AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 242 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 15TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Von Papen pripravlja tla v republikanski Nemčiji za prihod cesarja Monakovo, 14. oktobra. Demokratični, socialistični in komunistični časopisi brez izjeme so priuli na dan z izjavami, da pripravlja sedanji nemški kancler, Franz von Papen, tla v republikanski Nemčiji, da se vrne bivša Hohenzollern vladarska rodbina na nemški prestol. Kancler von Papen od dneva do dneva izločuje točke iz nemške ustave, ki garantirajo republikanski način vlade v Nemčiji. Napadi časopisja so se pojavili, ko je imel kancler včeraj ognjevit govor bavarskim industrijali-stom, v katerem je pozival nemški narod, da se oklene Iiinden-burga za novo Nemčijo. Burni aplavzi so sledili pozivu kanclerja. Papen je izjavil: "Predsednik Hindenburg je pravi vladar Nemčije, ne pa Hitler. V Hin-denburgu vidi Nemčija tradicije skupnosti in sloge nemškega naroda in voditelja v bodočnosti. V njega ima nemški narod največje zaupanje. On bo gledal, da pride ideja Bismarcka zopet na površje, in da se za prihodnjo generacijo uresniči ideja svetega nemškega Reicha." Volivci se pripravljajo za volivni dan z nenavadno obilno registracijo Cleveland, O. — Državljani v j Clevelandu so pripravljeni za j volivni dan. Dasi jih je bilo že ' prej registriranih nad 350,000 oseb, pa se jih je nadaljnih 20,-000 registriralo v četrtek, in na j-jmanj 15,000 oseb je spremenilo ; svoje naslove, znamenje, da hočejo voliti 8. novembra. Ali je i ta nepričakovano močna registracija namenjena, da se Hoo-jverja obdrži v uradu ali da se | ga spravi iz urada, je nemogoče še pojmiti, vedelo se pa bo 8. novembra. Največje množice novih volivcev so dospele v Junior High School v Collinwoodu, kjer so se registrirali državljani iz vard 26 in 32. Kdor se ni še registriral ali spremenil svojega naslova, ako se je preselil, tedaj lahko to naredi še danes, v pon-deljek ali v torek. Registrirate se lahko samo v City Hall, kjer bo volivni urad v sftboto, pondeljek in torek odprt vsak dan do 9. ure zvečer. Po 18. oktobru ne more nihče več registrirati ali spremeniti svojega naslova. -o- 20,000 republikancev Nocoj večer se pričakuje najmanj 20,000 republikancev v mestnem avditoriju, ko bo nastopil predsednik Hoover in bo Podal vzroke, zakaj bi moral biti ponosno izvoljen. Pripravljalni odbor računa, da ima prostora 10,000 ljudi v glavni dvorani, 3000 jih bo lahko poslušalo v glasbeni dvorani in 7000 v Pritličju. Veliki asbestos- zastor, ki loči glavno dvorano avditori-ia od glasbene dvorane, bodo odstranili, in tako bo Hoover lahko govoril ooslušalcem v dveh dvoranah naenkrat, in po končanem govoru, bo stopil še v pritličje, ali kot mi rečemo, "v kev-der," kjer bo spregovoril par besed, tako da bodo vsi zadovoljni. Vendar morajo ta program odobriti najprvo tajni policisti zvezne justične službe. Kdo bo smel v dvorano? Vsak vardni vodja dobi dva tiketa za vsakega precinktnega načelnika republikanske organizacije, dva pa vsaka ženska načelnica Precinkta. To bo napolnilo glasbeno dvorano.. Veliko dvorano zasedejo povabljeni gosti iz zunaj mesta. Še tri dni Ako ste se preselili od zadnje volitve, tedaj morate naznaniti spremembo naslova volivnemu cdboru, ako želite voliti. Da vam ni treba hoditi v mesto, lahko to storite v uradu "Ameriške Domovine," kjer vam preskrbimo vse potrebno. Ako pa niste volili že dve leti, ako boste letos prvič volili, ali ako ste prišli iz druge države, ali če boste te dni 21 let stari, tedaj se morate registrirati le v uradu volivnega odbora v City Ilall. Samo trije dnevi še preostajajo za registracijo, ki se zaključi 18. oktobra. Kdor se dotedaj ne registrira, zgubi pravico voliti predsednika. Za 32 centov Kam nas je depresija prinesla? Včasih smo plačali 50 centov vstopnine za izboren ples, depresija je pa povzročila, da so Napredne Slovenke" sklenile, da računajo za nocoj večer samo 32 centov vstopnine k njih domači zabavi in izbornemu plesu, ki se vrši v S. N. Domu. Igral bo Jackie Zore, in veste, da ne boste imeli prilike mirno sedeti. Najboljša postrežba z dobro jedjo in pijačo vam je garantirana'. Hrvatski Radio Klub Opozarjamo rojake na hrvatT ski radio program, ki se začne v nedeljo, 16. oktobra, ob 3:30 Popoldne in traja do 4. ure. Program se bo razpošiljal po WJAY radio postaji. Na programu imajo lepe pesmi in tamburice. Svirali bodo mladi hrvatski tam-buraši. Prosimo naše občinstvo, da naravnajo svoje radio aparate za lepi program jutri popoldne. Obvestilo članstvu Obvešča se članstvo dr. Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, da je Preminul član in sobrat Frank Sterle. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj iz hiše žalosti, 3647 E. ,80th St. članstvo je Prošeno, da poslednjikrat obišče Pokojnega brata, ter se po možnosti udeleži pogreba. Na potu v domovino Včeraj je odpotoval iz Cleve-landa proti New Yorku na potu na obisk v domovino, Mr. Jos. Košiček, ki se je podal v Žužemberk, da tam uredi svoje zadeve. želimo mu srečno pot. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Chicagi je umrl rojak Louis Stritar, lastnik grocerijske prodajalne, star 57 let, doma od št. Jerneja na Dolenjskem. Bil je med pionirji chicaške naselbine. Zapušča ženo, več sinov in hčera. Lucille Kos iz Hammond, Indiana, je zadnje dni iztožila ločitev zakona od svojega moža Petra Kos, ki je dobro znan v dijaških atletskih krogih v Gary ju. Izjavila je, da je v enajstih mesecih zdajala možu $5000, toda on jo je le pretepal v zahvalo. V Saginaw, Michigan, je umrl rojak Louis Matekel, star okoli 40 let, in doma iz Mirne na Dolenjskem. Svoje dni je bival v Gowanda, N. Y. Zapušča ženo in štiri male otroke, v starem kraju pa starše in brata. Dr. Anton F. Ottrock, mlad hrvatski zdravnik, je odprl svoj urad v Detroitu na vogalu ulic Davison in Newbern. V Strabane, Penna., so se poročili James Tomšič in Jennie Terčelj, in Steve Sterk in Marv Kavšek. V Braddock, Penna., je umrl rojak John Zgonc, star 44 let, doma iz Sekiršča pri Velikih La- j ščahu Zapušča dva brata in več sorod. Glavni odbor S. N. P. Jednote je bil prisiljen razpisati izredni asesment v odškodninski sklad, v katerem' je $23,002.12 primanjkljaja. V treh mesecih je bilo iz tega sklada izplačanega $36,529.15, vplačila so pa znašala samo $17,742.51. Izredni asesment bo znašal 45 centov na mesec in ostane v veljavi do preklica. -o- Spopad med policijo in brezposelnimi na Irskem Belfast, Severna Irska, 12. oktobra. Nad 2,000 policistov patrolira ceste v tem mestu, potem ko je zbruhnil punt med brezposelnimi, ki so iz raznih krajev vdrli v mesto. Policija je sončno pregnala vpadnike, toda ne prej, dokler ni bil en policist ubit in 31 ranjenih. Mesto so policisti obkolili in nihče ne more v mesto, kdor nima uradnih opravil. Mesto se nahaja kot v obsednem stanju. Roosevelt je za vladno pomoč, kadar odreče državna in mestna vlada Albany, N. Y., 14. oktobra. — Governer Franklin Roosevelt je v posebnem govoru na radio po-vdarjal sinoči, da je sveta, dolžnost zvezne vlade pomagati ameriškim brezposelnim, kadar so mestne in državne blagajne izčrpana Roosevelt je yazloi/il, da prva dolžnost pomagati si-rotnim in brezposelnim leži v rokah lokalnih oblasti, javnih in privatnih. Ako te odrečejo in izčrpajo vse vire, tedaj pride vrsto državna oblast, in ko so tudi tu vsi viri izčrpani, tedaj je dolžnost zvezne vlade, da gre do skrajnosti in skrbi, da nihče ne strada v Zed. državah. In vzelo je predsednika Hoover j a tri leta, da je dognal, da je dolžnost zvezne vlade pomagati brezposelnim, je dejal Roosevelt! V svojem nadaljnem govoru je governer povdarjal, kaj je naredil v svoji državi, v New Yorku, in da bo isto delo podpore nadaljeval kot predsednik, če bo izvoljen. Govoril je tudi, da je demokratska stranka obvezana upeljati starostno in brezposelno zavarovalnino. $50,000,000 pripravljene ga za javna dela po Ze-dinjenih državah Pittsburgh, 14. oktobra. Tu je imel pomemben govor E. T. Weir, podnačelnik narodnega odbora za zboljšanje razmer, ki je pred nabito polno trgovsko zbornico govoril, da so se industrijski in trgovski krogi zadnje čase odzvali z nenavadno resnostjo in železno voljo, da sodelujejo, da se depresija čimprej prežene. Izjavil je, da je $50,000,-U00 pripravljenih takoj, da se začne z gotovimi deli, ki naj bodo podlaga drugim delom. To pomeni, da viri Zedinjenih držav nikakor niso še izčrpani, in da ni več daleč čas, ko se bo normalno poslovalo. "Jaz sem za višje plače, ne za nižje," se je izjavil Weir. Zadnja tri leta sem opazoval, kako se plače znižujejo, in dognal sem, da nastaja iz tega mizerija v ameriških domovih. Mi nismo še bankrotni in še dolgo ne bomo. Nešteto bogastvo je v Zed. državah. Dali smo se začasno zapeljati na napačno pot, iz katere smo našli izhod." Mi le želimo, da se bo vse to v resnici zgodilo. Davki v Clevelandu so primeroma zelo nizki kot v drugih večjih mestih Cleveland, O. — Samo dvoje mest izmed dvanajstih največ-| jih mest v Ameriki ima danes nižje davke kot jih ima mesto Cleveland, glasom poročila, ki | ga je pravkar dala v javnost Ci-jtizens liga, ki kontrolira javnp i poslovanje. Poročilo Lige pravi, da je mesto Cleveland, kar se tiče finančnega stališča, "zdravo do korenine." Vladni stroški I so v Clevelandu veliko nižji kot kje drugje. V Clevelandu plačujemo $21.76 davkov od $1000 j davku podvržene lastnine. V [St. Louis, Missouri, pa $17.62, j v Los Angeles $21.35, v Chicagi i $22.76, v Milwaukee $24.03, v ! Baltimore $24.30, v New Yorku j $24.48, v Philadelphia i $24.64, I v Pittsburghu $25.89, v Buffalo | $26.16, v Detroitu $27.09 in v | Bostonu $28.35. Cleveland torej radi splošne depresije ni tako prizadet kot druga mesta, banke v Clevelandu so j ako zdrave, in kredit, ki ga uživa mesto j je mnogo boljši kot kredit drugih mest. V teh razmerah ima |Cleveland lepo bodočnost, in j splošna depresija ne bo zapusti-j la, preveč skelečih ran. Zagovorniki napadajo dr žavnega pravdnika v zadnjih govorih na sodniji Cleveland. — Včeraj je bil dar zagovornikov na sodnijski ob lavnavi proti petim republikan cem, ki so obtoženi, da so ukrad li ali pomagali ukrasti skoro po milijona dolarjev iz davčne blagajne v Cuyahoga county. Zagovorniki, ki so med najboljšim odvetniki, kar jih premore Cleveland, so slavili in poveličeva li svoje kliente. Odvetnik Ro senfield, ki je zagovarjal coun cilmana Finkle, je med drugiir dejal: "Jaz mislim, da je drža vni pravdnik Lieghley sijajni dokazal eno samo stvar — da t obtoženci ne bi smeli biti nik dar obtoženi. In državni prav dnik je kriv največje krivice ker jih je preganjal na podlag nezadostnih informacij ! ! !' Maschke si je od veselja menca roke, Finklu je žarelo na licih, ii tudi ostali obtoženci so bili ra dostnega obraza. "Ta ga je po fiksal!" je dejal Maschke na pram reporterjem, ko je bila raz prava včeraj zaključena in prestavljena na pondeljek. Sodnik Dempsey je ob zaključku obravnave včeraj opomnil Rosenfelda, da je govoril 30 minut več, kot je pa bilo dogovorjeno. Mislilo se je, da bo obravnava včeraj končana, toda zagovorniki so govorili tako dolgo, da je medtem minul dan. V pondeljek govorijo Še štirje odvetniki obtožencev, nakar dobi zadnjo besedo državni pravdnik Lieghley. Slednji je izjavil, da ne bo govoril več kot pol ure, toda kar bo povedal, bo dovolj. Vse Z napetostjo pričakuje zadnjih besed dr-1 žavnega prosekutorja. Ko so včeraj govorili zagovorniki obtožencev, je sodnik Terrell zaporedoma ustavljal zagovornike in jih opominjal na gotova pričevanja tekom obravnave. Žago- j vorniki so izjavili, da bodo tozadevno govorili pozneje, toda do- i sedaj se nihče še ni dotaknil za dev, katere bi sodniki radi imeli pojasnjene. Neugoden vtis je pa na vsak način naredil govor mladega zagovornika Rosenfelda, ki je napadal državnega pravdnika Lieghley a. Edini Maschke je bil zadovoljen. "Ta fant je smart, ta pa ta!" je neprestano kimal Maschke in se smejal. -o- Ccllinwoodski Sokol V pondeljek, 17. oktobra, se prične z .rednimi telovadnimi vajami Collinwoodskega Sokola v spodnjih prostorih Slovenskega Delavskega Doma. Vaje se pričnejo ob 6. uri zvečer in sicer dečki od šestega do 14. leta. Od 7. do 8. ure deklice in dekleta. Od 8. ure naprej odrasli. Starše se opozarja, da pošljejo svoje otroke ob določenem času. Istotako se prosi telovadce, da pridejo točno ob določeni uri. Načelstvo bo pod spretnim vodstvom. Obisk smo dobili Mr. Louis Banič iz Indiana-pclisa in Mr. Peter Banič iz La Salle, sta obiskala clevelandsko naselbino. Kdor prijateljev ju hoče videti, naj pridejo k Mrs Antoniji Jevnik, 1199 E. 61st St. Pa ne da bi prišla pokušat ohajčana! Pozdravljena! Kdo ima peč? Kdor ima kako peč na premog je prošen, da bi jo podaril revni družini na 6418 Spilker Ave. -o— 15. predsednik Herbert Hoover je 15. pred sedniški kandidat, ki pride v Cleveland ,da ima tu političen govor, toda kot piše zgodovina, sta doslej; imela le dva kandidata za. predsedniški urad, ki sta govorila v Clevelandu, uspeh, dočim so vsi drugi pogoreli. In zgodovina se rada ponavlja! Poskusno glasovanje Pri poskusnem glasovanju za predsednika, ki ga je upeljal časopis "Plain Dealer" v Clevelandu, so bili oddani sledeči glasovi: Hoover 2,984, Roosevelt 4,916. Bettman 2,399, Bulkley 4,969. Za prohibicijo 669, proti prohi-biciji 6,746. Miller in Hoover Kadar pride predsednik Zedi-njeni držav v kako mesto, zahteva vljudnost, da župan pozdravi predsednika. Tako je tudi naš župan Miller včeraj vprašal pripravljalni odbor republikancev, če želijo, da pozdravi Hooverja. Odbor je odgovoril, da jih bo silno veselilo, ako pride župan Miller na govorniški oder v mestnem avditoriju, kjer se bosta s Hooverjem sestala. Miller je obljubil, da bo navzoč. Najbolj popularno dekle nastopi jutri v igri Miss Štefanija štefančič, ki je dobila prvo nagrado kot najbolj popularno dekle v Euclidu pri kontestu, ki se je vršil v fa-ri sv. Kristine, bo igrala jutri glavno vlogo v veliki krščanski drami "Mučeniška smrt sv. Neže," katero igro vprizori Jugoslovanski Pasijonski Klub. Miss Štefančič bo igrala vlogo sv. Neže. Poleg nje nastopijo v igri še sledeči igralci : Frances Kosten, Elizabeta Hribar, August Piatt, France's Globokar, Mary Kasunič, Joseph Jemc, Joseph Mačerol, Frank, škrlj, Helena Stražišar, Mary Skvarča, Anna Grčar, Frank Kosten, Frank Branisel, Anton Mulec, Frank Perme, Anton Lužar, Joseph Pezdirc, John Globokar, Stanley Štefančič, Edward Skvarča, Matija Kavas, John Braniselj, Štefan Primož, Avgust Pintarič, Jakob žigon, Frank Mate, Matt Dubič, John Skvarča, j Cecilija Skrbeč, John Knaus, Mary Mi-šič, Mary Krebel, Ana Lužar, Agnes Zobec, Mary Hribar, Tony Lužar, Joseph Brgoč, Tony žigman, John Vencelj, Tony Pikš, John Lužar, Joe Gornik, Tony Pucelj Viktor Sneler, Fr. Novšak, George Hribar, Leo Novak, Paul Princ, Anton Debevc, Matt Marič. Vstopnice za to krasno predstavo dobite v slaščičarni Mrs. Mary Kushlan v S. N. Domu. Vsi sedeži rezervirani. Občinstvo je prijazno vabljeno. Lov na leve St. Louis, Mo., 14. oktobra. Denver Wright, tovarnar iz St. Louisa, se je danes odpeljal v misscurske šume, kjer bo spusti! iz kletke dve levinji-, kateri je pred kratkim kupil od nekega cirkusa. Leve bodo spustili v ogromno šumo, ki meri 28,-000 akrov. Potem pa priredijo velik lov na leve. Sedem oseb se bo udeležilo tega lova in osem psov. Levov niso dan prej nič krmili, da bi s item jih prisilili, da tavajo okoli po gozdu iskajoč hrano. Vsak lev tehta nekako 150 funtov, šerif dotičnega okraja je izjavil, da bo po vsej mogočnosti skušal preprečiti ta nenavadni lov. Oglasi in trgovine Premogar ustreljen v južnem Illinoisu Taylorville, Illinois, 14. oktobra. Andy Ganis, (najbrž Slovenec), je bil ustreljen v spopadu med štraj kuj očimi premogar-ji in med narodno gardo. Najprvo je nastal spopad med pre-mogarji, ki pripadajo k dvema različnima unijama, nakar so narodni gardisti posredovali, in v tem je bil Ganis ustreljen. Zblazneli huzar je divjal po Budimpešti Budapest, 12. oktobra. Korpo-al nekega huzarskega regimenta je mahoma zblaznel in je v polni opremi in uniformi divjal na konju po budimpeštanskih ulicah in udrihal vsakogar, ki mu je prišel na pot, s sabljo. Vzelo je več ur, predno so po-divjanca mogli vloviti, potem ko je ranil 12 oseb. Cena gasolina Več gasolinskih družb je znižalo cene gasolina za en cent, ted-a se tiče to le onih odjemalcev, ki kupujejo gasolin na debelo, kot n. pr. kompanije s tru-ki, taxi kompanije in bus družbe. Javni shod V sredo, 26. oktobra, se vrši ob 8. uri zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. javni shod glede brezposelne zavarovalnine in starostne zavarovalnine. Na shodu nastopi kot glavni govornik Mr. Joseph Marti-nek, poznani češki urednik in Wm. Bessemer iz Akrona. Ta clva zmožna govornika bosta navzočim znala povedati mnogo zanimivosti iz borbe za brezposelno in starostno zavarovalnino. Vsakdo je dobrodošel. Manj prositeljev Vodstvo združenih dobrodel* nih organizacij v Clevelandu poroča, da je prvič po dolgem času padlo število prositeljev za podporo. Dočim se je oglasilo v avgustu 2,649 družin za podporo, se jih je prijavilo v septembru samo 2,163. Lansko leto se je priglasilo v septembru 266 družin več kot v avgustu. Dobrodelne družbe podpirajo danes v Clevelandu nad 26,000 družin. Pred letom dni' je bilo treba podpirati samo 11,000 družin. Prireditev zmagovalcev Baseball klub "Orla" ima nocoj večer v G rdi novi dvorani plesno veselico in prijetno zabavo. Praznovali bodo zmago, ko so, odnesli prvenstvo v med-dru-štveni ligi v baseballu. Orli vam cbljubujejo prav prijeten večer. Starši, povejte svojim sinom in hčerkam o tej prireditvi. Športniki "Orla" so se potrudili skozi vso sezono, da so odnesli zmago, in vemo, da bodo s svojimi prijatelji veseli nocoj večer v Grdinovi dvorani. Za brezposelne Mestna zbornica se je zbrala včeraj k izvanrednemu zasedanju, da odobri izplačila $548,-000 kot prvi obrok posojila oc Rekonstrukcijske finančne kor poracije. Zahteve komunistov Kakih 200 komunistov je pri šlo sinoči pred policijsko postajo na 80. cesti in Superior Ave. Od navzočega policijskega poročnika so zahtevali, da jim mesto preskrbi prosto voznino po karah, da dobijo prosta stanovanja in hrano in enake ugodnosti. "O.K." je rekel poročnik Murray, in komunisti so odjadrali. Charles Mears je po vsej Ameriki znan izvedenec za ameriški nakupovalni trg in. dekan Cleveland Advertising šole. Sinoči je imel pomemben govor v hotelu Statler, katerega je poslušalo 800 trgovcev. Med drugim je Mr. Mears povedal sledeče: "Trgovci, ki hranijo denar s lom, da nečejo oglaševati, režejo sami sebi vrat. Danes so dnevi preskušnje, ki naj dožene, kdo se bo obdržal na površju, kdo j bo zginil iz trgovine. Ako so oglasi sredstvo, da se reši trgovina, ki mora biti, tedaj ni vprašanje, koliko veljajo oglasi, pač pa je vprašanje, koliko je vredna trgovina, da se reši. Dokazana resnica je, da danes v tej depresiji dobro poslujejo le one tvrdke, ki mnogo oglašajo. Vsem -drugim trgovinam gre slabo. Narod v tej depresiji želi vede-jti, kdo mu nudi dobro blago po j najnižjih cenah, in narod tega j ne more vedeti, ako ne vidi poštenega oglasa v poštenem časopisu. Oni, ki ne oglašujejo, j morajo prej ali slej zginiti s trgovskega površja. Kdor oglasi enkrat, pa opusti oglas, rekoč, da se mu ni izplačalo, ne bi smel biti v trgovini. Stalno oglaševanje p r i n e s e končno obilni uspeh," je končal Mr. Mears. Miller skrbi župan Miller je odredil, da se prepelje 200 starih mož-delav-cev iz Wayfarers Lodge v mestne prostore v Warrensville. To so siromaki brez dela, strehe in jela, za katere skrbi mesto, a obenem bo s tem se naredilo prostora za 200 nadaljnih brezposelnih, da pridejo pod streho v Wayfarers Lodge, dočim se bo i na zahtevo Miller j a postavilo no-| vo poslopje za brezposelne na i Lakeside Ave., kjer bo prostora j.za 2000 ljudi. Imajo zaupanje Odvetniška zbornica je te dni glasovala glede kandidata, ki ga želi i me 11,0 vat i za apelatnega sodnika. Izmed oddanih glasov jih je dobil največ sedanji pro-sekutor P. L. A. Lieghley, ki je dobil 559. Njegov najbližji tekmec je dobil 247 glasov. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. * Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 242, Sat., Oct. 15th, 1932 Času primerne Mr. Calvin Coolidge v letu 1928 ni želel za sebe več predsedniškega urada. Danes ga pa s tako gorečnostjo sili Hooverju. Kaj je Coolidge jezen na Hooverja? * !|< * Ampak zanimivo je dejstvo, da je cena pšenici padla pet centov pri bušlju, odkar je imel Hoover svoj govor, v katerem je obljubil farmarjem izdatno pomoč..... :,'« % jjc "Vote for Hoover and beg!" To geslo priporoča "Press" ameriškim republikancem. >;« }'f Najboljši kandidat je dotični, ki ničesar ne obljubi, pa v uradu vlliko naredi. Toda ali jih imamo kaj takih med nami? :;< .-:< Profesor Einstein pride v Ameriko, kjer bo vodil šolo za matematiko. Koristen bi bil njegov prihod, če bi mogel izračunati, kako bi ljudje lahko danes davke plačevali. :Jt i'fi # časopisje piše, da bo predsednik Hoover v Clevelandu govoril o brezposelnosti in farmarski odpomoči. Farmarjem v Des Moines, Iowa, je pred kratkim povedal, da je visoki tarif držal cene mesu — visoko! Ali bo na ta način potem govoril Clevelandčanom o brezposelnosti? * sit Znani ekonomist Babson pravi, da bo depresija izrabljena v letu 1934. In tedaj bo tudi nas že konec. >;< t;i Demokratski podpredsedniški kandidat Garner se ne pusti rad fotografirati. Naj potrpi še en mesec. Za podpredsednike se po volitvah sploh nihče ne zmeni. >!e ijt Po mnenju Hooverja smo izlezli že v letu 1930 iz depre- sijske kotanje toda le, da smo takoj padli v še večjo. >j« >;< i'fi Ali ne bi kazalo, če bi se hoteli ogniti ameriške nadpro-dukcije, da bi importirali nekaj milijonov ruskih delavcev? Oni delajo počasi in gotovo ne bi trpeli nadprodukcije, in tudi kriza bi takoj zginila. Seveda je vprašanje, kaj bi potem delali ameriški delavci! , * :;t s;t V južni republiki Čile se pripravljajo na novo revolucijo. Tam so podobni fotografu, ki ni zadovoljen z eno sliko, pa naredi hitro drugo. t'fi % Pri neki poroki pretekli teden je nevesta imela robec, ki se je nahajal v njeni družini z& od leta 1608. Mi bi bili prav hvaležni, če bi zvedeli za ime perilnice, kjer so ta robec pral i. i'fi i'fi i'fi Dobro znamenje, da se vračajo boljši časi je tudi to, ker se ljudje skoro nič več ne zmenijo za svoje dolgove. i'fi i'fi i'fi Prosperiteta1 se bo vrnila, kadar bodo pet centov smod-ke dve za en kvoder. i'fi Jj< In Ameriška delavska federacija je tako sigurna, da se bližajo boljši Časi, da je že začela z agitacijo za višje plače. * * * Neka ženska v Georgiji je doživela 101. leto, ne da bi videla avtomobila. In če jih bo sedaj dobro gledala, bo živela še precej časa. DOPISI J J*......*.....»■ « » >»■■» » ■•».....» . * . » > . . »t, NAŠI LJUDJE Pričeli so postajati hladni večeri, listje na drevju rumeni in mrzel veter od jezera kliče po gorkejši obleki. Marsikdo bo prisiljen si osnažiti staro suknjo in jo spraviti v akcijo proti za-sovraženemu mraz u. Ne mi, ampak razmere so temu krive, da se moramo omejiti na to, kar bi sicer v dobrih Časih zavrgli. Je pa veliko naših rojakov, ki bodo kupili za sebe ali otroke gorko obleko in perilo. Da ha dumo denar v prave roke, je dobro, da se od časa do časa malo pomenimo, kam bomo šli in kje se. bomo ustavili. Manufaktur-nih trgovin imamo v naselbini mnogo in tudi cene so tako nizke, da se za mali denar veliko nakupi. Anton Logar na vogalu Miller Ave, in 222,. cesta, Peter Ur.say, 731 E. 185. cesta, F. Simens, 694 E. 200. cesta, Anton Gubane, 16725 Waterloo rd. John Rožaiic, 15721 Waterloo road, Anton Ogrin v Slovenskem Del. Domu na Waterloo rd. in Mrs. Frances Svetek imajo vso zimsko opravo po zmerno nizkih cenah in najboljše kakovosti. Z mirno vestjo vam jih najtopleje priporočamo, da se jih v slučaju potrebe poslužite. Marsikdo, ki ga ni depresija z .vso krutostjo udarila, si bo za zimo dal napraviti gorko obleko in če te ne, pa vsej suknjo iz močnega in trpežnega blaga po nizki ceni. Naših izvrstnih kro-jačev imamo tudi dovolj, da nam po- želji postrežejo, ter umerijo obleke ali zimske suknje, ter iste izvrše po nizki ceni. Dobro je, da jih preštejemo, koliko jih imamo, v naselbini. Frank škr-janc, živi in dela na 20Ž30 Gol-ler Ave. Frank Poje šiva-in čisti obleke na 631 E. 185. cesti. J. Ferjančič lastuje krojačnico in kemično čistilnico "Ljubljana" na 185. cesti. Louis Srpan je poklicni krojaški profe|sijo-nist na 17822 Marcella Ave., blizu) Lake Shore Blvd. Jos. Vičič vodi svojo krojačnico na 16119 in Waterloo rd. Frank Spenko postreže svoji obilni klijenteli v moderno opremljeni krojač niči na 15410 Calcutta Ave. Jos. Gornik meri in izdeluje obleke na 15625 Holmes Ave. J. Kranjc je krojač nasproti Slov. Zadr. Zveze na 152. cesti. Vsi ti naši krojači obrtniki so vredni vsega zaupanja in našega toplega priporočila. Predno greste kam drugam, oglasite se pri njih, ne bo vam žal. Tudi jesenske in zimske obleke vam za mali denar preuredijo in zlikajo, da jih boste veseli. Da si pa človek ohrani topel život, je potreba dobre obutve in gorkih čevljev. V collinwood-ski naselbini se dobijo čevlji v trgovini Anton Ogrin, Slov. Del. Dom na Waterloo rd., ki ima bogato izbiro, vsakovrstne mere in različnega izdelka po nizkih cenah. Dobra obutev je predpogoj ohranitvi toploto životu. Če pa komu čevlji odpovedo in sili noga iz njega, ga je treba lepo zaviti in nesti v popravilo našim čevljarjem, katere hočem navesti, da jih ne boste brez potrebe okrog iskali. Prav dober čevjjar je naš poznanec John Gabrenja na 222. cesti v bližini cerkve sv. Kristine. Na 185. cesti na vogalu Shawnee Ave. čev-Ijari A. Ogrin. Poleg grocerij-ske trgovine Frank Mullc, 16811 Waterloo rd. ozdravlja obuvalo tudi naš rojak, če človek stopi v delavnico J. Rožarja 15406 Calsutta rd., ga bo takoj ocenil za dobrega čevljarja. Na Grove-wood in vogalu 175. ceste vrši čevljarsko obrt Frank Dacar, priden in vljuden možak. Mogoče jih je še nekaj v naselbini toda dopiscu niso poznani. Tudi obrtnike kemičnih čistilcev za obleke imamo precej v naselbini, ki znajo obleke tako dobro izčistiti in okus^Oi zlikati, da jih je veselje nositi. Frank Jurečič, ki živi na 671 E. 152. Cesti, je mojster v tej stroki in vsakdo mu lahko v čiščenje in likanje zaupa najboljšo obleko. Leo Kaušek v družbi Frank Kovača na 15210 Saranac rd. likata in čistita obleke v splošno zadovoljstvo našim rojakom. Kadar Kovač prižvižga okrog vaše hiše, mu le zaupajte v čiščenje in likanje obleko. Frank Trebeč je dovršen čistilec na 15805 Waterloo rd. Iz njegovih rok pride obleka kot nova. Pred kratkim je odprl čistilnico za obleko rojak Frank Pa j k na 23421 St. Clair Ave. Na 18127 St. Clair Ave. vodi dobro upe-Ijano kemično čistilnico in likanje oblek naš rojak J. Koncilja. Poizkušal sem po mojem znan stvu predočiti naše obrtnike, katere v, sedanjem času rabimo, da se za zimo pripravimo, da nas ne bo zima pretresala. Vsi zgoraj navedeni ,so sami naši pošteni trgovci in naši dobri obrtniki. čeravno moramo delo ali kupčijo oddati, dajmo ta zaslužek našim ljudem, da ga dobe in zopet naprej oddajo našim rojakom. Ker nimamo Slovenci lastnega premogokopa, da bi zalagal s kurjavo naše rojake in smo v kupčiji odvisni od drugih, dajmo ta zaslužek našemu človeku, ki se peča z agenturo in prodajo premoga za tujo družbo, kjer dobi svoj kruh. Po oglasu iz našega lista je razvidno, da se v Collinwoodski naselbini peča z to vrstno prodajo in dovaža-njem na dom naš rojak Kern, st„anujoč na 1194 E. 167. cesti Pri njem dobite isto ceno kakor jo morate plačati za premog pri družbi, samo s to razliko, da dobite potom našega človeka boljšo kvaliteto in boljšo postrežbo, če naročite premog direktno pri družbi, ki se peča v to obrtjo, prikrajšate našega človeka pri zaslužku in mu odtegujete kruh, od katerega je odvisen, čeravno mora eden zaslužiti, naj zasluži to naš človek, ki bo dal zopet naprej zaslužiti našim ljudem. Če je bil kdo pomotoma izpu- ščen, naj se pa, naroči na Ameriško Domovino, da ga bom prihodnje vedel opisati in priporočati kdo je, kje stanuje, kakšen poklic izvršuje in kakšno po- strežbo da. Če imam opravka s človekom, ga tudi rad povsod in z veseljem priporočam. Joško Penko. zastopnik Ameriške Domovine. NAŠA PRIDNA DEKLETA Euclid, O. — Pod gornji naslov spada dogodek zadnjega tedna in nekaj časa nazaj, ko se je vršila med dekleti živahna kampanja v prid fare sv. Kristine, šlo je za naslov kraljice. Tista, ki bo v kampanji nabrala največ, bo kraljica in dobila bo sedež na častnem prestolu. Tako se je povedalo dekletom, ko so se podale v kampanjo. Kar ni bilo niti izdaleka pričakovati, se je zgodilo. V začetku kampanje ali prodaje listkov, je bilo vse mrtvo, toda četudi so naše gospodične rojene v Ameriki, imajo v sebi kranjsko kri, ki nikdar ne fali. Kakor smo navajeni mi stari, da se ogrejemo in razgrejemo, prav tako so storila naša dekleta v teku te kampanje. Obnesle so se zelo častno in pokazale, da se zavedajo tradicij svojega naroda in da razumejo kakšen narod na smo. Nikakor ne smemo iti mimo tega dogodka kar tako, da bi se stvar malo ne opisalo. Dekleta zaslužijo vse priznanje za trud in delo, ki so ga vršile. ' Če bi se že ne upoštevalb dejstva, da so s tem pripomogle do gmotne pomoči narodno-verskemu podjetju: cerkvi in šoli, kamor zahaja narod dnevno, je pa na drugi strani še drugo, ki zasluži priznanje, namreč: dekleta so šle med narod, med naše ljudi in zbirale cent pri centu, govorile in odpirale vrata, kar mnogi drugi le neradi store. V tem je velika izobrazba, velika olika za vsako dekle, ki se zavzame za tako stvar. Vsa; čast in spoštovanje do deklet, ki so se ali se ob kaki drugi priliki oprimejo narodnega dela, kot so ga vršile te in ga bodo še vršile katere druge. Pustimo na stran vse drugo, kar je v zvezi s tem. Nekateri mislijo, da jih je dvignil čas, drugi mislijo, da so v tem osebne koristi. Vse to so same domišljije, vse to se tudi ne more primerjati delu in požrtvovalnosti, ki so ga dekleta izvršila. Ako pomislimo na mladost deklet, rojenih v Ameriki, se '.jim moramo naravnost čuditi. Ali ni vse to nekaj, kar nas mora nakloniti do tega, da smo lahko ponosni nanje? Da! Če bi ta dekleta ne bila zavedna in v resnici dobra dekleta, bi se nobena izmed teh ne bila odločila za tako tru-dapolno delo. Kakor omenjeno, listki so se prodajali po 5 centov in vendar jih je par doseglo v tekmi vsoto nad $140.00, dve za njima pa nekaj, manj. Dragi čitatelji, to zasluži, da jim mi čestitamo in da odobrujemo njih odločni in neustrašeni nastop. Pozabimo tudi na zmago in na prvenstvo. Dekleta same so kot tekmovalke priznale ena drugi sodelovanje. Nobene zavisti ni bilo med njimi. Prav na olikan način so ena drugi čestitale in delile med seboj častno prvenstvo. Razlika med prvima dvema je bila malenkostna, radi tega je bila kampanja toliko bolj živahnejša in zanimivejša. Zmagovalka v tej tekmi je bila gospodična Štefanija šte- fančič, stanujoča na East 200th St. in Lake Shore Blvd. Zelo delovno dekle, iz hiše dobrih katoliških staršev. Vsa družina se je tega nepričakovanega slučaja zelo razveselila. Štefka je kot nalašč že v osebi kot mala kraljica, kakor vidite na sliki. Prihodnjo nedeljo bo igrala veliko vlogo sv. Neže na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. (Le škoda, da ji bo rabelj glavo odsekal.) Štefka bo gotovo izvršila težko nalogo najbolje in nihče naj ne zamudi videti to krasno dramo, ki bo prvič igrana na slovenskem odru v Ameriki. V to igro so uvrščeni zelo interesantni prizori iz časov, ko so kristjani umirali za vero Kristovo v tisočih. Dai se vrnem nazaj v dekliško kampanjo. Naj bo povedano tudi o drugih štefkinih tekmovalkah, ki niso za njo zaostajale, marveč ji sledile prav za petami. Prav sreča je bila zanjo, da jim je ušla za 45 centov. Za toliko manj je namreč imela druga tekmovalka Alice Bradač. Potem je sledila gospodična Frances Mestek in za njo gdč. Mary Semprimožnik; dve drugi sta pa že prej odstopili. Gornje vrstice naj veljajo v to, da pokažemo, da smo hvaležni in ponosni na delo deklet, ki so ga vršile za prepotrebno narodno katoliško zavetišče nas in naših otrok. Omenim naj še o popoldanski paradi avtomobilov ob zaključku Ifampanje. Kdo bi 'mislil, da ima naš Euclid toliko vozov z gumijevimi kolesi! In še kako so bili okrašeni! Slišal sem, da je odnesel nagrado Gerlov avtomobil. Pa se mi zdi, da je to vendar čudna zadeva: pri Ger-lovih imajo namreč konje, pa je njih avto odnesel nagrado kot najlepši avtomobil. Kaj bi bilo šele, če bi se tekmovalo s konji! Slike parade upam da bodo zelo lepe, saj je bil dan, kot bi ga človek nalašč za to naročil. Kar se je godilo zvečer v dvorani, vedo le tisti, ki so bili v tej družbi. Meni je bilo "povedano, da ni bilo še nikoli tam toliko ljudi, kakor jih je bilo tisti večer. Družba je bila zelo vesela in menda ni ostal v žepu noben nikelj, ker dekleta so obrnile vse žepe narobe. Pa pravimo, da je naša mladina od muh! Ni res! V naši mladini je naša kri, ki nikdar ne fali! Le še tako naprej za dobro stvar! A. Grdina. praznovalo 200 letnico rojstva George Washingtona, očeta naše nove domovine, zato se bo tudi ta dobrodelna veselica pridružila temu narodnemu praznovanju s tem, do si bo nabavila kostume ameriške naselniške dobe. Vršili se bodo starodavni mični plesi, ki bodo naravnost očarali občinstvo. Plesalo se bo od devetih zvečer, pa do dveh zjutraj, po zvoku 11 komadnega orkestra, katerega bo vodil dr. William J. Lausche, ace maestro. Dobile se bodo tudi vsakovrstne nagrade za kostume, mični (minuet) ples, valčke, door prizes itd. Sprejelo se je tudi že več krasnih daril. Dr. James W. Mally je podaril 5 dolarni dental certifikat. Tiketi se prodajajo po 75 centov. Ako kupite štiri, pride vaše ime natisnjeno v spominski program, kateri bodo razdeljeni občinstvu. Tikete dobite pri vseh članicah in pa pri Grdina Hardware in Frank Mervar Cleaning Co. Pridite ! -o- Dobrodelna prireditev Cleveland (Collinwood), O. — Oktober mesec je, ki se'ga veseli ameriška mladina v splošnem. Prirejajo se Hallowe'en parties koncu meseca vsepovsod. Kako pa naj se vesele naši siromaki? Zima prihaja, ni obleke, ni živeža, ne obuvala, če jim kdo priskoči na pomoč, bo že še, drugače bo pa žalostno zanje. V ta namen priredijo članice East End Social kluba maške-radno veselico s plesom na 27. oktobra zvečer v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. članice kluba vas prosijo v imenu vseh najbolj potrebnih, da se udeležite in s- tem pomagate vršiti delo usmiljenja. Godba bo prvovrstna, poznani Jackie Zore trio. Ta bo gotovo vsem po volji: starim in mladim. Kar se tiče druge postrežbe, bodo vse potrebno preskrbele članice in vsem gostom kar najbolje postregle z raznimi dobrotami. Članice kluba. Pripomba: V resnici potrebna družina neobhodno potrebuje kuhinjsko peč na premog. Morda jo ima kdo, ki jo več ne bi rabil in bi jo-lahko pogrešal. Naj jo daruje tej sirotni družini, da si bo mogla vsaj skuhati. Pokličite KEnmore 3464 in jo pridemo iskat. Ce verjamete al' pa ne. -o- PRAZNOVANJE 200-LETNICE RdJSTVA WASHINGTONA Dnevna vprašanja 1. Kdo je predsednik American Federation of Labor? 2. Ali se morejo vršiti volitve na prvi torek v novembru mesecu, če pade prvi torek na prvi dan v mesecu? 3. Kdo je bil češki kralj, ko je Rudolf Habsburški zasedel Avstrijo? 4. Kateri vladar se je imenoval "šiba božja?" 5. Kdo je bil Cicero? 6. Kaj je glavno mesto države Arizone? 7. Kdo je predsednik mestne zbornice v Clevelandu? 8. Koliko ima Roosevelt letne plaSče kot governer države New York? 9. Katero drevo je Japoncem najbolj priljubljeno? 10. Kako se imenuje mesec oktober po slovensko? Odgovori na vprašanja Uživeti vnovič up in nado tisočerim obupajočim; nasititi, oblačiti, dati streho našim, radi depresije prizadetim rojakom, jim s tem delati veselje, lajšati njih žalost in trpljenje — to je namen članic Community Wei-fare kluba v Clevelandu, katere se neumorno pripravljajo za dobrodelno maškeradno veselico, ki se bo vršila 22. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kakor je bilo naznanjeno po nadzornikih [tega kluba., da je denar, katerega so naredile pri prejšnjih veselicah pošel in da je njih blagajna prazna, to pa radi tega, ker je toliko družin potrebovalo pomoči. Da bo pa Community Welfare klub tudi v naprej mogel nadaljevati svojo čudovito samari-tansko delo, zato bo priredil omenjeno veselico. Odbor pričakuje največje udeležbe, ker od te veselice bo odvisno, koliko siromakov bo še naprej dobilo pomoč. Zato, prijatelji, na noge, pomagaj in o bratu, ki si ne more pomagati sam. Ker se bo ravno na ta dan 1. William A. Green. 2. Ne. Ako pade prvi dan novembra na torek, tedaj se vršijo volitve drugi torek v novembru, kar vidimo n. pr. letos, ko se volitve vršijo 8. novembra. 3. Kralj Otokar. 4. Atila, kralj Hunov, o katerem je pel glas, da kamor je stopilo kopito njegovega konja ni več rasla trava. 5. Najslavnejši govornik in kritik v Rimu. 6. Phoenix. 7. John D. Marshall. 8. $25,000. 9. črešnja. 10. Vinotok. Župan mesta Euclida ima nekaj manj kot $6,000 letne plače. Njegov termin poteče šele koncem 1933. Pri N.Y.C. železnici tudi gotovo zasluži kakih $4,000 letno. • In, če verjamete, al' pa ne, da on sedaj kandidira za urad okraijnega komisarja, kjer bo dobival letne plače $4,500. V novem uradu bo dobival več kot še enkrat manj kot sedaj, poleg vseh velikanskih stroškov, ki ga stane reklama za kampanjo. Meni to ne gre v glavo, pa ne gre, da bi se človek v teh časih branil lepih novacov. Ampak, kakor je rekel rojak: gospod župan so moder mož in dobro vedo, kaj delajo . . . A Zakonska polovica, ki je hotela biti lepša, je bila nekaj dni strašno zamišljena. Mož je videl, da ji nekaj roji po glavi, kar je žena tudi dejansko dokazala s tem, da je bila večerja večkrat preveč osoljena ali pa sploh nič. Nič ni rekel, misleč, da se bo sama izrekla, kaj ji tišči srce. Toda ko je nekega večera postavila predenj solato, katero je dvakrat okisala, mesto da bi dala enkrat gori olje, je pa vrgel vilice po mizi in jo naravnost vprašal: "Tok zini no, kaj te tišči, saj te ne bom pojedel!" "Veš, ostriči bi se dala rada na kratko, kot so druge ženske, pa se ti aiisem upala povedati." "Nak, tega ti pa ne bom nikdar dovolil in ti kar sedaj le povem, da si jih brez mojega dovoljenja ne boš dala ostriči!" "Aha, tako! Ali si ti mene kaj vprašal, ko si dobil plešo na glavo?" A Zdravnik je možu svetoval, naj pošlje ženo v toplice, da bo nekoliko izgubila na svoji teži. Mož uboga. Cez štiri tedne žena brzojavi svojemu možu: "V štirih tednih sem izgubila polovico svoje teže. Koliko časa naj še ostanem tu?" Mož ji ročno brzojavi nazaj: "Še štiri tedne!" A Postaren samec snubi dekleta, a ta mu zabrus^ "Le kako se drznete vprašati me za roko, vi vol, vi zarukanec, vi kamela, vi osel, vi ... " "Le počasi gospodična s takimi izrazi, saj nisva še poročena," ji mirno odgovori snubec. A "Ata, kdaj je pa človek pijan?" vpraša radovedni sinček. Oče pa modro odgovori: "Vidiš, tamle pri mizi sedita sedaj dva. Ako bi pa videl štiri, potem bi bil pijan." "Ata, pa saj samo eden sedi pri mizi." A "Sedaj se je pa gotovo v tvojem življenju mnogo spremenilo, kar si poročena?" "Prav nič se ni spremenilo. Poprej, ko sem bila zaročena, sem morala skoro pol noči čakati, da je šel John domov, sedaj moram pa skoro pol noči čakati, da pride domov." A Sredi noči zbudi gosta v hotelu močno butanje ob vrata. Ves prestrašen vpraša: "Kdo je?" "Hotelski sluga. Vaša prtljaga je dospela, pa sem prišel vprašat, če naj jo vam prinesem gori?" "Ne, pusti jo spodaj do zjutraj in poberi se!" rentači ne-voljno gost. Sluga odide in gost zopet sladko zaspi. Komaj pa je trdno zaspal, ko ga zopet prebudi še močnejše butanje ob vrata. "Kaj pa je za en vrag? Kdo pa lomasti po vratih?" zavpije silno razkačen gost. "Prišel sem vam samo povedat, gospod, da tisto ni vaša prtljaga," se oglasi sluga pred vrati. Newburske novice cxzxxxxxxxxixixxixixxxxixn FR. JAKLIČ: Ti hvadnik ti! Zima bi morala biti še daleč tam na severu nekje, pa se že tukaj okoli klati. Snega v Newburgu še nimamo. Pa morda prav blizu. Vsaj Počuti se tako. Tudi po tem se pozna, da se Nižamo zimskemu času, ker se Notranje prireditve naznanjajo. V nedeljo večer bo koncert in •Sra; nekak vaudeville. Nekaj bo resnega, nekaj pa za smeh. Naša Mladinska godba pod vodstvom Frank Bečaja si je omisli-'a to in sicer v korist šole. Prav hvaležni smo jim za to pomoč. Treba je le še prave udeležbe. Koncert bo zanimiv in vreden, da ga posetite. Igral bo kornet solo 8 let star dečko, ki je strokovnjak v tem. Ne bi verjeli, da ^ora tako mlad obvladati tak instrument. Ne bom opisoval vse- tukaj. Sami se prepričajte, imamo že več prav dobrih ^ravcev med temi mladimi. Bodi mi dovoljeno tukaj čestitati vsem onim staršem, ki so vztrajali pri pošiljanju svojih sinov in hčerk k vajam navzlic težkočam. Ne bo jim žal, kakor tudi otrokom ne, kadar spoznajo, koliko je vredno ako človek zna kaj več, ^ot pa samo žvižgati. Bodite yztrajni tudi za naprej. Ta hujše je mimo. Slovenska šola za otroke iz Publik šol se je pričela zadnjo soboto. Samo pet se jih je vpisalo. Kje so pa sedaj vsi oni, ki so rekli, da se bodo slovensko Učili? Nekaj jih prihaja o pon-{leljkih v večerno šolo. Toda še dolgo ne toliko, kolikor bi jih lahko. Razume se pa, da kdor Pride, naj pride zato, da se bo učil. Nekaj mladih paglavcev, ki so mislili, da je slovenska šola cirkus, smo poslali iz sobe. V četrtek 20. oktobra se prične pouk za matere glede vzgoje otrok. Ta pouk bo držala Mrs. Garry C. Meyers in sicer na 7536 Sroadway. Pouk, kakor kaže Program, bo zelo zanimiv in konten. Marsikatera dobra mati Vzfoji svoje otroke slabo samo zato, ker ne ve, kako ravnati ^njimi. Koliko težkih ur, koliko 2alosti bi si marsikatera mati Prihranila, če bi preje ne mislila, da vse ve in se nima prav nič Uaučiti od koga druzega. Mate-re, zlasti mlajše matere, vedite, da. je tudi vzgoja veda (science), ki zahteva veliko pozornost. Tukaj se vam pouk nudi brezplačno, ^služite se ga. Ne bodite tako starokopitne, da bi mislile, da je vse to "boš." Pridite toraj 20. oktobra na 7536 Broadway, to je ravno nasproti ogala Marble in ^roadway. Hete, tete! Nekaj je pa le, kar depresija ni mogla zabraniti. ^ala Silvia, Matilda Rolih se je glasila pri družini Joseph Rolih 'u je zahtevala, da jo sprejmejo, Pa naj stane kar če. Mike in Pavlina Vičič sta jo prinesla v °erkev, da morda ne bi ostala ^udinja in bi potem morala pra-'^ovati Jom Kipur. Nekako dva meseca po smrti °četa se je zglasil mali Willy, Donald Wendzicki na domu sta-re matere, kjer družina stanuje, ^ko bo živel, bo pač slišal druge Praviti o svojem očetu, a poznal fa ne bo na tem svetu. Joseph Antonia Glavič sta ga prinesla h krstu. Naš poklon tem no-vem faranom! Starše vseh onih otrok, ki podajo v publik šole, zopet opozarjamo, da se vrši vsak petek dopoldne ob 4 poseben pouk za to mladino v naši šoli. Če imajo starši izgovor, da ne morejo podati svojih otrok v katoliške višate šole, nimajo pa prav nobenega izgovora, zakaj bi ti otroci prišli v naš "Study Club!" Če mi pripravljeni, da vašim Urokom damo posebni pouk in to brez vsacega stroška vam, ali ^ vaša dolžnost, krščanski star-8l> da vi gledate nato, da se bodo ^aši otroci tudi udeleževali tega? ^'obrižnost in zanikrnost staršev l)ri vzgoji se je že ne malokrat Maščevala nad njimi v poznejših letih. Prav gotovo pa ne bo odgovornost pred Bogom lahka. Starši, bodite pametni in skrbni glede vaše odrašajoče mladine. Tudi vam se bo prav kmalu reklo: "daj odgovor od svojega hiševanja!" -o- Pozor! Prosi se občinstvo, ki se udeleži predstave "Mučeniška smrt sv. Neže," ki se vrši 16. oktobra, da je v dvorani točno ob 7. uri zvečer. Program se otvori 5 minut pred 7. uro, in ob sedmih točno se dvigne zastor. Zatorej zapomnite si: bodite točni, čakali ne bomo nič. Točnost je zelo lepa čednost samo žal, da se jo ne upošteva. Na. eni strani je včasih krivda igralcev, na drugi pa tudi občinstva. Vse je tako mučno. Igralci stopicajo nemirno po odru kdaj bo vendar začetek, da se čimprej iznebijo sitne maske na obrazu. Ljudje, ki pridejo na igro točno, se dolgočasijo, godrnjajo, in marsikdo bi šel ven radi tega mučnega čakanja. Zato je potem drugič, če že gre zopet na igro, tudi on pozen, češ, zadnjič so začeli eno uro kasneje, pa danes tudi ne bo dosti boljše! Pa je drugič tudi on pozen, ali pa sploh noče iti, in marsikoga sem slišal, ko je dejal, človek bi še šel, ampak tisto neznansko čakanje, potem se pa vleče tja do polnoči, zjutraj sem pa zaspan, ko je treba na delo. Kar je važno je tudi to: Ljudje pridejo iz Collinwooda, Newburga, Gi-rarda in drugod, in je potem v vednem strahu, da ne bo dobil ulične železnice ali pa busa in tako nima nobenega užitka od predstave in tako morda drugič sploh noče več iti, pa čeprav je igra še tako lepa. Ampak če se boji da bo moral teči za zadnjim busom, potem raje; ostane doma. Zato smo se mi odločili: Točni bomo, in to dejansko, ne samo na papirju, če le ne pride kaj iz-vanrednega, kar pa upam da ne bo. Žato povdarjam: Pridite v dvorano vsaj 5 minut pred sed-mq uro. Začetek bo točno ob 7. uri. Igrovodja. -o- Hoover preveč rad sega v roke volivcev Washington, 14. oktobra. — Predsednik Hoover je bil tako nestrpen, da se otvori "zimsko sezono" v Beli hiši z raznimi družabnimi prireditvami, da je sklenil odpreti sezono en mesec prej, predno je bila sicer navada. Pri otvoritvi zimske sezone v Beli hiši je navada, da predsednik "sprejme" številne "prijatelje." In tako se je zbralo pred Belo hišo kakih 4000 državljanov, ki so vsi hoteli biti "sprejeti" od Hooverja s tem, da jim Hoover seže v roke. Ko je Hoover segel v roke kakim 3000 osebam, je začutil skelečo bolečino na roki. Opazil je, da krvavi, nakar je nagloma odpovedal vsako nadaljno stiskanje rok. Hoover se je vrezal pri stiskanju rok. Nad 1000 ljudi je moralo oditi, ne da bi Hoover ju' segli v roke. Roparji se poslužujejo deklet v obrambo Grand Island, Nebraska, 14. oktobra. Roparji, ki so vdrli v Nebraska National banko v tem mestu in odnesli $46,000 banki, so porabili tri dekleta za svojo obrambo, ko so bežali od banke. Dekleta so prisilili z revolverji, da so stala na stopnjišču avtomobila, da policisti niso mogli streljati za roparji v avtomobilu. Dve ženski pobiti na smrt od blazneža Connellsville, Penna., 13. oktobra. Dve ženski sta bili ubiti in dva otroka nevarno ranjena v neki hiši na Murphy St. v tem mestu. Vsi so bili pobiti z udarci z močnim orodjem. Delo je izvršil neki blaznež, katerega iščejo. PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski In ižanski revoluciji leta 1848 Brezobzirni in brezsrčni so bili cesarski biriči. Preiskavah in vklepavali so ob najmanjši sum-nji in gonili uboge Ižance v Ljubljano. "Lejte ižanske roparje in tolovaje!" In širile so se nove storije o strašnih hudodelstvih, ki so se godila na Ižanskem, da je bila knjiga grozodejstev, ki: so jih pisali na rovaš Ižancem, še bolj črna. Na Ižanskem je bil pa trepet in jok in stok po vaseh. Jokalei so žene za možmi, otroci za očetom, matere za sinovi, zakaj bili so prepričani, da se vidijo zadnjikrat na svetu, saj se je govorilo splošno: "Ob glavo bodo!" "Pomagajte! Marija, pomagaj ! O Bog, usmili se nas!" Tako so vpile žene in matere in s povzdignjenimi rokami prosile pomoči, kjerkoli so se nadejale usmiljenega srca. "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga," jim je povedal gospod župnik, ko so pridrle v farovž. "Ali jim nisem povedal na prižnici? Ali me niso slišali in me niste slišale tudi ve? Zakaj me niso ubogali? Dobro, milosti bom prosil za zapeljance." Matjaž z Maha, ki je "Novice" bral in včasih tudi pisal vanje in ki je veljal za modrega moža, ki pa ni mogel priti prej do besede, kakor smo že omenjali v naši povesti, je pa dejal: "Ali nisem pravil, da bo napak? Nihče me ni hotel poslušati. Zdaj pa imajo. Norci, ki so mislili, da je rop in požiganje svoboda." Srečni so bili tisti, ki niso prišli takoj do njih biriči in vojaki. Ti so nagrabljeno blago uničili, poskrili ali pa odnesli v grmovje, da niso imeli ničesar pri hiši. Kdor je pa imel slabo vest in se je bal biričev in ječe, je pobegnil in odšel k žlahti tam za deveto goro. "Pomagajte! Kje je Kriva-noga ? Kje je svoboda?" Pa vse zastonj! Zaman jok in prošnje. Rešitelja ni bilo nikjer. Nihče jim ni hotel pomagati v uri stiske. Stiskani in zapuščeni so jadikovali med seboj: "Ni svobode! Ni Krivanoga!" TRINAJSTO POGLAVJE Osveta Na Ižanskem so trpeli tiste dni vsi od kraja kakor črna živina. Na nobeni tlaki, ki je bila še tako naporna, se niso toliko potili kakor na tej, ki se je vršila tiste dni in ki so si jo bili nakopali sami. Ko so bili preteknili biriči in vojaki vse hiše in pobrali blago kar so ga našli, so se lotili kupov lesa, ki je bil nagromaden okrog hiš, ki je ležal posekan ob potih, ki je bil podrt v gozdovih. "Kdo je sekal?" Nihče ni hotel vdati, nihče nikogar izdati in izšlo je povelje, da morajo zapreči vozove in spraviti ves les na graščinske žage in graščinska skladišča. Le tisti, o katerem so gotovo vedeli, da ni bil udeležen pri pokon-čavanju, je smel ostati doma, vse drugo je pa moralo na delo. Ljudje so se upirali na žive in mrtve, ko so vzdigovali debele krije in dolge goli, pot jim je lil po obrazu in niti preklinjati niso smeli na glas in upirala se je živina od zore do mraka. Voznik ni ukal, ni veselo pokal z bičem, v nemem srdu je bil živino, da je hitreje vozila, da bi bilo prej konec trpljenja in sramo-te\ Namesto ukanja in pokanja se je pa razleglo škodoželjno gro-hotanje graščincev, ki so se bili razmahnili v objestni prešerno-sti tiste dni ter so pozdravljali ubogo paro kmečko: "Delaj, živina!" Ko je bil zadnji hlod iz goz- da, je zavladal na vsem Ižanskem mir, podoben miru na božji njivi. Mir v žalosti in pričakovanju. Gostilne so bile prazne, ljudje so bili doma ali so pa šli po svojem delu zamišljeni v svoje skrbi in bolečine: "Kaj bo? Kaj bo?" To vprašanje je migljalo vsem pred očmi, jih je motilo pri delu in spanju, zakaj graščinci so grozili še na vse strani, vsakovrstni škrici so prihajali na Ig, ki so precenjevali škodo in pisali brez konca in kraja številke, same številke. Grofovi advokatje so bili na delu. "Jim bomo že pokazali. Vso škodo morajo povrniti. Do zadnjega solda!" Tako grožnjo so vrgli graščinci med ljudi, katere je obšla mrzla zona in jim je obupen strah pogledal iz oči ,da so zatrepetali in zagnali iznova stok, da je nastal po vsem Ižanskem jok in je šel samo en glas, obupen in strašen: "Ob grunte bomo!" Toda po pobočjih Mokrca, po dolinah in globelih, skritih za vrhovi, po graščinskih gozdih in planjavah, je bilq še vednp veselo lovsko življenje. Graščini nakljub je še vedno pokala puška. Kajpada so graščinci škrtali z zobmi, ko so slišali pokanje in so precenjevali v duhu škodo, ki so jo napravi j ali lovci med divjačino, ko so streljali vse vprek in razgnali divje črede na vse strani v druga lovišča. Pač bi bili graščinski lovci radi planili v gozdove za svojimi "divjimi." tovariši in se spoprijeli z njimi za zver, toda kaj, ko so imeli toliko opravka drugod, ko so morali stražiti grad na Turjaku ter biti prisotni, ko so biriči in vojaki prevračali po vseh kotih in shrambah na Ižanskem. V gozdovih turjaške graščine je ukal divji lovec in besedo je imela: njegova puška in past. Grof se je vrnil na Turjak, ko so biriči na Ižanskem dovršili svoje delo in so najpredrz-nejši puntarji sedeli v ljubljanskih ječah za trdnimi zapahi. Na Ižanskem je bil tedaj gluh mir. Gostilničarji so sami posedali pri mizah, ni bilo prešernega petja in govorjenja. O mari-jah so bila že vsa vrata zapahnjena in iz hiš se je slišala samo molitev. Goreča molitev se je dvigala proti nebesom, da bi se Bog usmilil nesrečnih očetov in sinov. Na Turjaku pa je poslušal grof poročila nadoskrbnika in pisarjev. Brez posebnega zanimanja je poslušal, kaj so ukrenili na Ižanskem, kako so zbirali razneseno imetje, kakšna škoda je po gozdovih. Toda, ker mu nihče ni omenil divjačine v gozdih, je nestrpen poskočil in vprašal: "Kaj je z našo divjačino?" Povedali so mu, da gospodari med njo divji lovec. Tedaj pa je dostojanstveni cesarjev komornik oštel uslužbence kakor zanikrne hlapce, nejevolja in togota se mu je poznala v vseh kretnjah in v vseh bese- dah in ukazal je: "V gozdove! Za tatinci! Po-strelite jih!" Tako se je glasilo grofovo povelje in lovci in logarji so pustili vse drugo delo, potisnili v •stran druge skrbi in obšla jih je samo ena velika skrb: iztrebljenje divjih lovcev. In logarji in lovci so se vračali s svojimi družinami v zapuščene lovske hiše in vsi graščinski uslužbenci, ki so znali rabiti puško in nož, in drugi graščini vdani ljudje so morali iti na pomoč lovcem in logarjem. Samo logar s Preseke in pa lovec, ki je bival v lovski hiši sredi gozdov v dolini med Malinja-kom in Mokrcem, nista imela strehe in so ju morali deti; drugam., Tako je prišel logar Me-nat v logarsko hišo v Krvavi peči, ki je prostorna in blizu velikih lovišč, ki so bila nekdaj naj-izdatnejša in zato sedaj najbolj obiskovana od divjih lovcev: Po teh pripravah se je začelo naskakovanje divjih lovcev. Graščinski lovci so napeli oči in ušesa in so z nabitimi risankami in nabrušenimi noži udrli v gozdove. Boj kajpada ni bil la-hak. Vse ozemlje, ki meji na graščinsko, je bilo taborišče divjih lovcev, kjer je bil sleherni človek sovražnik graščine in po-magač divjih lovcev. Tako so divji lovci vedno pravočasno izvedeli za pretečo nevarnost in se umeknili v kraje, kjer so bili brez skrbi, ali so se pa potuhnili in vrnili k sekiri in motiki. Zasledovanje je bilo kakor naporno in utrudljivo, vendar pa brez pravega uspeha, tako da so postajali vse nejevoljni in zdraž-ljivi. V gozdovih pa niso pokale puške samo za živaljo. Pripetilo se je pogostokrat, da so bili graščinci nepričakovano pozdravljeni s streljanjem iz zased in goščav. Pa tudi za divjimi lovci so pokale puške in žvižgale krogle, šlo je čimdalje bolj za res, ker sta bila oba nasprotnika neumorna in trdovratna. Gozd je MTžo"6z'členel in hoja je tudi v naj višjih legah pognala mladje. Tedaj so nekega dne zastonj pričakovali v Krva-j vi peči logarja Menata. In ko ga ni bilo tudi ponoči in se je naslednji dlan nagibal na noč, je pa postala njegova mati nemirna, objela jo je silna skrb in zagnala je krik okrog graščinske hiše v Krvavi peči: "Kje je moj sin? Kje je Me-nat?" In ko je prečula tudi naslednjo noč v pričakovanju in ga ni bilo, je viknila še silneje v obupu: "Sina ni! Mojega sina ni! Kje je moj sin? Kje je Menat?" Pa nihče ji ni mogel odgovoriti, nihče je potolažiti in nastalo je vprašanje: "Kje je logar?" Začelo se je poizvedovanje. Preteknili so bregove in doline, obšli goščave in čeri in ga našli naposled v goščavah na gozdni planjavi, ki se razprostira med Velikim Malinjakom, Kamnom in Mokrcem, nedaleč od pogorišča lovske hiše, zažgane od divjih lovcev. Ležal je v krvi s prestreljenimi prsi in izstreljeno puško poleg sebe. Ali je bil zgrešil, ali ga je bil na- sprotnik prehitel. Kdo ve? Usta logarjeva so bila onemela za ta svet in gozd, ki je bil sicer poln življenja, ni izdal nikogar. "Menat je mrtev! Ustreljen! Divji lovci so ga!" Tako je šlo od ust do ust, od vasi do vasi, je planilo do grofa in udarilo v graščinski hiši vpričo logarjeve matere silovito in neusmlijeno: "Menat je mrtev! Mrtev je tvoj sin!" Mrtvega logarja so prenesli v mrtvašnico na Kureščku in ga tudi ondi pokopali. Sam grof je prihajal na višavo Kureščka h pogrebu, zakaj njegovo srce ni bilo trdo in pokazati je hotel uslužbencem, da ni preziran tisti, ki je zvest graščini. Ko so med tarnanjem nesrečne matere pogreznili krsto v odprti grob in je duhovnik vrgel trikrat prsti1 nakrsto, tedaj so še lovci in logarji vstopili v vrsto in so, obrnjeni proti Mokrcu, ustrelili vsi kmalu na čast mrtvemu tovarišu. Trikrat je zagrmelo in trikrat odmevalo iz gozdov in je šel odmev na vse trani preko gričev in polj, mimo selišč in vasi, da močno streljanje, in poiz vedo vase je vse oziralo, odkod prihaja lo: "Kaj se je zgodilo? Kaj neki pomeni?" Ko so v škriljah izvedeli, da je bil to zadnji pozdrav logarju Menatu, ki je izdihnil v lesovih Mokrca, so sicer dejali: "Bog se usmili njegove duše!" —<' toda vse močneje in z vse drugačnim glasoip se je razlegnilo po škriljah in so ponavljali sto in stokrat na vse strani: "Ni Preseke! Ni Menata! Sedaj je svoboda!" —(Konec)— MALI OGLASI V najem se da stanovanje, tri sobe in kopališče, prosta gorka voda. Plačate kot vi rečete. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (Oct.15.18.21.) Posebno lepa prilika za dve mali družini, ki želiti, da bi skupaj živeli. Vse dobro urejeno za vsako družino za sebe. Vprašajte na 15412 Holmes Ave. (244) V najem se odda hiša, ima štiri sobe, kopališče in furnez. Hiša se nahaja na 816 E. 237th St., Euclid. Pozve se na 1235 Addison Road. (245) Tlel je naprodaj Naprodaj je 4000 lepih zelj-natih glav, katere prodajam po en cen funt. Naprodaj je tudi domač med, fin krompir in čebula. Nadalje sadna drevesca, brinje, vrtnice, vse po zelo nizki ceni. Vprašajte pri M. Hribar Route No. 86 Painsville, O., blizu 5 points. (Oct.15.22.) Iščem žensko staro 40 let ali več, za hišno delo. Dobi stanovanje in hrano. Drugo po dogovoru. Zglasite se na 15409 Hale Ave. (243) Stanovanje se da v najem, pet lepih sob, zgo-rej. Vse udobnosti. V najem se da po zelo nizki ceni. Vprašajte na 6926 Hecker Ave. (243) Dvojno stanovanje se da v najem, v zidani hiši, vsako ima štiri lepe, prostorne sobe, kopališče. Vpraša se na 1113 Norwood Rcl. (243) Iskrena zahvala Podpisana si štejeva v dolžnost, da se zahvaliva za "surprise party," ki je bila na tako skrivnosten način prirejena od strani najinih otrok in Številnih prijateljev ob priliki srebrnega jubileja najine poroke. Ne moreva najti dovolj hvaležnih besed, da bi izrazila občutke iskrene, zahvale za vse, ki so naju na tako pretkan način speljali v dvorano, ne da bi mož vedel za ženo ali žena za moža, pa sva se znašla v tako veliki družbi prijateljev. Prav iskrena hvala zh cvetlice in darove, ki ste jih nama poklonili. Bodite prepričani, da ne bova nikdar pozabila. Zahvaliva se tudi v imenu najinih otrok vsem, ki ste jim pomagali in se v tako lepem številu .odzvali vabilu. Ostaja vam vedno hvaležna Frank in Jennie Drobnie 1117 E. 64th St. Odda se stanovanje za malo družino, 4 sobe, furnez in garaža, vse skupaj za $18 na mesec. Vprašajte na 16412 Arcade Ave., telefon: KEnmore 2753-J. (242) Naprodaj so "tri kuhinjske peči, tri za gretje. Po $1.00 komad. Ena stiskalnica ali preša za $3.00. Vprašajte na 7215 Myron Ave- (243) Naprodaj je vsa oprema za candy trgovino. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Laušin, 4058 St. Clair Ave. (243) Farma na dražbo! Anton Košiček, Dock Road, Madison, Ohio, bo prodal na dražbi svojo farmo. Pridite in dražite! Kdor bo več ponudil, tisti bo farmo dobil. . Dražba se vrši v soboto 22. oktobra ob dveh popoldne na licu mesta. (Oct.15.18.2Q.) V najem se da stanovanje, velika klet, posode za pranje, velika izba, veliko dvorišče. Vroča in mrzla voda, vse za $17.00 na mesec. Stanovanje se nahaja na 6526 St. Clair Ave. (243) PRASEC SE BO PEKEL1 V soboto 15. oktobra pri JOS. SCHNEIDER & SINOVI 888 E. 222d St. v Euclidu. Prijatelji so prijazno vabljeni. Vstopnina je prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. (243) Slika Jcale clcvelaiidslei mestni avditorij in predsednika Zed. držav, Hooverja, ki l<<> nocoj zvečer (javori] u brezposelnosti fil' fui:)ticrskih problemih. Mogoče bo povedal tudi kaj o dveh avtomobilih v garaži in o vsakdanji kokošji pečenki, kot nam je obljubil imeti pred štirimi leti. - - . . Opomin! Vsem tistim, ki prodajaj o grozdje na moje ime rojakom in pravijo, da je iz mojega vinograda, naj služi v opomin, da iz mojega vinograda letos še nihče ni grozdja odpeljal, niti jaz, podpisani ne! Kadar bo moje grozdje pripravljeno, bom sam prišel do vas ali pa moji1 sinovi! Toliko v naznanje mojim cenjenim odjemalcem, katerim pošiljam pozdrav! John ZakrajŠek R.F.D. No. 2, Box 22 Madison, Ohio (243) DOBER PREMOG! j Točna postrežba The Hill Coal Co. 1281 MARQUETTE Itn. i Stari Cimpermanovi prostori | MEnderson 5798 I i FRANK ARKO, zastopnik1 ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D. Ne bi bilo prav, ko bi povedal Babki tako. Moral bo pač vsled tega zliti zastrupljeno žganje stran, čira bo ona odšla, Izpije pa ga lahko tudi sam, ako se mv bo zdelo, da ne Bo mogel prestati krogle v glavo. Takoj pa je pomislil, da odpravi krogla svoje delo takoj, medtem ko deluje strup le bolj počasi. Strup povzroči človeku najprej slabost, nato besnost — a to nikakor ni primerna smrt za poštenega vojaka. — Na vsak način mora le po postopati s to ubogo žensko Griša se je zadri na postelji, si pomencal oči ter se smehljal Babki, ki se je tudi zbudila iz svojega pol sna. Nato sta se pogovarjala, kako bosta po vojni skupaj. Griša naj bi prodal svojo kočico in naj bi se preselil v kak bolj prijazen kraj, katerih je gotovo videl do volj tekom svojega vojakovanja, Nato bi lahko živel z obema, ženskama, ne dobesedno skupaj, pač pa druga blizu druge, in čeravno bi povzročala Marfa Ivanovna spočetka sitnosti, vendar bi se končno privadila in potolažila, saj je bila dovolj uvidjavna ženska. Babka se je vsa srečna smehljala. Ničesar ji ne bi moglo tako ugajati. Ko bi bila dekle brez otroka, tedaj bi lahko stisnila zobe ter pustila iti Gri šo, kamorkoli hoče. Sedaj V>a, ko je nosila v sebi živo bitje, je bilo pač dobro, da bo blizu njega tudi oče, ki ga bo lahko nosil na svojih rokah, ga pokaral ali pohvalil, kakor pač je očetovska dolžnost. Kje pa naj bi bil vzrok, da ne bi mogle obe ženski živeti ob enem možu? Seveda, na svetu je tudi ljubosumnih žena. Babka pa ne bi bičala Griše s tem nikdar. Tudi ona je imela, že različne moške ,nikdar ni mislila na otroke in jih nikdar ni imela: a sedaj je bil položaj docela drugačen: v sebi je nosila otroka, ki se je gibal in napolnjeval njeno telo, nad katerim je bila tako srečna, da bi se bila najraje na glas zasmejala — v stražnji sobi je dvignil od knjige glavo Hermann Sacht ter na svoje veliko začudenje ugledal, kako se je ženska sklonila ter poljubila obsojencu roko, kakor bi jo poljubila duhovnu ali pa dedu . . . Nato je morala Babica nosna kakor je bila, steči takoj na dvorišče. Griša pa je uporabil ta trenutek, ko je bil sam, vzel steklenico, odmašil jo z nekim žebljem ter zlil nje. zelen kasto vsebino v vrč za odpadke, .Nato je zlil nekaj dobrega žganja na mizo, zaradi duha, nalil si kozarček ter ga zvrnil. Po tisnil je prazno steklenico v vrč jo do vrha napolnil z vodo. Kmalu zatem je prinesel nek sluga dobre marelične marmelade, svežega kruha ter steklenico vina. Vse to je poslala obsojencu Kom-mandatura. Sluga je prinesel obenem tudi nekaj dobrega likerja s pozdravi od Maksa in narednika Hlabscheida. Griša je nalil slugi kozarček pijače ter ga prosil, naj bi poskrbel, da pride Jud Tobija čimprej k njemu. Sluga je povedal Griši, da bo dobil drugo jutro za zajtrk marini-rane ribe in še obilo drugih dobrot, a tudi škatljo stotih cigaret zase in za svoje prijatelje. Ko je kmalu zatem prišel Tobija ter je vse navzočne blagoslovil, povžil nekoliko kruha in zvrnil za poskušnjo prvi kozarček žganja, je dejal šaljivo Hermann Sacht: "Sedaj pa vam res ne bom več za natakarja — od tega neprestanega odpiranja vrat so se mi že noge skrajšale, tako da bom jutri pri nastopu kompanije premajhen in da me bodo morali najmanj na konec vrste premakniti. Oni drugi neprestano po stopnicah stegujejo i*'wiilw | svoje noge, medtem ko čepimo mi neprestano tu, kakor Jona v kitovem trebuhu." In že je pričel Tobija pripovedovati o Joni in o Levjatanu, ki ga je Jona premagal ter ga nato skuhal in z njim postregel prijateljem. Tako so zopet pričeli pogovor, ki so ga prekinili zjutraj v skladišču trug. Hermann Sacht je takoj povdaril, da ne veruje v nesmrtnost. Babka sploh ni hotela o tem govoriti, Tobija je je bil gotov, Griša pa je dejal, da se bo kaj kmalu prepričal. S pestjo je udaril ob mizo — kajti nihče ne ve zagotovo, kaj bo po vstajenju. "Ako upihneš to sVe-čo ali pa če pogori do kraja, tedaj nastane tema, to veš. Ako pa prižgeš drugo, pa tudi veš, da bo zopet svetlo. Kaka pa bo ta nova sveča, kak plamen bo imela, kako bo svetila — kako moraš pa to vedeti? Morebiti bo debela, morebiti tanka, in nje plamen bo bel ali pa tudi žolt — kaj pomaga tedaj ugibati? Počakati moraš, da se prepričaš." Hermann Sacht se je zasmejal. "Tedaj vem sedaj prav zagotovo, kako izgleda vstajenje: sveče imam tu, vse so iz kantine — le poglejte jih: vse so enake, narejene od parafina in če je človek lačen, z lahkoto poje eno." "Resnično," je nadaljeval Tobija. "Lakota človečanstva je tako velika, da bi pojedli svoje lastno zveličanje, samo da se enkrat nasitijo. Mar mi boste sedaj dejali, da ni to doba Sodome in Gomore?" . "Hudičeva doba je," je dejala Babka. * Ko se je Hermann Sacht baš kar naudobneje vživel t debato, je nekdo potrkal na vrata, čim jih je odprl, ni mogel videti pri-šleca, ker mu je zasvetila v oči močna električna žepna svetilka, šele ko je prišlec vstopil v straž-njo sobo, ga je Sacht lahko videl. "Gospod nadporočnik!" j O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o <> o o ^ o t t vzročimo. kake neprilike. Rus bo ostal tu in bo jutri ustreljen, ako ne podpiše tistega vašega ukaza gospod ritmojster." To so mu že dobro vbili v glavo, kakor vsakemu drugemu v armadi : vsak mora predvsem gledati zase. Griša je že nekaj časa opazoval prizor med korpora-lom in nadporočnikom; (Dalje prihodnjič) -O- Miličarji so aretirali 700 premogarjev Taylorville, Illinois, 13. oktobra. Miličarji so včeraj naredili pogon na glavni stan štrajku-jočih premogarjev, boječ se novih izgredov. Aretirali so od 600 do 700 premogarjev, katere so spravili v neko dvorano nasproti zaporov. Vsak posamezen bo zaslišan, in kdor ne spada v mesto, bo izgnan. Premogarji so se zbirali, da praznujejo 34. obletnico masakra, v Virdenu, 111. Premoženje cerkve bo zaplenjeno v Mehiki Mexico City, 12. oktobra. Re-VGlucijonarna večina mehikan-skega kongresa, ki je sovražna napram katoliški cerkvi, postopa vedno bolj sovražno napram katoliški cerkvi. Sedaj zahtevajo aretacijo nadškofa Dlaza,, ker je bral sv. maše, ne da bi se registriral prj državi. Aretiranih je bilo mnogo duhovnov. Gover-ner v državi Vera Cruz je zaplenil vse cerkveno premoženje. Delavci na jugu dobili večjo plačo La Grange, Georgia, 13. oktobra. 4,000 delavcev, ki so zapo-sljeni v tukajšni tovarni Galloway Cotton Mills Co. je dobilo zboljšane plače za 10 odstotkov. Kompanija trdi, da so se posii zboljšali. * Nekaj bušljev finih jabolk so poslali Hooverju iz West Vir-ginije. i tshll NATIONAL WATCH & JEWELRY REPAIRING J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, soba št. 10. 6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMCENO J -: Preskrbite si kapljico!:- Kakor vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri meni najboljše grezdje, katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete sveje grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri meni dobite najboljše sode od žganja, ki so letos prav poceni. Kdor hoče fin mošt, ga lahko dobi pri meni. Se priporočam JERNEJ KNAUS 1052 E. 62d Street HEnderson 9309 K Preša Grozdje Mošt Kakor vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri meni najboljše grozdje, katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete svoje grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri meni dobite najboljše sode od žganja, ki so leto sprav ' poceni. Kdor hoče fini mošt, ga lahko dobi pri meni. Se toplo priporočam Rudy Božeglav 1125 E. 60th St. ENdicott 0282 Grozdje inmost! Cenjenemu občinstvu se priporočam za naročila. Pri nas boste dobili prvovrstno grozdje in mošt po prav nizkih cenah. Prejšna leta smo bil ina 72. cesti. J. KOPRIVEC 1157 Norwood Rd. ^mmmmmsmmmmmmep | DR. J. V. ŽUPNIK | 1 zanesljiv zobozdravnik f M Mnogo let na istem mestu, g St. Clalr vog. 62. ccste. g Vhod samo iz 62. ceste, i Knausovo poslopje. I GOVOBI SLOVENSKO i ft Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. II Leopold Kusblan SLOVENSKI ODVETNIK 6411 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 020091480248482353482323482389530001010201535353534853535353485353010253000248015348235323235300235323230102530153532353000153020223005348005301020201020101000201534801 53485353534823534853485323535353535353230100535353535348232353535353485353234848230101010200535353534853