly lifts, as if with a magical power, and you find that your senses respond eagerly and hpontaneously — and you are free, for a time. That is why we believe that even the most war despondent person will enjoy the corn ert we will offer oti May 11th. Did you ever stop to hear a robin pour out his warbling notes to his lady-love, ami wonder if his ruffled little throat would burst from his enthralling enthusiasm of song? Our "Snubaii" the other evening at rehearsal gave me the same impression. The handsome suitors in the operetta "SNUBAbe sent to prison on the mere word of a fellow-citizen, and Vienna was wrapped in a cloak of suspicion and fear, and its streets were over-run with secret police—the "Naderer," something like the "Ge-0,000 men on the battlefields of all manner of strange countries, in fifteen years. And yet, out of this dismal city of suppression, the first voice of new freedom in Austria was heard on March, 184$, which followed the revolutionary movements of 1830. A wonderful example of cooperative commonwealth arose—only to be crushed again by the rules of the modern dictators of today. Poor Vienna! IN THE NEWS EXCEPTION Miss Zara duPont, who upset the ! Bethlehem Steel stockholders' meeting by demanding wage increases for j common workers, wn« picketing one time with some Massachusetts strikers. A cop asked her name. Writing down the answer, the po-liecman added sarcastically: "I sup-pot* you'll tell me you are one of the duPont* of Delaware." "Yes," said the 72-year-old woman. It was days before the cop learned she was telling the truth. AW, GIVE HIM A LOLLIPOP Unsuccessful in his attempts to break the Allis-Chalmers strike. Gov. Julius P. (the Just) Heil of Wisconsin wailed: "They took away my national guard." HEADLINE Vichy raises wages and hours— For an extra 10 or 15 hours' work n week, French workers will now receive a couple of hours' additional pay. THE BIRDS ARE G AGAIN' VISITORS CHICAGO.—-Visitors at the Slovene laihor Center last week were Mike and Mary Misoury, from Fontana, Calif., and Mr. and Mrs. Joseph Mentón, from Detroit, Michigan. MEETING NOTICE DETROIT, Mich. — Members of Branch 114 JSF, are urged to attend the next meeting of the Branch on Friday, April 26, at the SND. Why not bring that prospective new member to this meeting? Hereafter the regular meeting date will be on the 4th Friday of each month. PSYCHIATRIC BOARD Worker runs amok, smashes vital defense machinery . . , news item. What this country needs is a national defense psychiatric board. Living show in Commonwealth Edition company's main «tore. 72 West Adam* St., Chicago. Electro walk*, talk« and ha* an amarlng repertoire of tricks. His dog, Sparko, also electrically operated, applauds by barking »nd wagging its tail. Tha Electric Living show will continue through Saturday, April 26. Admission is frea. f. Don't Forget! J. S. F. CONFERENCE IN MILWAUKEE, WIS. (Snstarleh Hall) SUNDAY MORNING, APRIL 17. COAL STRIKE CONTINUES With substantial agreement reached between the United Mine Workers and northern operators employing two-thirds of the nation's soft coal miners, negotiations continue in New-York City, in the hope of bringing the southern operators into line ami permitting a general resumption of production. The miners have won agreement from the majority of the operators on the $1.00 m day wage raise and other basic demands. Refusal of southern operators to accede to the liMWA demand for abolition of the differential was said to be holding up 100 per cent resumption of work. This differential, amounting to 40 cents a day, would be abolished under the UMWA proposals, and wages throughout the soft coal industry fixed at $7.00 a day. Other demands of the miners included vacations with pay, improvements in seniority, in safety conditions, medical care, and the like. BETHLEHEM, DaPONT CROUPS SNAGGED 23% OF U. S. ORDERS Two big financial groups, controlling between them eight corporations, have received 23% of the government's defense contracts, according to the CIO Economic Outlook's current issue. Naming the two financial cliques as duPont and Bethlehem Steel, which have been granted well over a billion dollars' worth of defense orders, the Outlook points the spotlight on "fantastically high concentration" of orders—a fact frequently referred to by CIO Pres. Philip Murray Ilv urging government adoption of the CIO industry-council defense plan. COAL—AN UNTAPPED SOURCE FOR OIL. GASOLINE Experiments In applying the hydrogénation process to American cosls Indicate that this country can develop enormous amounts of gasoline snd oil from its coal reserves, the Bureau of Mines recently reported to Secretary of the' Interior Harold L. Kkea. The Bureau's process, If applied to the total coal reserves of the United States, could yield enough oil to supply ths nation's needs for almost 3,000 yesrs at the present rate of consumption. Coal reserves are estimated at some three billion tons — enough to yield three trillion, 800 billion barrels of oil. REACTIONARY PROPOSALS The reactionary proposals that wages be "stabilized" in order to prevent price-raising are demolished in the latest issue of Labor's Monthly Survey. Instead of freezing wages, the A. F. of L. publication saj*, employers who are now making enormous profits should sit down with representatives of the workers and determine the portion of those profits that should go to the workers in higher wages. No one wants price increases, says the Survey, but stopping wage increases is not the way to. prevent prices from moving upward. UNEMPLOYMENT FIGURES There were 8,3416,000 unemployed workers in February, as compared with 8,880,000 in January, according to the latest American Federation of Labor unemployment estimates. The number employed totaled 40,01 ft.000 in February and 46,444,000 the previous month. The defense progrsm evidently hasn't yet made that big dent in unemployment that has been predicted. William S. Knudsen estimates. howcVer, that defense industries will be giving employment to an additional 3,000,000 men by the end of the Summer. GREEN ASKS AFL TO AVOID STRIKES A. F. of L. union have been asked to do everything in their power to avoid strikes in defense industries by Pres. William Green. "While we must Insist on fundamental principles," Green declares in the April issue of The Federationiat. "when collective bargaining breaks down we should submit Issues to mediation and arbitration, doing everything within our power to avoid strikes. "The future of our nation, our democratic institutions, ami the very existence of a free labor movement are st stake. The American labor movement will always give' unreserved service to the cause of freedom."